KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erschemungsort Klagenfurt	g$e	Jj,
LETNIK XXII. / ŠTEVILKA 25	CELOVEC, DNE 18. JUNIJA 1970	CENA 2.50 ŠILINGA
Študentski problemi — v novi opremi
Pred nedavnim je izšla 5./6. številka »Problemov«, glasila Koroške dijaške zveze. Prvič v novi, tiskani obliki. Tako je Postal dijaški list — doslej je izšlo skupno 9 številk — tudi glede zunanje oblike privlačnejši. Treba je reči, da se uredniki (Roza Besser, Teodor D omej, Filip Wa-rasch, Franc Wedenig) kar se da trudijo, da bi utirali in udrli pot do reševanja odprtih naših vprašanj, ki niso samo vprašanja izrazito narodnostnih akcentov, marveč tudi problemi, ki zadevajo celotno človekovo osebnost — zgodovinska, študentska, verska problematika.
V uvodni besedi urednikov beremo med drugim:
»Vemo, da je prepričanje mladih večinoma ali povsem drugačno, kot to starejše generacije. Miselnost mladih je produkt drugega časa, drugega okolja. Mladine ne morejo nagovoriti več argumenti starejših v taki meri, kot so nagovorili in še nagovarjajo starejše.
Eno, kar nas gotovo veže s starejšo generacijo, je dolžnost, ki jo imamo vsi pred očmi: ohraniti slovensko narodno skupnost na Koroškem.
Imamo pravico — in mislimo, v pogledu na precej nezadovoljivo stanje v deželi tudi dolžnost, da zapustimo izbo jene poti in iščemo nove.«
»Študentje so pogosto postavljeni ziunaj družbe ali se celo sami postavljajo tja — toda mi iščemo mesto med ljudstvom in želimo stike z delavci, s kmeti, z nastavljene!, s podjetniki, z učitelji, z duhovniki, z Umetniki, s politiki, s profesorji in z znanstveniki. S temi se hočemo pogovarjati, od njih smo pripravljeni sprejemati tudi nasvete. V tem smislu je treba videti naš list kot odsev vsesplošne komunikacije, najširšega in odkritega občevanja.«
Generacijski problem, ki ga uredniki nakazujejo v teh besedah, ni nov problem. Vendar je danes vidnejši kot kdaj poprej, ^di se nam pa, da ne more biti ovire za plodno sodelovanje, kakor ga želi tako ve-(ma študentov kakor pripadnik slovenske narodne skupnosti, ki je že na ta ali oni način vključen v poklicni proces, če je vsem članom občestva skupen cilj: ohraniti individualne narodne bitnosti.
Ho posameznih člankov nove številke * Problemov« spričo omejenega prostora in tehtnosti prispevkov ne bomo zavzemali stališča. Omenimo naj le, da je že grafična °l>lika in tematska porazdelitev spisov posrečena. Uvodoma razpravlja vrsta študen-l°v o izidu občinskih volitev na Koroškem, nakar nas seznani znani avstrijski zgodo-vinar Dr. Karl Stullpfarrer v daljši nemški razpravi »Der Karntner Grenzkonflikt 1919—1920« z zgodovinsko problematiko Predplebiscitne dobe. Pri tem prihaja do Podobnih zaključkov kot pri lanskem svo-Intti predavanju v Tinjah, ki je dvignilo v koroški javnosti nemalo prahu.
O problematiki znanstvenega dela med koroškimi Slovenci in o možnostih znanstvenega inštituta se je pogovarjal sodela-
Problemov Karel Smolle s predsednikom NSKS dr. R. Vospernikom, s predhodnikom ZSO dr. Fr. Zvvittrom ter z enim jbUed vidnih znanstvenih delavcev dr. Erikom Prunčem.
O sinodi kot fermentu obnove razprav-Ja bogoslovec Janko Merkač.
Kritično se bavijo z nekaterimi koroški-
oziroma dunajskimi problemi članki *fkli je ugotavljanje manjšine diskrimina-c*ja?«, »Vpliv višje šole na izbiro študijske stroke« ter mesečna glosa »Dunajske Srtiarnice 1968«.
Čeprav se ne strinjamo z vsako ugoto-
Mladi kristjani hočejo pogovor
Tinje 70 — študijsko zborovanje ob „Koroškem Ietuč<
Po temi '»iNarod in domovina« na zborovanju leta 1969, je delovna skupnost mladih kristjanov na svojem študijskem zborovanju v soboto in nedeljo obravnavala sedanji položaj ob »Koroškem letu 1970«. Brez vsakršnega zgodovinskega in čustvenega resentimenta so mladi kristjani razpravljali o poteh dobrega sožitja narodnih skupin na Koroškem.
Župnik Joachim Rathke je na tem »srečanju nasprotujočih si stališč«, katerega se je udeležilo nad 70 mladih kristjanov, pozdravil glavnega predavatelja dr. Ericha Komer j a, glavnega tajnika Avstrijske Lige za človekove pravice. Tu je treba omeniti, da ni prišlo do temeljitega razgovora, zaradi odsotnosti najvažnejšega partnerja — tako so npr. manjkali povabljeni zastopniki FPo. Dr. Korner je opozoril na to, da zanima ljudsko pravo le individuum, ne pa narodne skupine, in ga zato ne morejo zadostno' uporabljati. Čisto jezikovno bi bilo tudi bolje, če bi uporabljali namesto pojma manjšina, izraz narodna skupina, kajti večjezične narodne skupine so iza deželo obogatitev.
V	diskusiji, katero je vodil prof. Karl Quandler, so gospodje dr. Pavel Apounig, deželni poslanec predsednik Josef Gutten-brunner, dr. Erich Komer in prof. dr. Reginald Vospernik podali kratka poročila k vprašanjem »izpolnitev državne pogodbe, šolsko vprašanje in ugotavljanje manjšine«; nato se je vnela živahna debata. Diskutanti so si bili v glavnem edini, da državna pogodba še ni zadostno uresničena.
V	šolskem vprašanju je bila diskusija bistveno lažja, ker je bil prisoten referent, okrajni šolski inšpektor Rudi Vovk. Diskusija o ugotavljanju manjšine pa je trajala do večera in ni prinesla popolne raz-
jasnitve, ker je pač manjkal partner, v tem primeru zastopniki FPO, kot smo že zgoraj omenili.
V nedeljo so si udeleženci razdelili delo po skupinah. Ena izmed skupin je npr. vzela v pretres program 10. oktobra 1970; predvidene slovesnosti nudijo premalo možnosti, da bi se mogla mladina tudi duhovno poglobiti v problem plebiscita.
Delovna skupnost mladih 'kristjanov bo predložila deželnemu mladinskemu sosvetu podrobne predloge.
Druga delovna skupina je izdelala predlog za mladinsko božjo službo, kjer naj bi prišlo do izraza zlasti zadržanje kristjana.
Skupina »Cerkev na dvojezičnem ozemlju« je bila mnenja, da Cerkev ne sme niti germanizirati niti slovenizirati, njena naloga je posredovati svoje poslanstvo vsem ljiudem. Možnosti mladinskega dela so zlasti v skupnem izobraževanju, pa tudi v skupnem kulturnem udejstvovanju. Najr prej se morajo skupno obravnavati naloge, šele ipotem jezikovne in tahnično-orga-nizatorične zadeve.
Vprašanje božje službe se mora Obravnavati in razčistiti na ravni župnije, skupno z vsemi sodelujočimi, sicer bo morebitna kritika skrajnežev zadela zmerom le duhovnika. Župnijski svet je tu lahko v pomoč, škofijska sinoda katoliške Cerkve 1971 pa mora tukaj razjasniti položaj.
Ob zaključku študijskega zborovanja mladih kristjanov je kaplan Georg Lack-ner na primerih iz sv. pisma »Babilon — jezikovna zmešnjava in binkoštni — jezikovni čudež« nakazal pota dobrega sožitja in dejal, da Kristus ni nikoli povpraševal po jeziku in narodni skupnosti, temveč zmerom le po ljudeh, kako bi mogli biti kot kristjani kos svojim nalogam.
»Delovna skupnost mladih kristjanov«
Avstrijski državni poglavar potuje
Komaj je prišel avstrijski državni predsednik Franz Jonas iz Belgije, že se je podal na uradni obisk v Bolgarijo; tja je prispel v sredo, 10. junija in je trajal do ponedeljka. Bil je to prvi uradni obisk kakega avstrijskega državnega poglavarja v Bolgariji. V zdravici na svečani večerji, katero je priredil ha čast visdkemu gostu predsednik parlamenta Georgi j Tiraj kof, je Jonas opozoril na skuipne interese malih in srednjih držav, ki tudi doprinašajo svoj delež za ohranitev miru na svetu.
Takoj po obisku v Bolgariji se je avstrijski državni poglavar podal na štiridnevni uradni obisk v sosednjo državo Madžarsko. Tja je prispel v ponedeljek v spremstvu zunanjega ministra dr. Kirohschlagerja. Avstrijskega predsednika so pričakovali na budiimpeštanskem letališču madžarski državni poglavar Losonczi, ministrski predsednik Fock in zunanji minister Peter. Na slovesnem dineju, katerega je priredil madžarski predsedniški svet, je Jonas de-
jal, da bi morale iti prav podonavske dežele po poti skupnega sodelovanja v pristnem evropskem duhu, ne glede na njih ideološke razlike. Danes, v četrtek, se bo avstrijski poglavar vrnil na Dunaj.
Strah diplomatov pred terorjem v Braziliji
Po petih dneh v oblasti ugrabiteljev, je nemški veleposlanik vo-n Holleiben spet svoboden. Nepoznan avtomobilski voznik je na cesti prepoznal 61-letnega diplomata in ga pripeljal v njegovo rezidenco v Rio de Janeiru. Von Holleben bo zapustil Brazilijo in prevzel veleposlaniško mesto drugje. Po izjavi enega izmed izpuščenih revolucionarjev, bodo nadaljevali z ugrabljanjem tujih diplomatov, da bi na ta način izsilili izpustitev političnih jetnikov v Braiziilijiii. (Glej še poročilo s .sliko na drugi strani našega lista.)
vitvijo, ki je podana v bogatem zvezku »Problemov« — saj to tudi ne bi bilo smiselno — moramo vendar ugotoviti, da se trudijo študentje po svoje, da bi prispevali svoj delež pri gradnji koroške slovenske bodočnosti. Prispevki so tehtni, smiselno razporejeni zavzeti. Zato želimo tej žetvi mladih misli pot v širšo koroško, slovensko in avstrijsko javnost. Posrečena se nam zdi
zamisel, da objavljajo problemovci tudi prispevke v nemščini, kajti informacija nemško-govorečega sodeželana je ena izmed točk naše narodne učvrstitve. Pogrešamo tokrat literamo-beletristične poskuse. Dediščino zamrlega »Dijaškega glasu« bi morali prevzeti »Problemi« in odpreti na stežaj vrata tudi pesniškim in pisateljskim posluhom naše mladine!
O B J A VA
Sprejemni izpiti na Državni gimnaziji za Slovence bodo v soboto, dne 11. julija 1970, s pričetkom ob 8. uri. Sprejemni izpit za I. razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo. Izprašuje se snov 4. šolske stopnje. Za vstop v višje razrede je potreben oseben razgovor z ravnateljem šole.
Prijave za sprejemne izpite lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Državna gimnazija za Slovence, 9020 Klagenfurt, LerchenfekLstraBe 22.
Za izpit je treba predložiti tele dokumente:
1.	rojstni list,
2.	dokaz avstrijskega državljanstva,
3.	spričevalo 4. šolske stopnje ljudske šole.
Popis učenca pošlje vodstvo ljudske šole neposredno na naslov ravnateljstva Državne gimnazije za Slovence.
Ravnateljstvo
Zahodnoevropska unija pozdravlja vzhodno politiko
Sedem zunanjih ministrov Zahodnoevropske unije, je na svoji zadnji ministrski seji pretekli teden, pohvalilo vzhodnoevropsko iniciativo bonnske vlade nasproti Moskvi, Varšavi in Vzhodnem Berlinu kot »važen korak v sedanji fazi popuščanja napetosti«.
Zahodnoevropska unija, h kateri spada šest dežel Evropske gospodarske skupnosti in Velika Britanija, načelno pozdravlja bonnsko vzhodnoevropsko politiko, vendar mora biti ta dobro in temeljito pripravljena.
Na začetku seje je predsednik Unije, zahodnonemšlki zunanji minister Scheel, izrecno pozdravil svojega francoskega kolega Schumanna, ker je Francija že od februarja letos bojkotirala Zahodnoevropsko unijo, potem ko je prišlo med njo in ostalimi članicami do nasprotij. Se za vladanja francoskega predsednika generala de Gaul-la, se Pariz ni več udeleževal sej Zahodnoevropske unije, ker se jie bal, da ne bi lente izrabili za predčasen sprejem Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost.
Posvet gradiščanskih Hrvatov in koroških Slovencev v Brucku ob Muri
Dne 14. junija 1970 so se sestali zastopniki Hrvatskega kulturnega društva na Gradiščanskem, zastopniki Narodnega sveta koroških Slovencev in zastopniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem v Brucku ob Muri na skupnem posvetu o vseh perečih vprašanjih obeh narodnostnih skupin. Po temeljitem pretresu trenutnega stanja so dosegli v vseh važnih vprašanjih popolno soglasje in sklenili ustrezne korake za dosego vseh pravic, ki so zajamčene v ustavi in v državnih pogodbah. Hkrati so sklenili bodoče redne medsebojne sestanke.
OD TEDNA DO TEDNA
JUGOSLOVANSKI ZUNANJI MINISTER TEPAVAC O ODNOSIH S KITAJSKO
Jugoslovanski zunanji minister Mirko Tepavac je v razgovora z urednikom beograjske revije »Mednarodna politika« izjavil, da ni. treba 'pretiravati razlike v pogledih Jugoslavije in Sovjetske zveze. Govoreč o odnosih s Kitajsko, je pripomnil, da je bil storjen prv,i korak za vzpostavitev prijateljskih odnosov.
Kako 'se ibodo razvili ti odnosi, ni odvisno od Jugoslavije, saj, je 'bila Jugoslavija vselej za takšno politiko prijateljstva. Kakor poroča »Tanjug«, je ministrski predsednik kitajske vlade Ču En-lai sprejel jugoslovanskega veleposlanika ter se z njim zadržal več časa v prijateljskem razgovora.
Zboljšali so se tudi odnosi med Jugoslavijo in Albanijo.
JUGOSLOVANSKI OTOK OZEMLJE
OZN (Organizacije združenih narodov)
Majhen otok v šibeniškem arhipelagu (otočju) naj bi se v bližnji prihodnosti spremenil v mednarodno ozemlje, ki je že dobilo ime Sedima celina, šibeniška občina bo dala otok na voljo Združenim narodom kot svoj prispevek proslavi 25. obletnice OZN.
Na otoku bi' uredili prvo mednarodno otroško kolonijo. Zamisel so dobili v jugoslovanskem Vukotičevem filmu Sedmi kontinent. OZN bi to svoje prvo ozemlje dodelila vsem svojim članicam, ki bi po finančni zmožnosti zgradile otroška naselja v nacionalnem stilu: šole, gledališča, ateljeje, kinematograf, igrišča in športna igrišča z bazeni pa bi gradili skupaj.
Na Sedmo celino bi prihajali otroci iz vsega sveta ne glede na rasno, versko ali nacionalno pripadnost. Govorili bi vse jezike sveta, pa še esperanto.
ŠVICA NE BO ZAVRNILA TUJCEV
Švicarji so na ljudskem glasovanju zavrnili ustavni amandma, s katerim so predlagali, izgon 300.000 tujih delavcev iz Švice. Po končnih rezultatih je proti tujim delavcem glasovalo 557.714, zanje pa 564.588 švicarskih volivcev.
Da bi bil amandma sprejet, bi bila potrebna večina glasov in večina glasov v
kantonih. Zmaga nasprotnikov amandmaja po številu glasov je sicer tesna, bolj .prepričljiva je po kantonih, 13 kantonov in štirje polkantoni so bili namreč zoper to, da bi spodili tuje delavce. V Švici je skupaj 25 kantonov. Amandma je propadel tudi v največjem kantonu Ziirichu, odkoder so predlagatelji amandmaja.
V	Švici dela sedaj blizu milijon tujcev, polovica od teh so Italijani. Jugoslovanov je v Švici 25.000. Predlagatelji amandmaja so trdili, da vlada ne obvlada več politike zaposlovanja, ker je bilo na 5,5 milijona Švicarjev zaposlenih milijon tujcev in je le-teh v nekaterih panogah med zaposlenimi 40 do 60 odstotkov. (Glej še članek »Mi in sezonci« v št. 24. »Našega tednika«).
DE GAULLE NA OBISKU PRI
FRANCU
Španske republikance je razočaral obisk generala de Gaulla pri generalu Francu; saj so prepričani, da bodo ta obisk pristaši generala Franca izkoristili politično. General de Gaulle, ki mu je danes 70 let, je lani prebil poletne počitnice na Irskem.
Po Španiji potuje v spremstvu svoje žene.
BO NEMČIJA PRIZNALA MEJO
NA ODRI IN NISI?
V	Bonnu so bila prejšnji teden pogajanja med Poljsko in Zahodno Nemčijo za
rešitev vprašanj, ki ovirajo zbližan j e. Predvsem gre za priznanje meje na Odri in Nisi. Poljsko delegacijo je vodil namestnik zunanjega ministra Wieniew,itOZ. Poljaki so izrecno izrazili željo, da bi z nemške strani vodil pogajanja državni tajnik Duekvdtz, v katerega imajo zaupanje. Zahodinonemška vlada je tej želji ustregla.
Kancler Brandt bi bil 'pripravljen pri-iznati nemško-poljisko mejo na Odri in Nisi, vendar mora računati z razpoloženjem parlamenta (Buindestaga), 'ki je pod vtisom agitacije CDU (krščanske demokracije) in Bavarske krščanske socialne unije (CSU), ti odločno nasprotujejo priznanju meje na Odri in Nisi. Kancler Brandt mora tudi upoštevati, da je v njegovi stranki tud; mnogo izseljencev iz predelov, ki so jih zasedli Poljaki. Krščansko-demokratska unija — ta vključuje tudi protestante — trdi, da bi priznanje meje na Odri in Nisi pomenilo zanikati Nemcem pravico do samoodločbe.
Ob svojem prihodu v Bonn je Winie-wicz dejal, da je bil poučen o številnih demonstracijah, ki jih organizirajo nasprotniki sporazuma s Poljsko in priznanje nove meje, toda ti ljudje pozabljajo, da 6 milijonov poljskih državljanov, ki so bili pobiti za časa nemške zasedbe, ne more demonstrirati in nositi zastav po ulicah.
NOVE OMEJITVE
ZA GVERILCE V LIBANONU
Po dvakratnem napadu izraelskih sil na libanonsko obmejno področje — to je bil odgovor na dvojni zahrbtni napad palestinskih gverilcev na izraelske obmejne va-
To je argentinski predsednik Juan Carlos Onga-nia, ki ga je vojaška jnnta odstavila, potem ko se je upiral predlogu po ponovni vpeljavitvi reprezentativne demokracije.
si in na šolske otroke v avtobusu — je libanonska vlada objavila v vseh libanonskih časopisih, da prepoveduje vlada palestinskim beguncem izstreljevanje raketnih izstrelkov na izraelsko ozemlje, postavljanje min v bližini izraelske meje, kakor tudi nošenje orožja izven vežbalnih taborišč.
Poleg tega je libanonska vlada sklenila sama nadzorovati dejavnost palestinskih beguncev. Prej je to nadzorstvo bila pristojnost poveljstva palestinskih vojnih organizacij.
NEUVRŠČENI SE PONOVNO
ZBIRAJO
Na zasedanju v Nevv Delhiju, ki so se ga udeležili predstavniki 16 držav in mu je predsedoval vodja indijske delegacije T-N. Kaul, so sklenili, da bo tretja konferenca neuvrščenih držav in predsednikov vlad v Lmsaki v začetku septembra in sicer tik pred jubilejnim zasedanjem Organizacije združenih narodov. Povabljeni 'bodo predstavniki 74 držav. Načela, ki določajo politične smernice neuvrščenih držav, so bila postavljena na beograjski konferenci in dopolnjena v Kairu. Bripravlj alni sestanek za novo konferenco je bil v Dar Es Salamu-V Neiw Delhiju ni prodrl’ predlog, da bi v Lusako povabili tudi Sihanukovo vlado, ki vodi, 'boj proti generalu Lonu Nolu v Kambodži, češ da ni položaji v Kambodži še po-,polnočna jasen.
Dva meseca po tragični zaključeni ugrabitvi grofa von Spretija v Gvatemali (tega so ugrabili 31. marca in pet dni nato usmrtili, ker gvatemalska vlada ni pristala na revolucionarne predloge revolucionarjev — ti so zahtevali 17 milijonov šilingov in izpustitev 25 političnih jetnikov.), so brazilski gverilci v Rio de Janeiru ugrabili zahodnonemškega veleposlanika von Hollebna. Pogoj za veleposlanikovo izpustitev je bil: svobodo za 40 političnih jetnikov, ki jih je brazilska vlada prepeljala v Alžirijo. Na sliki veleposlanik Ehrenfried von Holleben in njegova žena Isa.
.................................................................................................
TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - KOMENTAR - TEDENSKO OGLEDALO ....................................................umni.........................................milili..
ČUDNI ZAVEZNIKI
Centralni tajnik Socialistične stranke Avstrije in novi prosvetni minister Gratz je prejšnji četrtek pri dunajskem zasedanju svoje stranke ostro napadel vodjo Judovskega dokumentacijskega centra na Dunaju, Simona Wiesenthala. Govoril je o svojevrstni aliansi med Ljudsko stranko, miinohensko nacistično »Deutsche National- und Soldatenzeitung« in Judovskim dokumentacijskim centrom. Špionažni odbor državnega zbora da je odkril protizakonito delovanje privatne vohunsike organizacije. Demokratični krogi se morajo potemtakem ipo Gratzovem mnenju vprašati, če Avstrija sploh še potrebuje Wie-senthalovo organizacijo.
Strah za glasove
Ni še dolgo, ko so vodilni funkcionarji socialistov najostreje napadali Simona Wie-senthala, ker da njegovo delovanje nasprotuje demokratičnemu ustroju pravne države Avstrije. Poleg raiznih funkcionarjev, ki so pribežali v SPo od nekdanje NSDAP in v novi politični domovini kmalu splezali po strankarski lestvici, se je odlikoval v tem 'boju »za pravico« sedanji pravosodni minister Christian Broda. Ta hajka proti Wiesenthalu je izzvala jedlke opazke v inozemstvu, zlasti v deželah, ki so same trpek najokrutneje zaradi kljukastega križa.
Toda vse kritične opazke v demokratičnih in svobodoljubnih krogih inozemstva (nekateri funkcionarji so jih zavrnili, češ kaj 'briga one, kako urejuje Avstrija svojo demokracijo in rešuje preteklost)
in tuzamstva -so se potopile v važnih strankarskih interesih. V Avstriji je 'bilo okoli, 660.000 registriranih nacistov. Ogromen del rjavih kameradov in pegejev voli danes socialiste, zopet drugi so se priključili Ljudski stranki oziroma skrajno desničarskim in nemškonacionalnim svobodnjakom. Obe veliki stranki se borita za nadvlado v državi; in tu je 'popolnoma v strankarskem interesu, če se nočeta zameriti volivcem z nacistično preteklostjo, ki je pri velikem delu .postala samo na videz preteklost.
Sedanja manjšinska vlada pa trepeta prav tako za svoj obstoj. Petorica zastopnikov FPo bi ji utegnila biti zaželena opora, neke vrste parlamentarna koalicija. Seveda, pa po najnovejši Withalmovi izjavi v Bregenzu kaže, da se porajajo na političnem obzorju možnosti ,za bodočo koalicijo med OVP in FPO; iz zgolj parlamentarne bi se lahko izcimila vladna, če bi prišel ugoden čas.
Zaradi trenutnega neugodnega strankarskega sestava v državnem zboru je dobila nemškonacionalna FPo političen pomen, ki bi ji po številčnem zastopstvu nikakor ne smel pripadati. Iz tega vidika je »upravičeno1« snubljenje za glasove teh ljudi; zgolj i,z hlastanja po oblasti in po naklonjenosti bivših nacistov je razumljiva taka »širokogrudna« politika pozabljanja, odpuščanja, generalne amnestije, politika, ki naj bi bila pravična za vse Avstrijce, ne glede na njihovo preteklost ter politično in drugo pripadnost (kaka bo kaj politika do nas Slovencev?)
Možje v vladi
Na dunajskem zborovanju 'socialistov je javno zagovarjal Wiesenthala edini Josef Hindels, sam borec proti nacizmu in fašizmu. To mu je prineslo razen odobravanja tudi bridke opazke.
Vse tri avstrijske stranke, ki so zastopane v parlamentu, mrgolijo od bivših nacistov. Že kmalu po vojni je dal ustanoviti takratni notranji minister Oskar Heikner (socialist) stranko, ki naj bi sprejela bivše Hitlerjeve somišljenike in ljudi, ki se ne bi strinjali s politiko OVP, pa tudi socialistov ne bi volili. Tako je nastal VdU, poznejši WdU, iz katere se je porodila FPO. V BSA (zveza socialističnih akademikov) je vsaj ena tretjina članov bivših nacistov. Na Koroškem imamo nekaj vzglednih in zgovornih primerov, kako iz nacista lahko postane s strankarsko knjižico »dober« socialist in demokrat (velja tudi za Ljudsko stranko).
Prvi bivši nacist, ki je postal minister v drugi republiki, je bil nekdanji OVP-ejevski finančni minister Reinhard Kanate. Nekdanji obrambni in kmetijski minister ter sedanji generalni tajnik OVP, Karl Schleinzer, je bil gojenec nacistične šole Napola v Langenmarku. Gojenec Na-pole v Traiskirdhenu pa je bil bivši pripadnik SA, notranji minister Otto Rosch, ki je imel kot član NSDAP številko 8 595 796. Po vojski je stal Rosch pred sodiščem zaradi tajnega neonacističnega delovanja, a so ga oprostili (po višjem namigu?) zaradi »pomanjkanja dokazov« (njegov sodni jski akt je medtem izginili).
Zadeva Ollinger je 'splošno znana. Znano pa je tudi, da je bivši SS-ovec Hans Olliniger prignal s seboj na Dunaj kot tajnika nekega Gerharda Pieschiutschniga iz
Velikovca, ki je stal leta 1960 'kot 22-Ietni mladenič pred sodiščem zaradi neonacističnega udejstvovanja. Pleschiutschnig je bil koroški predsednik »Zveze domovini zveste mladine« (BHJ), Iki so jo prepovedale oblasti zaradi neonacizma. Toda tudi ol-linigerjev naslednik, Štajerec Oskar Wcihs, je prišel ina ministrski stolček iz nacistične preteklosti. Oba zastopnika Rreiskega, Alfred' Schachner-Blazizek in bivši notranji minister Hans Czettel imata za seboj izkušnje v nacističnih vrstah, Schachner kot nacistični sodnik (Gaurichter), Czettel kot partijski učenec in voditelj HJ.
Ni najbolj prijetno, brskati po preteklosti drugih ljudi. Treba je pozabiti, odpustiti. Ni pa mogoče pozabiti grozot, ki so jih napravili nacistični zločinci v svoji nacionalistični in rasistični pobesnelosti! Simonu WiesenKihalu očitavajo protizakonito delovanje. Če ne bi bilo Wiesentihala, bi živeli Adolf Eichmann, Stangl in drugi -krvniki še vselej v svobodi. Simon Wiesenthal je s svojim delovanjem stalno opozarjal svet na zločince, ki imajo na vesti milijon6 ljudi, pa še uživajo svobodo in ves ugled v raznih državah, tudi v tako imenovanih naprednih. Zato se nam zdi čudno, če s6 napadom proti Wiesenthalu iz nacističnih, rasističnih in nekaterih komunističnih krogov pridružijo še napadi iz socialističnih vrst, ko pa so ravno socialisti iskah prej v vsakem političnem nasprotniku z mikroskopi tudi zadnjo dlako nedemokratične preteklosti.
Časi se spreminjajo, a ugledu Avstrij6 kljub temu ne bo v prid, če sedijo na vodilnih in važnih mestih ljudje, ki so s6 bojevali in delovali nekoč proti obstoju države, za nacistično' tiranijo.
Jože Wakounig
kaj pišejo drugi?
Sodobna ruska podtalna literatura
(La Voix 1'opposition communiste en U. R. S. S., CoIIection „Combats”, Editions du Seuil, Pariš).
Danes nadaljuje pisatelj Lev Detela svoje poročilo o pomembnejših knjigah v tujem svetu, ki so važne tudi za Slovence, Zadnjič (Naš tednik, štev. 15/1970) je imel njegov članek naslov „0 predrevolucionami ruski literarni znanosti”.
V Sovjetski zvezi se v zadnjem času množijo izdaje političnih in literarnih del v samozaložbi, tako imenovani »samizdati« (okrajšava iz ruskega »Sam« in »izdajatelj-stvo«-založba). To so drobne publikacije, ki nimajo prav ničesar skupnega s snobizmom ali kako elitnostjo in ekskluzivnostjo. Tu gre predvsem za osveščevalno in prosvetljensko dejavnost. Pozabiti namreč ne smemo, da sovjetske oblasti kulturno delo strogo nadzorujejo. Vsaka že malenkostno drugačna misel, vsaka samostojnejša Pobuda, vsaka kritična- o-st je takoj kamen spotike in se ne more pojaviti med izdajami uradnih sovjetskih -založb.
To novo rusko literarno življenje v podzemlju, v ilegali, se je začelo že na -začetku šestdesetih let, še za časa vlade Hruščeva, ko so mlaidii literati -začeli podtalno izdajati časopisa SINTAKS1S -in FENIKS.
Napačno- bi bilo misliti, da je vpliv »sa-mizda-ta« na sodobno rusko duhovno življenje neznaten ali pa kar ničen. V Sovjetski zvezi se z llitara-turo ukvarja -precej, široka -plast prebivalstva. Literatura tam še ni tako neznatno, le nekaj odstotkov prebivalstva obsegajoče področje beročega se občinstva — kot je to sedaj -resnica Zahoda in tudi Slovenije. V Sovjetski zvezi je literatura prav i-z tradicije ruskega življenja nekaj važnega in Osnovnega v j,avnem življenju. Tam literatura in kultura ni le leporečje lin estetika, temveč nekaj bistvenega, nekaj kritičnega, -družbeno osveščevalnega, saj ni, (oziroma je premalo) drugih kontrolnih mehanizmov, ki bi j-aismo ponazorili resnico časa in izvedli potrebne zaključke.
Tako nii čudno-, da so na straneh »sami-zdata« izšle cele verige avtorjev, -med katerimi so danes nekateri zaprti, drugi pa v resnih težavah. Tu bi omenil le Ginzburga, Galanskova, Bukovskega, Delaunaya, Lit-vinova, Almarika in druge, -med katerimi so nekateri zaradi -procesov, ki so- j-im jih oblasti priredile, prišli na -prve strani zahodnih svetovnih časopisov. »Samizdat« je naredil veliko -tu-di za- starejše avtorje, ki so Prišli v spor :z oblastmi. Tako so v njem izšli protistalinisti-čni teksti Trockega, Pasternakov ro-ma-n »Doktor Živa-go«, eseji Vladi,mira Solovjova. Ane Ahmatove »Poem hrez junaka«, novi Solženicinovi romani in se marsikaj drugega. Tu so se prvič pojavili memorandumi in manifesti -pomembnih znanstvenikov in pisateljev (Saharov, Medvedje v, Grigorenko, Lidija Cukovska-ia> Okudžava, Marčenko, Almarik), od katerih so nekatere objavili tudi na Zahodu.
V novejšem času -tiska »samizdat« tudi Poseben informativni list, v ka-tereim skuša °bjekivno poročati o dogodkih v -Sovjetski zvezi, a tudi v svetu.
Seveda so to publikacije v -maj-hmi nakladi, velikokrat napisane »na srednjeveški način« z roko, drugič pa spet preprosto razmnožene. Vendar pa kljub -tej preprostosti krožijo kot sveta stvar od roke do roke in
jo novi bralci nanovo razmnožijo- in tako postopoma širijo.
Pričujoča francoska antologija »samiz-da-ta« je zbudila v Franciji, a tudi po svetu živo zanimanje. Saj je iz nje dobro razvidno, kako izrazito razvejan je ta »samizdat«. V osnovi se sicer pri tekstih ne more reči, da gre za proti-komunistično opozicijo. Ne, ti kritiki sedanje sovjetske situacije so velikokrat sami marksisti, -toda revizionistični marksisti, kritični duhovi, ki pa v osnovi niso protikomunistično usmerjeni. Preje bi ta pojav morali imenovati komunistična opozicija, opozicija, ki ne prestopa ta čas še mej sistema, v katerem živi, temveč hoče
sistem samo human iz irati, počlovečiti, a ne uničiti.
Predvidenih je več zvezkov antologije »samiizdata« v francoščini, Pirvi zvezek poleg spisov Trockega, Raskolrti kova in Reis-sa upošteva mnoge, že zgoraj naštete avtorje. Precej prostora pa tudi odstopa tako imenovani »li-terarnii opoziciji«. Tu so upoštevani znani -primeri Brodski, Solženicin, Voznesen-ski, Sinjaviski-Dan-iel in podobno.
Vsekakor take publikacije opravljajo važno delo. Bralec se tako nauči še drugače gledati ,in drugače brati. Ne vidi le tega, kar žari uradino na obzorju, temveč se spusti na drzno in koristno pustolovščino, na kateri od-krije stvari, ki j-ih ni v ospredju, temveč so skrite v ozadju, v mraku, pozabi, natolcevanju -ati pa uradnem molku.
Lev Detela
XXI. gledališka sezona na Petrovi gori
Na začetku dela za letošnje poletne igre na Petrovi gori v Brezah so se ta-mošnji igralci vprašali, če je njihov teater problematičen? Ali drugače: ali se lahko igra neproblematičen, moderen teater? Na to vprašanje odgovarjajo breški amaterski igralci samo z ne, kajti moderen teater je problematičen.
Že od januarja -tega leta so ti igralci pridno študirali dve deli iz svetovne dramske literature in sicer dramo Petra Luke »HADRIAN VII.« in komedijo Georga Feydeauja »MONSIEUR CHASSE« ali »KAKO SE LOVI ZAJCE«.
Drama »Hadrian VII.« je sila aktualna storitev, z dramatičnimi viški in izredno napeto vsebino: na cerkvenem prestolu sedi papež, ki ni vreden tega najvišjega dostojanstva.
Nasproti temu je komedija »Monsieur Chasse« lahkega značaja: Lahko-živček gre baje na lov na zajce, v resnici pa k neki odcveteli grofici, nekdanji cirkuški jahalki, ki mu jo je zvodila žena njegovega izprijenega prijatelja, najde tam svojo lastno ženo v objemu svojega najboljšega prijatelja.
V teh dveh delih srečujemo zares moderen problematičen teater v dveh variantah.
Program poletnih -iger:
Sobota, 20. junija 1970, ob 20. uri Peter Luke: Hadrian VII. (premiera drame). — Sreda, 24. junija 1970, ob 20. uri: Hadrian VII. — Sobota, 27. junija 1970, ob 20. uri Georges Feydeau: Monsieur C h a s -s e (Kako se lovi zajce) — premiera komedije.
KAJ LAHKO POSTANEM?
Pogovor o
Najti svoje pravo delo, za katerega se človek čuti poklicanega, se pravi najti svoje zadovoljstvo. Eden glavnih virov nezadovoljnosti je ravno v tem, da ljudje niso zadovoljni s svojim poklicem. Zato -nekateri pogosto menjavajo službe. Tudi človek, ki dela samo zaradi denarja, ni srečen. Kdor pa dela z veseljem, ima pravzaprav pri visa-ki stvari uspeh.
Mnogi mladi lj-udje se -bo-do morali v prihodnjih dneh in tednih odtočiti za poklic. Ravnatelj-stva šol želijo, naj se učenci prijavijo za -prihodnje šolsko leto že -meseca aprila, maja ali vsa-j junija, da morejo zadobiti pregled o številu učencev, da -morejo zagotoviti potrebne prostore in učne moči.
Odločitev, ki je pogosto življenjska, mora 'biti dobro premišljena. Psiholog je razdelil vprašalne pole med različno stare in ra-zlično izobražene ljudi obeh spotov.
Zanimalo ga je, kako so zadovoljni s svojimi -poklici. Iz odgovorov je razbral, da mnogo ljudi ni -srečnih, niti zadovoljnih v svojem sedanjem poklicu. Če bi še enkrat živeli, bi si mnogi izbrali drugi poklic, predvsem pa bi vse storili, da bi dosegli višjo izobrazbo.
U&telic l/iftlc& £evsiilc bdlikovato
m 1
-
mm s s-
llf:
Vinko Levstik, rimski hotelir, je P^ejel diplomo in zlato odličje v '*Svirii slovesnosti, ki je bila v 'orani Protomoteca na Kapitelu v četrtek, 14. maja. Diplomo je Podpisal predsednik .»Pokrajinske Stanove za turizem Raffaele Tragični di S. Rita.
Na »Dan turizma, vljudnosti in gostoljubnosti«, dne 14. maja, je Pokrajinska Stanova za turizem v Rimu odlikovala toanega slovenskega hotelirja, lastnika jtotelov »Bled« i-n »Daniela« v Rimu Vin-5a Levstika z zlato medaljo, -poleg tega mu Jc podelila še diplomo.
To priznanje s strani rimske turistične
-ustanove predstavlja skromno i-n simbolično priznanje k neprecenljivemu i-n stvarnemu delu, ki ga je odlikovanec Vinko Levstik dolga leta opravljal v ko-rist rimskega tujskega prometa.
Diplomo in zlato pola-jno so mu podelili oib navzočnosti najvišjih mestnih oblasti .
poklicih (I)
Pogosto že majhen otrok sliši vprašanje: »Kaj pa -boš, ko boš velik?« Včasih slišimo na tako radovedno v-prašanje prav izviren odgovor, da nam gre na smeh; včasih pojasnilo izostane;' vča-sih pa dobimo prav pameten odgovor.
Petletna deklica je odgovorila, da bo -mama, ko ibo velika-. Drugih poklicev še m spoznala, oziroma mi prišla z njimi v do-tiko, -maimo, imamo pa- je zmeraj videla.
Šestletnega fantka so vprašali, v kakšno šolo- pojde. »Saimo v šofersko,« je vsakomur odgovoril. Ta deček se je iz simpatije in občudovan j a nekako že opredelil za poklic šoferja. Imenitno se mu je zdelo voziti veliki avtobus, ga »vižati« zavirati itd. Posebno mu j-e bila všeč šoferjeva avtoriteta, njegova uniforma itd. Fantek je zdaj že odrasel fant in si je izbral drug poklic, pač drugače gleda na delo, poklic, kot tedaj, ko je bil star 6 let.
Kateri je pravzaprav prvi korak v poklic?
Prvi korak v poklic je pravzaprav že vstop v obvezno osnovno šolo. Tu ni treba kakega -posebnega premišljevanja. Vsi otroci, ki so duševno dovolj razviti, obiskujejo 4 leta osnovne šole. Že po dobro opravljenem 4. šolskem letu ima desetletnik dvoje -možnosti. Če je zelo bister in priden, naj gre v -gimnazijo. Opraviti mora seveda sprejemni izpit. Srednje dober učenec bo šel v glavno šoto v a ali slabši v b razred. V a. razredu se učijo drugi jezik: slovenščino ali angleščino. V b. razredu ni drugega jezika. Kjer je vas zelo oddaljena od glavne šole, otroci ostanejo 8 let v ljudski šoli.
Ali taki otroci ne morejo na kako višjo šolo?
Če so ti otroci dobri učenci: nadarjeni in pridni, jih sprejmejo po izpitu v srednjo šoto npr.: na muzično-pedagoško gimnazijo, na trgovsko šoto, v šoto za žen-sko obrt itd. Imajo torej tudi možnost, da v znanju napredujejo.
Kako dolgo traja v Avstriji šolska obveznost?
Na podla-gi šols-k-e zakonodaje iz 1. 1962, traja v Avstriji šolska oibvez.n-o-st 9 let. Vsak otrok mora od 6 d-o 15 leta hoditi v šolo. Dokler te dobe nima za seboj, tudi ne more iti nikamor v uk.
Kaj naj stori otrok, ki je 4 leta obiskoval osnovno šolo in 4 leta glavno šolo?
SLOVENCI
doma in po meta
Avgust Stanko — 40 let slovenski vi žar V domovini menda ni nikogar, ki bi mu bila narodna glasba količkaj pri srcu, pa da ne bi vedel, kdo je Avgust Stanko? 40 let se viže njegove harmonike razlivajo iz študijev ljubljanske radiotelevizijske postaje, v malone sleherni slovenski dom.
Avgust Stanko je postal za ljubljansko radiotelevizijsko postajo — pojem! Odkar je v Ljubljani prvič zakukala kukavica, slovenski radio ni bil nikoli več brez tesnega sodelavca — Avgusta Stanka. Od 1928. leta doslej, je ta zaslužni slovenski vižar na radiu in televiziji ne le raztegoval svoj ,,meh”, marveč je soustvarjal prenekatero oddajo, ki je bila kakorkoli prepletena z narodno glasbo.
Rodil se je v Ljubljani, 16. avgusta 1903, očetu Francu, delavcu — nočnemu čuvaju v mestni klavnici in materi Ivani, rojeni Peternelj, delavki v tobačni tovarni. Po veliki maturi je osem semestrov študiral pravo in pozneje še geodezijo na ljubljanski univerzi. Medtem je obiskoval nižjo glasbeno šolo (violino, karmonijo-kontrapunkt). A vse to je kaj kmalu zamenjal za harmoniko. Harmonika Avgusta Stanka je sestavni del zgodovine slovenske narodne glasbe. O njem je veliki poznavalec slovenske folklore France Marolt dejal: „Gustl je edino pravi slovenski vižar!”
Albin Magister st. — 70-letnik
Nedavno je praznoval v Ramos Mejii 70-letnico svojega rojstva Albin Magister st. Ze takoj, ko so prišli Nemci leta 1941 v Slovenijo, so ga le-ti zaradi njegove slovenske zavednosti zaprli, nato pa izgnali iz Gorenjske. (Jubilant je bil namreč rojen v Vižmarjih, župniji št. Vidu pri Ljubljani.) Po drugi svetovni vojni je moral zapustiti domovino. Najprej je prišel v Italijo, nato pa je šel v Argentino. Kmalu za njim je prišla njegova žena, s katero živi v Ramos Mejii. Jubilant je izredno delaven še danes, zlasti na področju dobrodelnosti in pri verskem apostolatu. Z vso vestnostjo in ljubeznijo je pomagal pri gradnji in ureditvi Slovenske hiše v Buenos Airesu. Ko uradno uživa svoj pokoj, dejansko nikoli ne miruje, živahno spremlja življenje svoje družine v Argentini in Sloveniji, kjer živijo trije njegovi sinovi, pa v Španiji, ker že dolga leta biva in dela sin inž. Marjan. Prav tako podrobno spremlja posebej revščino naših potrebnih rojakov tam daleč preko morja v daljni Argentini, mnogo skrbi jim posveča preko Vin-cencijeve konference.
-j- Marija Drajzibner
V	Berazateguiu, kjer prebiva močna slovenska Drajzibner jeva. Rodila se je v Hrastniku na štajerskem. Ob nemški zasedbi se je vsa družina umaknila v Ljubljano. Po letu 1945 je šla v begunstvo, najprej v Avstrijo in Italijo. V Italiji se je Marija poročila s štajerskim sorojakom Draj-zibnerjem. Potem sta skupaj odšla v Argentino. V Bariločah sta končno zgradila hišo, nato pa je mož kupil še konfekcijsko trgovino. V Bariločah sta sc jima rodila dva otroka, ki sta sedaj stara 12 in 10 let. Pokojna Marija je bila varčna, delavna in skrbna mati. Vsi tamkajšnji rojaki kot tudi gostje iz Buenos Airesa so bili deležni njenega gostoljubja. Rada je pomagala revežem in pomoči potrebnim, prebirala je slovenski tisk in sodelovala pri slovenskih prireditvah.
Prvi Mladinski dan v Berazateguiu
V	Berazateguiu, kjer prebiva močna slovenska skupina so imeli v aprilu prvi slovenski mladinski dan, ki je lepo uspel, in bo prav gotovo bera-zateški mladini dal poguma, da bodo še tudi v prihodnje organizirali nove mladinske dneve.
Na vsak način mora končati še 9. šolsko leto ali politehnično oziroma eno leto kake droge šole. Take razrede vodijo v vseh večjih krajih in po mestih. Za dekleta so namesto politehničnega leta vpeljali enoletno gopodrnjsko šolo. Posebno važnost polagajo na kuhanje in šivanje. Tako šoto vodijo šolske sestre v št. Jakobu v Rožu in v Št. Rupertu pri Velikovcu. Tudi 1. razred trgovske šole šteje za 9. šolsko leto.
Med kakšnimi šolami se lahko izbirajo tisti, ki so končali 8 let osnovne šole oz. 4. leta glavne šole?
Ti imajo veliko izbire. Pravimo, da menjajo vlak, da prestopijo na drog vlak. Možnost imajo celo prestopiti na .muzično-pedagoško gimnazijo, na višje tehnične zavode, na višje ali srednje trgovske šole, na šoto za ženske poklice itd. Posamezne šole bom še natančneje predstavila.
(Dalje prihodnjič)
Mnenje focu/cet/
DRAGI VJAČESLAV MIHAJLOVIČ!
Pozvonilo j:e glasno, daleč so culi zvonček, imelžnar je moral kar »krepko vleči za vrv, in taikrait se je razglasilo celemu -narodu slovenskemu na -Koroškem: Zgodilo se je že drugič. Prižvižgalo je neko 'kladivce d-ol nad nas Zaplahkonce. Koit -smo- zvedeli čez nekaj- časa (potem ko smo- natančneje proučili udarce in njih posledice). Kladivo je im oralo- prižvižgati nad nas Za-plankonce iz neke druge, še -bolj zaipla-n-kane Zaplanikonije.
Pa smo si mislili. Od kod neki, kje so časi še bolj -zaostali, kot -pri nas v koroški Zaiplanikoniji, kje neki se kuihaj-o še bolj prazne in -mogočno- doneče fra-ze, kje neki prodajajo ljudje izmlačeno prazno slamo ko-t prvovrstno -seno. Ubogi ljudje, s-mo si mislili in jih pomilovali, ki morajo uživati tako duhovno hrano, da se začnejo kozlati ta-ko prazno.
Pa smo se obrnili- -na Tebe, dragi Vja-česlav Mihajlovič. Prvotno si se pisal Skr-jaibiin, pozneje pa si prevzel ime Molotov, po koroško zaplanko-nsko Kladivo. Mislili smo si, Ti boš že vedel, za kraj gre, -saj Ti si bil in si- še slaven človek, čeprav so Tebe tudi blatili.
Saj, dragi prijatelj moj, saj veš za -marsikatera ozadja tistega javnega in političnega življenja. Tvoja država, ki si jo zastopal dolga leta kot zunanji minister, se je bila, -proti imperializmu drugih dežel, čeprav ali morda, -ker je sama imperialistična. -Gleji, isto se godi pri nas. Pobijamo fraze s frazama. Enako kot je napravil Krjavelj s svojo kobilo.
Kajne, Vjačeslav Mihajlovič, tudi Tebe so -strmoglavili, še prej pa Tvojega slavnega voditelja delavskih množic, Josifa Visarijonoviča. Maliki so padli, in še padajo, samo da se morejo vsesti -na njihova mesta novi. Eden gre, drugi pride. Kot v naravi, dež pada, da more zopet pasti. O kompleksih niti ne bi govorila, ker pač veš, da najbolj kriči tisti, ki ga najbolj boli ali ki se najbolj- -boji. Saj veš, kateri pes laja najglasneje.
Pa še -nekaj, preden me za-grabi -pozabljivost. Kaj pa se j-e godilo -takrat pri Vas v Vašem delavskem raju, ko ste uvedli menda neko novo, menda socialistično moralo, ali kako se je že imenovala. Ne -bodi hud, če Te vprašam o neki -tako zelo kočljivi zadevščini, a zdi se mi -potrebno-. Ah ni šlo vse križem kraižem, dokler ni Vaše nezmotljivo vo-dstvo reklo: »Naj bo konec tej- zmešnjavi-, temu prepletu in vpletanju.« Saj poznaš tisto -znano prispodobo o kozarčku vode. Če si žejen, pa ga popiješ. Tu se mi pa zdi čudno, -zakaj vi Rusi niste pili rajši- vodike, ko ste -bili žejni. Pa kaj boš 'kvasal in frazairil, reciva kar na kratko-, ker sta morala, pa je šla morala.
In še in še, to gre tako najprej v enem iin istem tiru, 'kar mi ne u-gaja, ne more biti, res, ker ne sime biti res, kdor je drugega mnenja, je sovražnik napredka, ta j-e reakcionar, ki ve, da je reakcionar, pa se moče poboljšati, kajti reakcionar s-e ni kol' ne poboljša, čeprav ve, da bi bilo potrebno, a njegova reakcionarna miselnost ne dopusti, da bi se v reakcionarnih možganih izapočelo- kaj naprednega, ker je reakcionar vselej nasprotnik napredka, ker je reakcionaren (matematično popolnoma jasen -račun). Pa saj poznaš sveto pismo, in tisto priliko o -grehu -zoper boljše spoznanje.
Brali smo, in spoznali, da marsičesa še nismo vedeli. Pa za zlodeja -zlodejevega, pranojd-uš, pri zadnjih straneh (ali mogoče pri sprednjih, je odvisno od tega, od kod -začneš uživati ta novi nauk), -bilo je mokro. Dokler ni tisti mežmar še enkra-t potegnil za išltrik, in zvonček je zazvonil čisto vi-gredno nežno, gla-s je bil kot glas dveh 'Zaljubljencev sredi vencanega majnika: »Prej. so- pravili, da prinaša štorklja otroke, a nas je -res prinesla Drava, Bim, bim...«
Preklamano, iprekva-to, kršanduš, to je pa zanimivo. Drava, oh Drava, mislili smo, da -tečeš nepretrgoma naprej, mislili smo, da ne greš nikoli nazaji. Mogoče je pa to le mogoče, da, so Te zavrli v napredku novi jezovi,
Oprosti, Vjačeslav Mihajlovič, da sem šel malo -stran, -ne na stran, kajti, ko sem bral ta naj novejši izliv, se mi je začelo gnusiti še -tega človeškega koraka.
»Folklorni festival 1970" v Celovcu
»Folklorni festival«, ki bo zaključil »Teden srečanja«, ki ga organizirata -mesto Celovec in celovški studio avstrijskega radia, bo tudi letos družil v Celovcu -sloveče plesne in pevske skupine iz Koroške ter sosednjih -dežel Jugoslavije in Italije.
V tem okviru -sta predvideni dve veliki prireditvi v Dom-u glasbe: v petek, 19. junija zvečer, ob 20. uri bodo poslušalce povedli pod geslom »Ljudska pesem v Sloveniji, Furlaniji-Julijski krajini in Koroški« znani vokalni ansambli v bistvo ljudske pesmi -treh pokrajin. Vsaka bo zastopana z enim zborom in eno manjšo -pevsko skupino: Slovenija bo poslala univerzitetni zbor »Tone Tomšič«, ki je našim ljudem že dobro znan po svojih koncertih v Celovcu pa tudi po zmagah na pevskih tekmovanjih v Spittalu olb Dravi — in pa mednarodno znani »Ljubljanski oktet«. Iz pokrajine Furlanije-Julijske krajine bomo slišali moški zbor »Ermes Grion« in njegov sekstet.
Koroško -bosta na tej prireditvi zastopala »Madrigalchor Klagenfurt« in »Herzog-quintett«. Ta večer bo gotovo nudil prijateljem ljudskih pesmi in zborovskega petja velik užitek i-n posebno doživetje.
Pravi »Folklorni festival«, v katerem bo
ple-s središče dogajanja, pa -bo v -sobo-to, 20. junija, -zvečer, ob 19.30, pravtako v Domu glasbe. -Prvi del tega večera -bosta izpolnili dve skupini, in sicer: »Gruppo folkloristico di Resia« (Folklorna skupina iz Rezije, kar bo še prav posebno- privlačno za- koroiške Slovence, -saj prihaja ta skupina iz Rezije in bo prikazala originalne in iz pr-ave ljudske tradicije izvirajoče plese); draga skupina »EdelweiB« iz Celovca bo zaplesala domače koroške ljudske plese. Ta koroška folklorna skupina šteje med najboljše evropske plesne an-samble. Za sproščen je sporeda bodo poskrbeli manjši pevsko-glasbeni ansambli, prejšnjega večera in znani slovenski narodnozabavni ansambel »Veseli planšarji«.
Dragi del festivalskega večera bo izpolnila plesna- -skupina »Lado« iz Zagreba, ki spada med najboljše folklorne skupine na svetu. Ta folklorni ansambel šteje 50 poklicnih plesalk in plesalcev. Ta seveda ne bo prikazal ljudskih plesov v navadni obliki, temveč umetniške koreografije iz vseh predelov Jugoslavije.
Vstopnice iza oibe omenjeni prireditvi so na voljo v -turističnem uradu Obersteiner v Celovcu, Dr. Arthur,Lemisich-Platz 2, od 15. junija dalje.
KOTMARA VES (Dan staršev v Kotmari vesi)
Minulo nedeljo je tukajšnja občina, priredila častitljivo slovesnost starim ljudem, 70-letnikom -in še starejšim. Res lepo je in -prav, da se spomni občina starih in zgaranih ljudi, ter njim na čast priredi majhno družabno slavje.
Sodelovali pa so tudi šolarji vseh štirih razredov tukajšnje ljudske šole.
Tukajšnji župan Stefan Mandl je pozdravil vse povabljene stare goste v kratkem govoru in tudi vse ostale, saj je bila Pichlarjeva dvorana čisto polna. Nato so nastopili posamezni razredi pod vodstvom svoj-ih učiteljev.
Na -sporedu so bile pesmi, -recitacije in tudi šolska godbena skupina je prinesla svoj delež lepo- in ubrano.
V	začudenje vseh starih povabljenih gostov pa je bilo, da niso slišali niti ene slovenske pesmi ali besede, čeravno je bilo polovica teh starih gostov, ki rajši govorijo slovensko kot nemško. Vprašanje je samo: Kaj nameravajo ti naši učitelji?
Saj je vendar nekaj- naših otrok, ki so prija vi j-eni k slovenskemu pouku.
še v vsakem razredu je nekaj otrok in učitelj jih -uči v -slovenskem jeziku.
Tudi na tej proslavi bi se -spodobilo, da bi šolarji razveselili -naše stare s kako pesmico v -naši stari, domači besedi.
Mislim, da ne bi občina, ne šola nič izgubila na ugledu, ako bi ravno na taki prireditvi prišla do veljave tudi slovenska beseda in domača pesem.
ŽELEZNA KAPLA - LEPENA (J Stari Bajdlnov oče)
V	soboto, dne 13. junija 1979, je bil v Železni Kapli veličasten pogreb: k zadnjemu počitku smo položili rajnega, skoraj 94 let starega Bajdl-novega očeta, Mihaela Ošino.
Rajni je bil rojen leta 1876 na Bajdlno-vem posestvu, visoko v sončni Lepeni. Svojo -mladost je veselo preživljal na domu, doMer ni bil poklican k vojakom. Služil je cesarju sedem let. Gospodarstvo je vodil 33 let. Bil je tudi 22 let občinski odbornik. Bil je lovec, godec in dober sosed. Pred petimi leti je praznoval celo diamantno poroko.
V	soboto se je zbrala velika -množica lju-
di, ob 10. uri pri farni cerkvi. G. prelat Zecfaner je opravil molitve, pevci so -zapeli, godba j-e zaigrala in nato smo šli v procesiji k Marijini cerkvi, kjer je -bila -pogrebna maša. Po maši je kaplan David še izpolnil rajnem-u zadn-jo željo in -spregovoril nekaj besed v slovo. Nato- simo ga pokopali oib grobu njegove žene Amalije in vnuka Jo-heja. — »Polje, kdo- bo -tebe ljubil«, je bila zadnja pesem moškega -zbora- za slovo. In vsi smo občutili: dober kmet, dober sosed in dober kristjan se j-e -poslovil.
Rajni naj počiva v božjem miru, Bajdl-novirn pa izrekamo naše sožalje!
BRDO PRI ŠMOHORJU
(Slovo od župnika Jakoba Moschitza)
Pred štirimi leti je obhajal -č. g. župnik in škofijski -duhovni svetnik Ja-kolb Mo-schitz, v krogu svojih vernikov, sorodnikov in prijateljev svoj zlati j-uhilej duhovništva. Že več -let je -bolehal in o-d leta v leto -so njegove moči -bolj pešale. Letos, 26. maja, je obhajal svoj 80. rojstni dan in to naj bi bil zadnji.
Veliki duhovnik Kristus, ga j-e v ponedeljek, 8. junija, odpoklical v večno domovino in ga rešil vsega zemeljskega trpanja.
Lani se je še veselil lepo popravljene cerkve. Sedaj ga je sprejela, kjer je dva dni ležal sredi cvetj-a in rož na mrtvaškem odru in so farani prihajali, da se v molitvi poslovijo od dobrega župnika.
V sredo popoldne se je izbralo mnogo vernikov iz farške župnije in sosednjih župnij, k sveti -maši-zaduišnici in pogrebnim obredom -pokojnika.
Slovesno -sveto -mašo je daroval mil. g. prelat Aleš Zechner ob asistenci gg. Janeza Zittererja in Rudolfa Sa-frana. V svojem nagovoru je g. prelat nakazal življenjsko pot rajnega župnika in se v obeh deželnih jezikih zahvalil za njegovo zvesto delovanje za duše in -božje kraljestvo. V letu 1916 posvečen v duhovnika, je v svoji domači fari v Blačah imel svojo prvo daritev in bil ipotem iposla-n v Prevalje, kjer je goreče deloval -štiri leta. Druga postojanka je bila Dobilla ves, -kjer je tedanji prošt Matija Randl, potreboval v razsežni fari pomočnika. Celih pet let je vzorno deloval v Dobrli vesi. Ko je bila- leta 1925 župnija Št. Jurij na Zilji razpisana, je zanjo zaprosil in postal tam župnik. V tej lepi župniji
Naj- bo za danes konec. Prepričan sem, -da mri boš odgovoril, kajti Ti res ne boš dopustil, da -bi ječal jaz ipod pritiskom napačnega prepričanja. Veš, pri branju in prebavanjiu tega užitka sem postal sam tak -mav mav mav-ist (ali -se -morda reče maoist, ne vem, ker sem preveč -zaplankan).
Pozdravljen, in pozdravi mri vse -moje prijatelje, Malemkova, šepilo-va, Žukova, stisni zame eno solzico ob grobu Josifo-vem, pa ne zameri, če sem bil tako predrzen, da sem Ti pisal. Pozdravi mii še vse druge, ki jih nisem imenoval.
Pa preden končam, dragi Vjačeslav Mihajlovič. Nekaj važnega. Pred 15 leti si podpisal avstrijsko državno pogodbo. Celo
nas Slovencev nisi pozabil. Ali, kaj pa je. Večina točk še ni izpolnjenih. Gimnazijo sicer že imamo (veš, Ti si kriv, da se tam poueuj-e zastarela morala, če bi namreč gimnazije ne bilo, bi se na njej ne mogla poučevati zastarela morala). Zdaj bomo dobili menda celo lastno gimnaizij-sko bajto.
Pa odgovori! Srečno!
Tvoj- KP
P. S.:	Pismo Vjačeslavu Mihajloviču
Molotovu smo hoteli prvotno poslati v Moskvo. Ko pa ne vemo, kje Vjačeslav Mihajlovič stanuje, -smo objavili pismo v »Našem tedniku«, ker vemo, da ga berejo redno v Moskvi.
=:Na$e prireditve
RADIŠE
Slovensko prosvetno društvo Radiše vabi na
PEVSKI KONCERT, ki bo v nedeljo, 21. junija, po maši, ob 10. uri, v dvorani pri cerkvi.
Nastopila bosta 30-članski mešani zbor Društva upokojencev iz Ljubljane in 20-članski moški zbor upokojencev iz Kranja, ki bosta posamič in skupaj izvajala slovenske narodne in umetne pesmi.
Prijatelje petja od blizu in daleč prisrčno vabi
odbor
BRNCA
Slovenska prosvetna zveza vabi na
PEVSKI KONCERT v soboto, 20. junija, ob 20. uri v Kulturnem domu na Brnci, v nedeljo, 21. junija, ob 14.30 pri Rutarju v Žitari vesi. Nastopil bo 50-članski pevski zbor Glasbene matice iz Ljubljane pod vodstvom Pavla Mihelčiča, sodelovala pa bosta tudi mani prvak ljubljanske Opere Ladko Korošec ter harmonikarski orkester iz Sent Vida nad Ljubljano.
Gostovanje obeta res lep kultumo-umetniški užitek, zato so vsi ljubitelji slovenske pesmi in glasbe prisrčno vabljeni!
O dbor
PLIBERK
Slovensko prosvetno društvo »Edinost« v Pliberku vabi na poletno kulturno zabavno prireditev, ki bo v nedeljo, dne 28. junija 1970, ob 20. uri v dvorani gostilne Schwarzl v Pliberku. Gostuje Kulturno društvo iz Prevalj z igro:
»VESELI VEČER NA VASI«
in s tamburaškim zborom.
Prireditev obeta prijeten in zanimiv večer, poln umetniškega užitka in plemenitega razvedrila.
Vabljeni vsi od blizu in daleč. Privedite s seboj tudi Vaše sorodnike, prijatelje in znance!
Odbor
ŠT. JAKOB - REKA Graški študentje vabijo na
KONCERT
slovenskih narodnih in umetnih pesmi, ki bo v soboto, dne 27. junija 1970, ob 20.30 uri pri Antoniču na Reki.
Vstopnina 10,— šilingov Vsi ljubitelji domače pesmi prisrčno vabljeni!
GLOBASNICA
FARNA MLADINA DOBRLA VES vabi na igro
LEPA VIDA
ki jo priredi v nedeljo, 21. junija 1970, ob 19.30 uri (pol osmih) zvečer pri šoštarju v Globasnici.
Prisrčno vabljeni!
je vestno župnikova! skozi dolgih 26 let-Leta 1951 pa je prišel za žuipnika na Brdo pri Šmohorju, kjer je izčrpal svoje zadnje moči za večjo- božjo- čast m rešenje njemu .poverjenih duš.
Ob odprtem grobu se je v imenu dekanijske duhovščine zahvalil rajnemu župniku g. duhovni svetnik in dekan Janez Wakher. Župan Hans Andra se je poslovil v imenu brske občine, g. šolski ravnatelj Rudolf Zimmermann v imenu šole, kjer je pokojni do leta 1963 učil in vzgajal mladino. Domači d-ušni pastir je izrekel -zahvalo vsem sobratom in pogrebcem-Ob koncu so se cerkveni pevci v ganljivi pesmi poslovili od farnega duhovnega očeta.
Vse svoje -duhovniško življenje je bil g-župnik skromen i-n ponižen, vedno nasmejan in dobre volje. Posebno ljubezen je l-mel do svoje materinske besede in vsega tega, kar j-e podedoval od svojih vernih iu zavednih staršev. Veliko je molil in v m°' (Nadaljevanje na 5. strani)
Kako hitro se staramo?
Vsi ljudje se me starajo enako hitro. V tema sestavku navajamo nekaj vzrokov (hitrega staranja.
Kdor ima močno zvišan krvni pritisk, je lahko na pogled :za 20 let starejši kot ljudje iste starosti z normalnim tlakom. Človek, čigar stari starši z očetove in materine strani so dosegli 80 let, (bo verjetno preživel svoje starostne vrstnike za štiri leta. In kdor živi na deželi, lahko pričakuje, da bo živel pet let dlje kakor meščan.
Zakaj se starajo nekateri ljudje hitreje kot dragi? Po načelih znanosti ima vsak človek tri različne starosti: koledarsko starost, (biološko starost, ki ustreza stanju telesa, ter psihološko, starost, ki je taka, kakor se človek počuti.
Novejša dognanja dokazujejo, da lahko človek tudi v visoki starosti obdrži vso svojo življenjsko silo. Obrabo telesa, ki so jo 'Prej pripisovali »zobu časa«, je treba v resnici pripisati raznim boleznim. Tako j c Poapnenje žil veljialo za normalen starostni 'Pojav. Danes so znanstveniki prepričani, da je (skleroza (bolezen, ki: nastane zaradi Pomanjkljivega ravnotežja v telesu.
Pomembno vlogo pri staranju igra prevelik napor. Nune npr. redkeje obole za srčnimi (boleznimi, rakom, želodčnimi in črevesnimi! motnjami kot druge ženske. Njihova delovna sposobnost traja daleč čez 65. leto in dosežejo povprečno visoko starost.
Nič manj pomembni niso vplivi okolja. Pod močnim sdncern npr. ipostane koža suha, ralskava, obl apna in gubasta. Pri istem človeku labko (zdravnik ugotovi očitno »starostno razliko« med kožo, .ki je -izpostavljena svetlobi, in -koži, ki je pokrita z obleko.
Tudi podnebne okoliščine lahko vplivajo na staranje. Statistika v ZDA je npr. pokazala, da žive prebivalci Juižne Karoline, ki ima vroče in vlažno podnebje, povprečno le 66,4 leta, medtem pa dosežejo prebivalci Nebraske povprečno 71,9 leta.
Pešanje sluha je do določene meje starostni pojav, toda v bolezni se to zlo še poslabša. Tudi pri: sluhu so zunanje okoliščine važne. Ameriški raziskovalci so ugotovili pri nekem sudanskem plemenu, da so 70-1 etni starci slišali prav tako -dobro, kot sedemnajstletniki; prepričani so, da zato, ker žive v -izredno tihem in mirnem okolju, kjer ni nobenega za sluh škodljivega ropota.
Ali je kak način, ki bi z njim lahko odložili pojave staranja?
Vsaj na enem področju, t. j. na področju prehrane, lalh-ko odgovorimo z da. Dokazano je, da izmernost pri jedi podaljšuj e življenje. Laboratorijske preizkušnje so dokazale, da so stradajoče podgane živele skoraj dvakrat dlje kot dobro rejene. Poleg tega pa so brez škode preživele vcepitev rakastega tkiva, medtem ko se je v rejenih podganah vcepljeno rakasto tkivo širilo in končno povzročilo njihovo smrt. Odvečna maščoba ni le breme, ampak je tudi živo tkivo, ki mora biti prekrvavljeno, to pa pomeni, da mora srce pošiljati tja vsako minuto še dodatne količine krvi.
Tudii telesna dejavnost lahko zadržuje starostne pojave. Nekako pri tridesetih letih začne pri človeku pešati volja do intenzivnih naporov in s tem tudi delovna sposobnost. Iz študij o športnikih srednjih let, nekdanjih športnikih in moških v »sedečih« poklicih, izhaja, da večletno športno udejstvovanje lahko zadržuje starostne po-j a-ve.
Znanstveniki pripisujejo starostne spremembe v človeškem telesu postopnemu zmanjšanju števila delujočih celic.
Ostale celice so zato bolj obremenjene in ne morejo več izpolnjevati svojih nalog. Kako pa pride do tega, da celice odmirajo ali zakrnijo? Nekateri znanstveniki domnevajo, da je odgovor na to vprašanje -treba iskati v obrambnem sistemu telesa: pomanjkljiva odpornost proti škodljivim bakterijam ali snovem je morda vzrok, da se nekateri ljudje hitreje starajo 'kot drugi. Drugi spet menijo, da se v človeškem telesu pojavljajo imunske reakcije proti lastnim beljakovinam.
Tretja teorija poskuša razložiti ta pojav z dednim-i faktorji. Po tej- teoriji se človek rodi z nekako »notranjo biološko uro«, ki je tako nastavljena, da teče določeno število let.
V vsaki življenjski krizi načenja človek svoje rezerve. Staranje naj bi se po tej teoriji začelo, če se pojavijo v rezervah primanjkljaji.
Morda pa je le najvažnejše »notranje stališče« človeka. Človek umirjene in srečne narave bo komajda občutil breme starosti, medtem ko bosta za človeka drugačne narave mladost in starost enako' težko breme.	(Kmečki glas)
Avstrijska revija o jugoslovanskih (slovenskih) turistih
Aprilska številka avstrijske revije »Frern-<1 en v evrk elirsn ach richten aus d er Steier-fltark« poroča, da je priredil avstrijski generalni konzul v Ljubljani, dr. Heinrich Riesenfeld, tiskovno konferenco, na kateri obravnavali zanimiva vprašanja iz tuj-Aega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo. Tako so npr. slovenski časnikarji spraševati. zakaj zapirajo v Avstriji trgovine že °ipoldne in zvečer že Ob 18. uri, zakaj, odpelje avtobus prage Gradec—Maribor iz Gradca že ob 18. uri, namesto da bi počakal do 21. ure.
Avstrija dela v Jugoslaviji precejšnjo turistično in trgovinsko propagando. Tako (prinašajo npr. slovenski dnevniki oglase graških i-n celovških -podjetij, zlasti trgo-vin (medtem ko je opaziti v avstrijskih listih za zdaj še samo kak redek oglas za ple-v ljubljanskem hotelu »Slon« in podobno). Lani je -bilo v Avstriji 240.000 prenoč-
nin gostov iz Jugoslavije. Revija pristavlja: »Levji delež gostov z juga je iz Slovenije«.
V isti številki omenjene avstrijske tuj-skoproimetne revije je objavljen krajši članek »Graz gruBt Marburg« (Gradec pozdravlja Maribor), o kulturni izmenjavi med Gradičem in Mariborom, pa tudi daljši članek o turističnem sodelovanju z Jugoslavijo, v katerem je med drugim rečeno, da je slovenski minister Franc Razdevšek sprejel avstrijskega generalnega konzula dr. Heinricha Riesenfelda in mu izrazil zadovoljstvo nad razvojem gospodarskih in tuj-skoprametnih zvez med Slovenijo in sosednimi avstrijskimi deželami. Priporočil pa je večjo udeležbo na raznih velesejmih, zlasti na velesejmu »Alpe-Jadran« v Ljubljani, in še več olajšav v mejnem prometu. Predlagal pa je tudi ustanovitev tujsfopro-metne skupnosti med Koroško, Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino.
Dekle, kam v novem šolskem letu?
Morda vam bo izbiranje lažje, če zveste, kakšne možnosti obstajajo za vas pri šolskih sestrah v Št. Jakobu v Rožu in Št. Rupertu pri Velikovcu.
V Št. Jakobu v Rožu lahko obiskujete:
1.	ENOLETNO GOSPODINJSKO ŠOLO, katero lahko obiskujete kot obvezno
deveto šolsko leto, pa tudi, ko ste 9. let že končale (absolvirale). Za obisk te šole je potrebno znanje nemščine, ker je ves pouk dvojezičen.
Pouk se prične kot na vseh drugih šolah.
2.	KMETIJSKO GOSPODINJSKO ŠOLO, ki se začne 15. oktobra in konča
15. maja.
Izmed praktičnih predmetov je v obeh šolah največ časa določenega za pouk kuhanja in šivanja. Kuhanje se poučuje v prav za šolo urejeni kuhinji.
3.	ŠIVALNI ODDELEK gospodinjske šole, kjer se poučuje predvsem šivanje. V Št. Rupertu pri Velikovcu je možnost šolanja v kmetijski gospodinjski šoli, kise začne prav tako, kot v Št. Jakobu, 15. oktobra.
Z obiskom vseh teh šol zadostite tudi šolskim predpisom, po katerih morate obiskovati do dovršenega 17. leta, nadaljevalno šolo, in se obenem najlepše pripravite za svoj poklic.
Za natančnejša pojasnila pišite na naslov
Konvent der Schulschwestern	ali KlosterstraBe 2
9184 St. Jakob im Rosental	9100 Volkermarkt
Pri nas na Koroškem
(Nadaljevanje s 4. strani)
litvi zajemal moč v odgovorni duhovniški službi. Svoje veselje rn razvedrilo mu je bilo čebelarstvo in njegov trud so čebelice tudi poplačale, da je mogel marsikomu postreči s sladkim medom.
Dobri župnik-trpin odipočij se v blagoslovljeni zemlji vseh bridkosti solzne doline in se raduj v Bogu, ki si mu tako zvesto služil!
LIBUCE
Liibučani smo bili obiskani s trojnim dogodkom, ki zadeva tri hiše in družine v enem sorodstvu: Starše, ;brate in bratrance.
Prvi dogodek se je odigral v Kušejevi hiši. Sin prvenec, Lojz, se je zaljubil v brhko Komarjevo hčerko v Mali vesi pri
Mašo zadušnim je opravil -pokojnikov brat, dr. Janez Skuk. Častno stražo in žalno spremstvo pri pogrebnih obredih so mu nudili številni duhovniki, cerkveni pevci, požarna hramba, delegati poštnih direkcij, dve godbi in razni govorniki, ki so se v imenu ,pogrebcev rajnemu Štefanu zahvalili za njegovo živi jensko delo.
Mi vsi ipa- ga -bomo ohranili v blagem spominu.
Navedemo še tretji dogodek v sorodstvu.
V istih dneh veselja in žalosti pa so rojenice -položile v zibko hčerko Regino, in sicer pri Božiču v Libučah. Očka Anzej je bratranec rajnega Štefana. Regina naj krepko raste v veselje očku in mamici Tilki, saj joi (bo mala Kristina, prven'ka, pomagača zibati.
Opisali smo trojni dogodek v sorodstvu. Tako vidimo, da so poroka, rojstva in sm-rt, žalost in veselje, ritem tega življenja.
Škocijainu. Ker mu je Komarjeva Lizika Smisel je le v Bogu in v njegovem miru! takoj dala srce in obljubila -roko, je na
binkoštni ponedeljek pohitel z njo pred poročni oltar v Skorij anu, nato pa v lepi Komarjev dom v Mali vesi, kjer že, kot dober, priden in napreden krnet orje brazde za posetev mlade družine. Tudi škori-janska fara se bo lahko postavila z dobrim faranom, pevski zbor pa z zvestim pevskim drugom.
Čeprav nam ni po volji, da je iz Li-buč odšel doiber sosed, 1-z fare pa veren faran, mu seveda želimo vso srečo, napredek in blagoslov na kraju nove domačije.
Prav tiste dni je rešilni voz prepeljal v celovško deželno bolnico težko bolnega Štefana Skuka, bratranca Kušejevih sinov. Zahrbtna bolezen — vnetje in nato gnojni prodor slepiča mu je končala življenje. Bil je vedno zdrav in krepak, star 31 let, muzikant pri libuški godbi, vnet gasilec pri domači požarni hrambi, v službi pri pošti. Prva bolezen, ki ga je doletela, pa ga je zlomila.
štirinajst dni je prebil v strašnih bolečinah kot na križ privezan. V noči, 28. maja, se je pni polni zavesti, že umirajoč poslovil od žene in sorodnikov in v zgodnjem jutru ga je smrt rešila trpljenja.
Mlada žena in mati dveh sinov žaluje v svoji novi hišici v Libučah za -svojim možem, Skukovi s sorodstvom pa za sinom in bratom. Sožalje pa so jim izrazili številni sosedje in žalni gostje, ki so na dan pogreba, 31. maja, napolnili libuško cerkev m pokopališče. Saj so prispeli iz vseh delov Podjune.
MLADINSKI KOLESARSKI DAN
V sodelovanju s tvrdkama Sem-perit in Puch je kolesarska športna komisija organizirala preteklo soboto ,,Mladinski kolesarski dan'’. Približno diva tisoč mladih kolesar jev-šolarjev in predšolskih otrok se je zbralo ob 10.30 dopoldne pri podružnici Scmperit na Mielitalcr StraBe. Od tu so se odpeljali v povorki po celovških ulicah. Videli smo vse mogoče vrste koles: otroške skire (Roller), trikolesa, dirkalna kolesa, najstarejšo obliko kolesa — visoko kolo. Na mladinskem kolesarskem dnevu so sodelovali tudi naši dijaki iz Mohorjevega doma pri Heim-lingerju. Na sliki vidimo v prvi vrsti od leve: Florjančiča, (najvišje kolo), Popotnika, in na malem kolesu Janka Male ta; zadaj je še lepo število drugih naših dijakov.
O vprašanjih avstrijskega tranzita čez Trst
Te dni je -bil v Trstu sestanek povezovalnega odbora med tržaško in trgovinsko zbornico in zvezno gospodarsko zbornico na Dunaju. Tržaški delegaciji je načeloval dr. Caidassi, avstrijski pa. predsednik odbora za prevozno -politiko pri- dunajski zbornici A. Fries-z.
Beseda j.e tekla o prevozni- politiki Evropske konference ministrov za prevoze, tako tudi o avstrijskih prevozih čez tržaško luko. Poudarjena je bila -potreba po uskladitvi- (konkurenčnih -pogojev ter po odpravi diskriminacij v davčnih predpisih o prevozništvu. Obe delegaciji sta se izrekli za princip svobodne konkurence na prevoznem področju.
Proučili so tudi nekaj konkretnih pobud za pospešitev in olajšanje carinskih formalnosti, kot tudi za povečanje razpoložljivosti železniških vagonov. Avstrijski -predstavniki so pohvalili pobudi za zgraditev tovorne avto postaje pri Fernečah in velikega parkirišča za tovornjake pred vhodom v novo prosto luko. Naglašena je bila še potreba po čimprejšnji zgraditvi avto ceste Salzburg-Dunaj-Trbiž in pontebsike ceste, za kar naj bi najeli mednarodno posojilo.
Olaiim cMoizi jf m
Poznam tri Alojzije, dušne pastirje.
Ne, niso le trije, so celo štirje!
Alojzij v Kamnu res pridno kmetuje, vendar še tudi pobožno mašuje!
Alojzij v Pliberku, — marljiv je kot mravlja!
Cerkev za cerkvijo vneto prenavlja. Farani s prispevki niso nič skopi, zato delo uspeva, — to se zastopi.
Alojzij v Skofičah vedno dobre je volje. Saj je to tudi za zdravje najbolje!
Pa prime pisalnik v svojo desnico, da za koroške Slovence tirja pravico.
Alojzij v Selah navadno samuje, včasih pa le kam odpotuje, nato pa v Tedniku vse popisuje.
Morda še koga s tem razveseljuje.
Alojzijem trem želimo za god, naj časno in večno jih osreči Gospod. Tedniku večkrat dopise pošljite.
Bralcev priznanje si s tem pridobite.
prvenstvu. V nedeljo je ljubljanska Olimpija, ki ji gorijo tla pod nogami, je še zmerom v nevarni coni, da izpade, v Novem Sadu igrala prdti tamkajšnji Vojvodini in jo premagala z rezultatom 2:1 (1:0). Pred 14 dnevi pa je Olimpija v Ljubljani porazila splitskega Hajduka e 2:0 (1:0). Sedaj ima Olimpija enako število točk kot kragujevški. Radlnički, in sicer 25, vendar ima Olimpija mak» 'boljšo razliko golov, zato je na predpredzadnjem mestu. Nogometno moštvo Maribora je pred enajstimi dnevi igrala doma s Slobodo in samo remiziralo 1:1 (0:0). Maribor je igral brez vsakega poleta, to- izkazuje tudi neodločen rezultat, kajti doma 'bi moral na vsak način dobiti tekmo. To nedeljo so morali Mariborčani v Beograd: igrali iso s Partizanom in bili strahovito poraženi — tekma je bila za Partizana kot samo vaja za svoj' nastop: rezultat se je glasil 7 : 1. Moštvo Maribora igra včasih brez volje, oditod tudi tako čudni rezultati. Sicer pa se Mariboru ni treba bati izpada, ima 29 točk in je trenutno na 12. mestu.
HOTELSKI DETEKTIVI NA JADRANU
Jadranski hotelirji so v tej sezoni uvedli novost: zasebne detektive, ki jih v Jugoslaviji skoraj ne poznajo, so pa v velikih kolektivih po svetu del hotelskega osebja.
Hotelske detektive so zaposlili v Opatiji, Svetem Štefanu in Dubrovniku, kjer se shajajo bogati go-stje, Hotelski detektivi so oblečeni v civilne obleke in njihova naloga je, da zelo diskretno in nevsiljivo preprečijo različne akcije in zvijače tako imenovanih »sezonskih kriminalcev«.
V tekmi med Zahodno Nemčijo in Bulgarijo, so Nemci premagali slednje z rezultatom 5:2 (1:2), se je šele videlo, da so Nemci samo slučajno premagali Marokance s tako majhno razliko golov (razmerje 2:1 za Nemce) in da se najbrže niso preveč naprezali, kajti imeli so pred očmi še dolgo pot do četrtfinala in semilinala. Igro z Bulgari so le vzeli resneje, to priča visoki rezultat. Bolgari so izjavili po tekmi: „To je bil vzor nemškega nogometa — sanjski nogomet”. Tudi nemški trener Schon je bil sila zadovoljen: 22 strelov na gol, od teh kar pet zadetkov. Na tekmi je dosegel tri gole „lovcc na gole” Gerd Miiller. Na sliki 2. od leve, pravkar je zabil svoj drugi gol, obkrožen od Panela, Seelerja in Bonefa.
ŠPORT DOMA IN PO SVETU
Svetovno nogometno prvenstvo v Mehiki
Četrtfinalne tekme 9. svetovnega nogometnega prvenstva v Mehiki so potekale deloma z velikimi presenečenji. Tako se sovjeska reprezentanca ni mogla uveljaviti proti obrambni taktiki urugvajskih igralcev in se je tekma v regularnem času končala samo remi. Šele v 'podaljšku se je Urugvaju pofsrečilo zabiti, 'zmagonosni »zlati gol«. (V ostalem je bil ta gol zabit, .potem ko je urugvajski napadalec popeljal žogo že iz gol-avta, torej še ena groba napaka sodnika, ki je odločila usodo -sovjetske reprezentance). Sicer so pa sovjetski igralci sami krivi, kajti toliko priložnosti, ki so jih imeli v prvem polčasu, so otroško zapravili. Tudi druga tekma, to je med Nemčijo- in Anglijo se je ko-nčala v normalnem času neodločeno 2 :2, čeprav so Angleži vodili že z 2:0. V finišu pa so Nemci -silovito pritisnili, -izenačili, in v podaljšku dosegli po Gerdu Mullerju zasluženo zma-go-, ki jih je privedla v semi-finale.
V isamiifinale sta se kvalificirala še dva-
kratni svetovni prvak Brazilija, ki je porazila v Guadalajari Peru s 4:2 (2:1), in pa Italija, ki je na veliko žalost mehiškega prebivalstva v Toluoi vrgla iz nadaljnjega tekmovanja domačo reprezentanco s 4: 1 (1 : 1).
NACIONALNA LIGA BREZ VIŠKOV
Peto tekmovanje avstrijske nacionalne lige se je končalo v soboto -s 30. in -zadnjim kolom in ni nudilo nič -posebnega. Izjema je bila zmaga Sportkluba nad graškim Sturmom 2:0 (2:0), s katero si je priboril drugo mesto na lestvici. Sturm pa je kot najboljše moštvo zveznih dežel zasedel gotovo tretje mesto. Edino presenečenje zadnjega kola je bil -poraz innsbruškega Wackra doma. Premagal ga je istoimenski klub z Dunaja: Wacker Wien 2:3 (2:2). Salzburška Avstrija pa je že dan poprej, to je v petek, 19. junija, dosegla v Linzu proti VoEST Linz zaslužen remi 1 : 1 (1:0). Vien-na je igrala proti prvaku dunajski Avstriji 1:1 (1:0) in se je zasidrala na
Nezaslužena 11-metrovka (dvomljiv favl) proti Češkoslovaški je angleški igralec Clark zanesljivo realiziral? češki vratar Viktor je brez moči. S tekme za svetovno nogometno prvenstvo v Guadalajari, kjer so Angleži premagali Češkoslovaško z rezultatom 1:0 (0:0).
devetem mestu. GAK iz Gradca je katastrofalno porazil Adtmiro-Energie, kar -s 5 : 0 (4 : 0), Rapid pa si je z zmago proti Wat-tensu 2:0 (1:0) izboljšal položaj za dve mesti. Eisen-stadt je premagal zadnjega na lestvici FC Dornbirn z 1:0 (1:0) in je tretji o-d za-daj, medtem ko je -predzadnja celovška Avstrija, ki je v nedeljo izgubila proti LASK iz Linza z 0:2 (0:1).
LJUBLJANSKA OLIMPIJA ZMAGUJE
Naj si ogledamo, kako igrata slovenska zastopnika v jugoslovanskem nogometnem
Walter Scott — Vladimir Levstik:
Ivanhoe
15 a
Izvršili so ukaz -in potegnili Gurtha dokaj nemilo na levi breg debri, v osamljeno goščo, ki je rasla med gl-obeljo in širokim poljem. Surovi vodniki so ga -zavlekli v notranjost tega skrivališča ter iznenada obstali z njim na nepravilni ravnici, kjer ni bilo skoro nikakega -drevja, tako da je mesečina svobodno obsevala kraj. Tu sta se pridružila napadalcem še dva moža, -po vsem videzu člana njihove tolpe. Oba- sta imela za -pasom kratek meč, v desnici pa bojno gorjačo; Gurth je zdaj tudi opazil, da nosi vsa šesterica krinke, tako da ni bilo o njeni obrti nikakega dvoma več.
»Koliko denarja imaš, kmetavs?« je vprašal eden izmed razbojnikov.
»Trideset cekinov svojega,« je čemerno odvrnil Gurth.
»Zapali so!« je zavpila četa; »Sas premore trideset cekinov in se vrača trezen iz vasi! To pomeni neutajlj-iv in nepreklican -zapad vsega, kar ima -pri sebi.«
»Hranil sem jih, da bi si kupil svobodo,« je rekel Gurth.
»Osel!« ga je zavrnil eden izmed razbojnikov; »tri četrti dvojnega piva -bi te storile prav tako svobodnega, kakor je tvoj gospodar, in morda še bolj, če je Sas kakor ti.«
»Žalostna resnica!« je rekel Gurth; »toda če me teh trideset cekinov odkupi od vas, izpustite mi roke, da jih odštejem.«
»Stoj,« je velel eden, -ki se je zdelo, da ima nekaj oblasti nad o-staii-mi; »kolikor -morem otipati sko-zi tvoj plašč, je v tvoji
mošnji več denarja, nego si naim -povedal.«
»To je denar vrlega viteza, mojega gospoda,« je odvrnil -Gurth; »omenil ga ne bi niti z -besedico, da -ste se ‘zadovoljili s tem, kar je moja last.«
»Pošten dečko si,« je dejal razbojnik; »sprejmem te v svojo zaščito. Naše spoštovanje do svetega Nikolaja ni tako globoko, da -n-e -bi -mogli, prizanesti tvo-ji-m tridesetim cekinom, če boš odgovarjal po pravici. Dotlej pa- nam daj: zaklad, ki ti je -poverjen.« — Tako govoreč je snel -z Gurthovih prsi -usnjato- mošnjo, v kateri je bila spravljena Rebekina denarnica in ostanek vi-tezovih cekinov. -»Kdo je tvoj go-spodar?« je vprašal nato.
»Razdedinjeni vitez,« je rekel Gurth.
-»Tisti,« se je -zavzel razbojnik, »ki je s svojim dcibrim kopjem -izvojeval nagrado v današnjem turnirju? Kakšno mu je ime in rod?«
»Njegova volja j:e, da ostane skrito,« je odvrnil Gurth; »od mene ga prav gotovo ne izveste.«
-»A -kdo si ti in odkod si?«
»Če 'bi povedal to,« je rekel Gurth, »bi nemara izdal gospodarja.«
»Pred/nzen hlapec si,« je dejal razbojnik; »nu, o tem se -pomenimo kasneje. Odkod i-ma gospodar to zlato? Ali je njegova dediščina? Kako ga je dobil.«
»S svojim -dobrim kopjem,« je odvrnil Gurth. »V teh dveh -mošnjah je odkupnina za štiri konje in štiri viteške oprave.«
»Kolikšna je?« je vprašal razbojnik.
»Dve sto cekinov.«
»Samo -dve -sto cekinov!« je vzkliknil hajduk; »tvoj, gospod je ravnal s premaganci milo-stljivo in jim je naložil majhno odkupnino. Povej tiste, ki so plačali zlato.«
Gurth jih je naštel.
»In kakšna je bila odkupnina -za oklep in konja templjarja Briana de Bois-Guilber-ta?Vidiš, da me ne moreš ukaniti!«
»Moj go-spo-dar ne sprejme od templjar-
ja ničesar razen njegove srčne krvi,« je odvrnil Gurth. »Pozvala sta se na- življenje in -smrt; zato- -ne moreta izkazovati drug drugemu vljudnosti.«
»Seveda,« je -pritrdil razbojnik in pomolčal. »Kaj si pa delal v Ashbyju s- tem zakladom?«
»Bil sem tam, da bi -plačal Židu Izaku iz Yorka v-itdšiko opravo za ta turnir, katero je dal mojeim-u gospodarju,« je rekel Gurth.
»In koliko si plačal Izaku? — Po- teži bi sodil, da jev mošnji še vedno dve sto cekinov.«
»Plačal sem mu osemdeset cekinov,« je povedal Sas; »on pa mi jih je vrnil sto.«
-»Kaj! Kako?« so zavpili razbojniki, vsi hkra-ti. »Ali se -misliš norčevati iz nas, da nam pripoveduješ ta-ko neverjetne laži?«
-»Kar igovorum,« je rekel Gu-rth, »je tako -resnično kakor mesec na nebu. Natanko to vso-to najdete v svileni moišnjici, ločeno od ostalega denarja.«
»-Premisli, človek, kaj govoriš,« je dejal glavar; »Žid — Izraelec! — je prav tako nezmožen vrniti zlato, kakor j-e s-u-hi pesek njegovih puščav nezmožen vrniti- čašo vode, ki jo -izlije nanj božjapotnik.«
-»Toliko usmiljenja je v njih kakor v sodniku, dokler ga ne 'podkupiš,« se je oglasil nekdo izmed hajdukov.
i»In vendar je tako, kakor pravim,« je rekel Gurth.
»Birž mi ukrešite lu-č,« j-e velel glavar; »o-gleda-ti si hočem mošnjico. če -so besede tega človeka resnične, tedaj je Židova dobrota -malone enako čudo kakor -studenec v puščavi, ki je pokrepčal njegove očete.«
Napravili so- luč in razbojnik j-e jel preiskovati mošnjico. Tovariši so ga obkolili; še tista dva, ki sta držala Gurtha, sta'nekoliko popustila, ko- sta iztegnila vrat, da bi videla uspeh preiskave. Gurth je brž porabil malomarnost in se z naporom vse svoje sile i-n okretnosti iztrgal iz njunih rok; lahko- bi -ušel, da je hotel pustiti gospodar-
jevo last hajdukom. A njemu ni bilo do tega,. Izvil je enemu izmed razbojnikov gorjačo, pobil glavarja, ki niti ni slutil njegovega namena, in toliko da se ni spet polastil mošnje- in zaklada. Toda razbojniki, urnejši od zvestega Gurtha, so ga pograbili Lanova in m-u iztrgali mošnjo.
»Lopov!« je rekel glavar, pobiraje se s tal; »glavo si mi razbil! Da imaš posla z drugimi ljudmi -naše vrste, bi drago plačal to predrznost. A svojo usodo zveš itak kmalu. Najprej hoče-mo- govoriti o tvojem gospodarju; vitezova pravda i-ma -po zakonih viteštva prednost pred oprodovo. Dotlej mi stoj pri miru; ako se ganeš, te -pomorimo za vse žive dni. — Tovariši!« je rekel nato, obrnivši se k svoji četi, »-mošnjica je vezena s hebrejskimi črkami in zelo se mi zdi, da nam je povedal dedec resnico. Razdedinjenemu vitezu, njegovemu gospodarju, moramo prizanesti carino. Preveč -nam je podoben, da bi ga smeli, opleni ti; saj tudi psi ne gonijo psov, koder je volkov i-n lisjakov v obilju!«
»Podoben — nam?« se je oglasil nekdo iz čete; »rad bi vedel, v čem.«
»Ej, bedak,« je odgovoril glav-ar, »ali maJ ni siromak in razdedinjenec kakor mi vsi? Ali se ne preživlja z ostrino svojega meča, kakor -se preživljamo -mi? Ali ni porazil Front de Boeufa in Malvoisina, kakor bi ju porazili mi, če bi mo-gli? Ali ni smrtni sovražnik Briana de Bois-Guilberta, ki nam je tako nevaren? In če bi tudi vse to ne bilo resnica — ali hočeš, da naj ravnamo -bolj brezvestno od nejevernega Žida?«
»Ne, sram bi nas moralo biti,« je zagodrnjal pajdaš; »a ko sem služil v četi, starega junaka Gandelyna, si s takimi pomislek'-nismo belili glav. In kaj bo s tem predrznim kmetavsom? Stavim, da naj tudi on odnese zdravo kožo!«
»Ne, če mu jo ti ustrojiš,« je rekel glavar. »Hej, dečko,« je povzel, obrnivši se h Gurthu, »ali umeš vihteti gorjačo, ki si tako naglo segel po nji?«
Ste že bili na Notranjskem?
Tudi deželica, kateri pravimo Notranjska, je del Slovenije. Že od nekdaj jo imenujemo tako, ker je nekam notri potisnjena. Ni ob meji, ni ob morju. Notranjska se začne jugovzhodno od Ljubljane, ob koncu ljubljanskega barja. Notranjska nato prehaja v Primorsko, pokra j no ob našem morju.
Na Notranjskem je svet kraškega značaja. Sestavljajo ga planote, iznad njih pa se dvigajo slemena in vrhovi. Gorovje je iz apnenca. Tu in tam ga pokrivajo obsežni gozdovi. Med planotami najdemo kraška Polja, po katerih tečejo vode ponikalnice — skrivnostne reke, ki se med svojim tekom igrajo skrivalnice. Zdaj, ob izviru jo vidimo, nato izgine pod zemljo in se spet Prikaže. Taka ponikalnica je na primer teka Ljubljanica. Celo ime si spreminja Pri svojem ponikanju, saj izvira najprej pod imenom Pivka, nato ponikne in pride ven kot Unec, tretjič pa kot Ljubljanica.
Podobni kraškim rekam so tudi jezera. Najbolj znano tako presihajoče jezero je Cerkniško jezero, pravo čudo. Zdaj je, zdaj ga ni. Poleti se širi na 28 km veliki pokrajini s travo in grmičjem porasti a planjava. Ko pa nastopi, jesensko deževje ali
pomladi tali sneg na obrobnih gorovjih, se kar naenkrat začne dvigati (podzemeljska voda iz skritih izvirkov v jezerskem dnu. Ti izvirki so v jeseni bruhalniki, spomladi pa -požiralniki, ko voda skoznje spet izginja.
Kakor vse slovenske dežele ima tudi Notranjska mnogo vabljivih svojevrstnosti in naravnih lepot. Med naj-lepšimi takimi naravnimi. znamenitostmi 'bi imenovali naravni park Rakovega Škocjana. Rak je reka ponikalnica, ki 'prihaja iz Cerkniškega jezera.
Med Vrhniko- in Tolminom se srečava alpsko ozemlje s Krasom. Kras je znamenit zaradi svojih podzemeljskih jam. Svetovno znani sta Postojnska jama in Škocjanske jame. Naj višji vrh Krasa je Snežnik. Proti morju se Kras stopničasto spušča. Tudi Nanos je vdh na Slovenskem Krasu. Pravijo, da je na njegovem pobočju čudovita pomlad, polna pisanega cvetja 'belih žafranov, sinjih hrušk, modrih perunik, rdečili .gladiol in potonk, v maju pa je gora bela- od belega alpskega volčina.
Naj še naštejem nekaj važnejših krajev na Notranjskem! Ob njegovem vzhodnem robu je Vrhnika, prečudni kraj, kakor ga imenuje največji slovenski pisatelj Ivan Cankar, vrhniški, domačin. »Kraj. ravni -pod gozdom, pod temnim, mogočnim Raskov-cem sedi jata golobov, bele peruti se leske. čejo v soncu. Tam je Vrhnika, čez ibore, čez hoje, od tihega Krasa, od morja šumi burja, plane v ravan, postane, vztrepeče, osupla in utolažena ob toliki lepoti.« To je Cankarjeva Vrhnika.
Postojna s Postojnsko jamo je najbolj obiskan kraj v Sloveniji. Jama ima več kilometrov dolge podzemeljske hodnike, ki se tu in tam razširjajo v prostorne dvorane. Jamo krasi množica kapnikov, razne velikosti, oblike in barve. Električni vlak nas pelje globoko v jamo, do Koncertne dvoran ne, kjer je prostora za 10.000 ljudi. V okolici Postojne je zgodovinsko znameniti Predjamski grad.
Pozdravimo še starodavno Idrijo, kjer že skoraj 500 let kopljejo cinober, iz katerega pridobivajo živo srebro. V tistih časih, ko je Krišof Kolumb odkril Ameriko, je neki kmet na območju današnje Idrije, ko je pri studencu namakal lesen škaf in se je vanj natekla težka srebrna tekočina, slučajno odkril živo srebro. Ob rudniku in ob reki Idrijci je polagoma nastajalo mesto Idrija. V Idriji je zanimiv muzej, rudniško skladišče in .gledališče, ki je bilo -prvo gledališče na Slovenskem.
Poleg teh treh krajev ima Notranjska še celo vrsto zgodovinsko, kulurno ali gospodarsko važnih večjih in manjših krajev.
Kras je svet podzemeljskih jam, je pa tudi domovina najžlahtnejšega slovenskega vina — terana.. Na območju skalnatih tal rase opojno dišeči rožmarin in trpko brinje. Kakor skalovje in brinje so tudi kraška naselja, drugačna od gorenjskih in dolenjskih. Biti morajo trdna in resna, da kljubujejo kraški burji in trdoti življenja na Krasu.	D arin a Konc
LJUBICA V OMARI
Sicilijanec Sergio Sacco Iz Palerma še zdaleč ni lep moški, pravijo očividci. Pa si je kljub temu lahko privoščil ljubico, ki jo je sicer skrival v omari, toda ki je bila iz ljubezni do njega pripravljena pognati njegovi ženi tudi kroglo v glavo.
IKaj se je zgodilo? Sergio, sin 'bogatih staršev, je tri leta omahoval, ali naj se poroči z Elviro Grazio, s katero je že imel otroka, ali ne.
»Saj je še otrok,« so menili njegovi. Potem jo je le vzel za ženo. Toda imel je tudi ljubico: Mario Grazio Amari, dvajsetletno črno lepotico, ki tudi ima zdaj otroka z njim. Tudi ta je upala, da se bo poročil z .njo, pa jo je premagala ona prva..
Vendar pa Maria Grazia ni zdaj nič manj ljubila svojega Sicilijanca, še vedno sta se srečavala in 'preživljala večere po motelih, dokler ni mož nekega dne sklenil, da ga čez udobje pač ni, in jo je meni nič tebi nič pripeljal domov ter skril v omaro, ki je stala v sobi iz a goste. Ženi je rekel, da ima tam nekega člana mafije, s katerim ni varno češnje zobati.
Dokler ni žena odkrila, da gre za žensko, je bilo vse v redu ... Potem pa ji je mož dejal, da imajo pač novega gosta — tokrat soprogo onega člana mafije ...
Pa je imela Maria Grazia iz omare na lqpem vsega čez glavo, in je vzela pištolo, jo namerila na ženo svojega ljubimca- a na srečo zgrešila.
Zdaj se morajo vsi trije zagovarjati na sodišču v Palermu. Sergio vztrajno trdi, da se ni in ni mogel otresti Marie Grazie, katere ljubosumnost je šla celo tako daleč, da je hotela ubiti njegovo ženo. Kaj hočemo, ga že tako iz dna srca ljubi!
Maria Grazia Amari, ki je prišla pred sodnike s svojim šestmesečnim otrokom, katerega oče je seveda Sergio, trdi, da jo je nesrečni mladenič ves čas nagovarjal, naj ustreli njegovo ženo, da bosta potem srečno in brezskrbno lahko živela v dvoje; kazen, ki bi jo dobila za umor, ne bi bila tako visoka, saj je Maria Grazia še mladoletna.
Najbolj zanimivo pa je to, da .gospa Sacco ves čas zagovarja in brani svojega Sergia, ki da je žrtev (pokvarjene ženske, katera ji je na vsak način hotela vzeti moža ..
»Mislim,« je rekel Gurth, »da si sam najlaže odgovoriš na to vprašanje.«
»Nu, tako mi vere, oplazil si me pošteno,« je odvrnil glavar; »ako jo prisoliš tudi njemu, pojdeš nekaznovan svojo pot; ako ne — bogme, nemara te sam odkupim, ker $i tako drzen ptič. — Vzemi gorjačo, mlinar, in pazi na svojo glavo; vi pa izpustite moža in dajte tudi njemu palico. Svetlobe za 'boj je tukaj dovolj.«
Nasprotnika, oborožena vsak s svojo .gorjačo, sta se postavila na sredo .ravnice, da hi jima svetila polna mesečina. Razbojniki 50 medtem -grohotaje se klicali tovarišu: »Mlinar, pazi na svojo bulico!« Mlinar je držal svojo gorjačo pri sredi, vrteč jo okoli glave po n-ačinu, ki mu pravijo Francozi nioulinet. »Le semkaj, teleban, ako se tipaš,« je zaklical bahato; »pokažem ti, kakšno moč ima mlinarski -palec!«
»Ako si mlinar,« se je odrezal Gurth hrez strahu, vihteč svoje orožje z enako spretnostjo, »tedaj si dvakrat tat in jaz poštenjak ti kljubujem.«
Po teh besedah sta se protivnika spopadla. Nekaj minut sta kazala oba enako moč, spretnost iin pogum. Sleherni je stregel in vračal nasprotnikove udarce z bliskovito °kretnostjo; po neprestanem ropotu gorjač hi mislil oddaljen poslušalec, da se ‘bori na v$aki strani gotovo šest ljudi. Manj trdovratne iin manj nevarne boje so že opevali v lepih junaških pesmih, toda Gurthova horba- z mlinarjem mora ostati neproslav-Ijena., ker iga ni maziljenega pevca, da bi Po 'zaslugi ovekovečil njen burni potek. Za-to pa hočemo, mi storiti v hvalo drznih nasprotnikov vse, kair zmore proiza, dasi dvoboj; s palicami že davno ni več v navadi.
Dolgo sta se borila z enako srečo, potem 'Pa je .začel mlinar izgubljati preudarnost, ker je videl, da ima po-sla s krepkim junakom, in je slišal sim eh tovarišev, radujočih se njegove jeze, kakor je navada pri takih Prilikah. To stanje duha je 'bilo zelo .neugodno za plemenito borbo z gorjačami, Pri. kateri je skrajna hladnokrvnost prav
tako potrebna kakor v navadnem boju s krepelci. In tako je dobil osorni, a mirni Gurth kmalu očividno prednost, ki jo je tudi prav po mojstrsko izrabil.
.Mlinar je srdito, napadal, udrihaj e zdaj s tem, zdaj z onim koncem svojega orožja iin iizkušaje se približati na .pol palice. Gurth se j.e branil naskokov s tem, da je držal roke imailone vatel vsaksebi, in bliskoma podstavljal gorjačo na vse strani, varujoč si trup in glavo; tako je vztrajal v olbraimlbi, paizeč z črni, rokami in nogami na- ugodni trenutek. Ko je videl, da pohaja nasprotniku sapa, je sunil z levico proti njegovemu licu; mlinar je hotel prestreči sunek, on pa je bliskoma zdrknil z desnico k levici in treščil nasprotnika s .polnim zamahom po levi strani glave, da je telebnil v travo, kakor je bil dolg in širok.
»Dobro in moško!« so zavpili razbojniki. »Pošten boj in Anglija na veke! Sas je rešil kožo in denar in mlinar je našel tistega, ki mu je kos.«
»Hodi, prijatelj, kamor šibil namenjen,« je rekel glavar, obračaj e se h Gurthu, kakor bi hotel potrditi obči glas. »Dva naša pojdeta s teboj, da ti pokažeta pot h gospodovemu šotoru in te obvarujeta ponočnjakov, ki bi utegnili biti manj rahločutni, od nas; zakaj v nočeh kakršna je nocojšnja, je mnogo takih ljudi na nogah. A čuvaj se,« je dodal strogo, »in pomni, da nam nisi hotel povedati svojega imena; zato tudi ti ne vprašuj po nas in ne trudi se -zvedeti, kdo smo in kaj počenjamo! Če bi poizkusil kaj takega, pripravi se na hujše zlo, nego te je zadelo nocoj!«
Gurth se je zahvalil glavarju za prijaznost in obljubil, da hoče poslušati njegov svet. Dva hajduka sta vzela vsak -svojo gorjačo in velela Gurthu, naj jima sledi za petami; naglo sta korakala po stezi, ki se je vila skozi goščo in sosednji kamnolom. Na robu gošče sta pristopila dva -moža In šepe-taje ogovorila Gurthova vodnika; ko sta dobila odgovor, sta se umaknila v les in spustila trojico dalje, ne da bi jo nadlegovala.
Po tem dogodku je sodil Guirth, da je četa mnogoštevilna in je razpostavila okoli svojega shajališča pravcate straže.
Ko so prišli na odprto goljavo, kjer je bilo Gurthu samemu težko najti pravo pot, sta ga peljala razbojnika naravnost na vrh majhnega griča; odtod se je razprostrla pod njim v mesečini v.sa slika borišča; šotori na koncih ograde so se lesketali v luninih žarkih, zastavice na njih so frfotale in razločno se je slišala pesem, s katero so se zabavali vojaki na nočni straži.
Tu sta razbojnika obstala.
»Dalj ne pojdeva s teboj,« sta rekla Gurthu; »ne bilo bi varno za naju. Pomni svarilo — molči o vsem, kar si doživel nocoj, in ne bo se ti treba kesati. Ako ne — vedi, da te niti londonska trdnjava ne obvaruje naše osvete.«
»Lahko noč, prijazna gospoda,« je dejal Gurth; »pomniti hočem vajino naročilo in nadejam se, da ne -bosta užaljena, če vama želim varnejšo in pošteinejšo obrt.«
Tako so se ločili; hajduka .sta krenila nazaj, Gurth pa je hitel v šotor h gospodarju in mu je vzlic -svarilu povedal obe svoji nočni prigodi.
Razdedinjeni vitez je kar strmel nad Rebekinim velikodušjem (čeprav je zavrnil misel, da naj bi se okoristil z njim) in nad plemenitostjo razbojnikov, ki se je zdela tako neobičajna v njihovem poklicu. Toda njegova utrujenost po naporih minulega dne j.e 'bila tolikšna in krepilen počitek mu je bil za jutrišnji boj tako potreben, da se ni utegnil dolgo muditi z razmišljanjem o telh čudnih dogodkih.
In tako se je zleknil vitez na 'bogato ležišče, ki je bilo pripravljeno v šotoru, zvesti Gurth pa je iztegnil svoje utrujene ude po medvedovi koži, ki je služila za preprogo; potegnil jo je tik pred vhod, da ne bi mogel nihče vstopiti, ne da bi. -ga zbudil.
DVANAJSTO POGLAVJE
Jutro je vstalo v jasnem sijaju. Še preden je prispelo sonce bogvekaj nad obzorje, se
Kmečko tihožitje
Pod sadnimi drevesi zelena preproga, na koncu nje plot z grčami, rjavimi očesi, za plotom čez plot tihožitna sloga: rebraste letve kozolca, za njimi plug, brana in voz in sredi njih vseh na prašnih tleh zadnji ovalnat kos mlačnega soja kot zlata ležeča ovca ...
Vse je zeleno, rjavo in pozlačeno, in krotko in nemo in daleč od boja.
Tako tiho se zremo, tako po domače, ko da ne more biti drugače, ko da vsi vemo:
Stvarnik kot svoje otroke zajel nas je v svoje roke ...
Gorazd Gosposvetski
Iskre
JOHN F. KENNEDV: »Ameriški tisk rad objavlja ostre in kritične vesti o vladi. Prav ima; to je znak zrelega časnikarstva: slaba novica je dobra novica, ker dobra novica ni nobena novica!«
LVNDON JOHNSON: »Živimo v svetu, ki smo ga z modernimi sredstvi spremenili v veliko sosesko, preden smo se zmenili, kako bi ga spremenili v tovarištvo.«
ALDOUS HUXLEY: »Sodobni državnik je laik, ki mora točno oceniti znanje strokovnjakov z vseh področij — to pa terja nadčloveške napore.«
LORD BEAVERBROOK: »Časnikarstvo je izzivanje in zadovoljevanje radovednosti.«
E. ALF AN: »Najmogočnejši ljudje današnjega sveta so šefi protokola. Ti lahko odrejajo obnašanje celo šefom vlad in držav.«
ORSON WELLES: »Ogorčeni moralisti smo le tedaj, kadar govorimo o nravnosti drugih.«
je ravan pokrila z gledalci; lenuh in neučakanec sta se enako dvizala, proti borišču, da bi, zasedla ugodno mesto, s katerega 'bi mogla opazovati nadaljevanje iger.
. Prva sta se pojavila na prostoru maršala s svojimi spremljevalci in glasniki; treba je bilo zapisati imena vitezov, ki so se želeli boriti, in si zapomniti stranko, katero si je vsak izbral. Ta previdnost j,e bila važna za ustanovitev enakosti med oddelkoma, ki jima je bilo nastopiti drug proti, drugemu.
Po veljavnem običaju so smatrali za vojvodo prve čete razdedinjenega viteza, do-čiim je bil drugi voj -poverjen Brianu de BoiiSrGuilbert-u, ki so ga včeraj, spoznali za prvega mimo zmagalca. Včerajšnji izzivalci so se pridružili templjarju, izvzemši Ralpha de Viponta, ki je pal tako .nesrečno, da je bil za dalj časa nezmožen nositi oklep. O-bema četama so naraščale bojne vrste in vsaki se je jx>nujala obilica plemenitih in uglednih imen.
Splošni turnir, pri katerem so se borili vsi udeležence hkrati, je 'bil namreč med vitešvom tistih dni bolj .priljubljen od posameznih bojev, dasi je bil nevarnejši od njih. Mnogo vitezov, ki so imeli premalo vere v svojo spretnost in se niso upali izzivati slovečih borcev na dvoboj, je vendar koprnelo, da bi pokazali svojo hrabrost v splošnem boju, kjer so se mogli izkušati z -bolj enakimi nasprotniki.
Danes je bilo priglašenih za vsako stranko do petdeset viezov, ko sta maršala izjavila, da ne moreta vpisati nikogar več, kar je vznejevoljilo tiste, ki so prišli prepozno in niso mogli biti več sprejeti.
Okoli desete ure je bila vsa ravan pokrita z jezdeci, jahalkami in pešci, hitečimi na turnir, in kmalu nato je glasno bučanje trobent naznanilo princa Johna, -bližajočega se v spremstvu mnogih vitezov, ki so bili prijavljeni za bojno igro, in tudi takih, ki se je niso mislili udeležiti.
(Dalje prihodnjič)
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 21. 6.: 07.00—07.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. - PONEDELJEK, 22. 6.: 13.45-14.30 Informacije. — Na v’sočih gorah sonce sije (pesmi). — TOREK, 23. 6.: 13.45-14.30 Informacije. - Koroški kulturni pregled. — Narodno-zabavna glasba.
—	športni mozaik. — SREDA, 24. 6.: 13.45—14.30 Informacije. — Revija popevk. — ČETRTEK, 25. 6.: 13.45—14.45 Informacije. — Skladbe slovenskih skladateljev. — Našim mladim poslušalcem. — PETEK, 26. 6.: 13.45—14.30 Informacije. — Poper in sol. — SOBOTA, 27. 6.: 09.00—10.00 Od pesmi do pesmi
—	od srca do srca. — 14.00—14.20 Zeleni gozd je lovčev raj.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
SOBOTA, 20. junija: 14.30 do 16.30 Evropsko svetovno prvenstvo v lahki atletiki; prenos iz dunajskega stadiona. — 16.30 Za otroke od 5. leta dalje: »Hišica” — 16.55 Za otroke od 6. leta dalje: „Dve pravljici” — 17.10 Za družino: Za prijatelja znamk — 17.35 Seržant Preston »Izdajalska slika”. Pustolovščina ‘kanadskega obmejnega oficirja —
18.00	Tedenski magazin — 18.20 »Valentin”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Kultura aktualno; dr. Dolf Lindner — 18.50 Dober večer v soboto... reče Heinz Conrads — 19.16 ORP danes zvečer — 19.30 Čas v sliki s tedenskim komentarjem Huga Portischa — 20.06 šport — 20.15 »Želi si kaj”; velika družinska igra — 21.45 Športni žumal — 22.15 Cas v sliki — nočna izdaja — 22.30 Tajno naročilo za Johna Draka »Uganka za Tomyja Costella” — 22.50 Satelitski prenos: Svetovno nogometno prvenstvo 1970 v Mehiki.
NEDELJA, 21. junija: 16.20 Za mladino od 11. leta dalje: »Flipper” — 16.45 Za mladino od 14. leta dalje: Stik — 17.00 Tečaj angleščine. Oddaja m. Petra Rappa — 17.50 Iz moje knjižnice: Axel Corti bere delo Kurta Tucholskega: »Grad Grips-holm” — 18.20 »Trije iz igralnega zaboja”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Avstrijski portret — 18.50 Satelitski prenos Svetovno nogometno prvenstvo 1970 v Mehiki — 19.45 (v odmoru) Cas v sliki — 19.55 Svetovno nogometno prvenstvo 1970 — drugi polčas — 20.45 Kristjan v času — 20.50 Ljubim svet — o Robertu Stolzu — 22.00 Cas v sliki (nočna izdaja) z vprašanjem tedna.
PONEDELJEK, 22. junija: 18.00 Znanje - aktualno — 18.20 »Trije iz igralnega zaboja”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Avstrija — slika — 18.50 Družina Feuerstein: »Fredov konjiček’ — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Mož s kovčkom: »Velike ribe” — 21.00 Poštni predal 7000; oddaja ORF — 21.15 Prometni obzornik — 22.15 Čas v sliki — nočna izdaja.
TOREK, 23. junija: 18.00 Walter in Connie: tečaj angleškega jezika — 18.20 »Trije iz igralnega zaboja”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Kultura
—	aktualno — 18.50 Pustolovščine Chevaliera de Reccia »Če bobnajo bobni” — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Cas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 »Kaj sem?” Prenos bavarskega radia — 21.00 »Avtobus”, prenos iz malega teatra Josefstadta — 23.10 Cas v sliki.
SREDA, 24. junija: 10.00 Televizija v šoli: Pogled z okna: »Ja, za mojega časa” — Anton Pilgram —
»Senzacionalna cena" BBC - HLADILNIK, 135 It.
že od S 1.690.—
od vaše
KAUFHOF - VELETRGOVINE
VALENTIN A/>A ^ •
In ANGELA [JjLCLŽ€j^
PLIBERK—BLEIBURG
Tel. 04235 - 394 (Dauerruf 302)
10.40 Nafta v notranjosti zemlje — 11.00 Program za delavce: Glasba v troje — 12.00 Prometni obzornik — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: »Ukradeni Mesec” — 17.15 Za otroke od II. leta: »Mednarodni mladinski magazin — 17.35 »Lassie”, zgodba o psu — 18.00 Tečaj francoskega jezika s profesorjem G. Oreuxom — 18.20 »Trije iz igralnega zaboja”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Avstrija
—	slika — 18.40 Politična oddaja — 18.50 Kuhinja v televiziji: kosilo za avtomobilske vozače — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Cas v sliki — 20.06 Šport
—	20.15 ORF-poročilo - 21.15 »Zakon je zakon”, igralni film — 22.50 Cas v sliki — nočna izdaja.
ČETRTEK, 25. junija: 10.00 Televizija v šoli: Kaj lahko postanem? — 10.30 Zvok iz človeške roke
—	11.00 Tečaj francoskega jezika — 11.30 Telovadni študij na dunajski univerzi — 12.00 Varstvo prirode v Avstriji — 18.00 Počitnice v Italiji. Italijanščina za dopust — 18.20 »Trije iz igralnega zaboja”, lahko noč za najmlajše — 18.25 športni mozaik — 18.50 Inšpektor Leclerc dožene. »Zaznamovan ... Santini” — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Cas v sliki — 20.06 šport — 20.15 »Ardela ali marjetica” Jeane Anouilha — 21.40 Svet knjige
—	22.40 Cas v sliki — nočna izdaja.
PETEK, 26. junija: 10.00 Televizija v šoli: deželno glavno mesto Bregenz — 10.30 Resna knjiga ali listi z datumi — 11.00 Program za delavce: »Zakon je zakon” — 18.00 Zeleni svet: agrarni magazin — 18.20 »Trije iz igralnega zaboja”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Avstrija — podoba — 18.41 Oddaja industrijske zveze — 18.50 Očarljiva Ivanka: »Reci mi, kdo sem” — 19.16 ORF danes zvečer
—	19.30 Cas v sliki s tedenskim komentarjem Huga Portischa — 20.06 šport — 20.15 »Storilcu na sledi”, kriminalna ugankarska igra — 21.55 Športni žurnal — 22.25 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.40 Nočni program: »Esther Costello”, film.
TELEVIZIJA LJUBLJANA
PETEK, 19. 6.: 17.50 Sebastijan in odrasli — serijski film — 18.15 Obzornik — 18.30 Zabavno glasbena oddaja — 19.00 Mozaik — 19.05 Svet na zaslonu: OZN — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 Življenje za Ruth — angleški film.
SOBOTA, 20. 6.: 17.40 Obzornik - 17.45 Po
800.000 LJUDI BREZ STREHE
Perujska vlada je šele sedaj objavila uradne podatke o posledicah potresa v tej deželi. Potres je prizadel območja 128.700 kvadratnih kilometrov, kar je toliko kot cela Belgija, Nizozemska in pol Danske skupaj. Več kot 250 krajev, v katerih je živelo od 300 do 100.000 prebivalcev, je bilo delno ali povsem uničenih. 800.000 ljudi je praktično brez strehe.
Potres je samo v 40 sekundah terjal življenja okoli 60.000 ljudi ali .petkrat več kot v petih naravnih katastrofah, ki so prizadejale Peru med leti 1940 'in 1970.
230 MILIJONOV DOLARJEV
ZA PERU
V	Peruju ocenjujejo, da ho potrebnih najmanj 230 milijonov dolarjev (ali v našem denarju okoli 5.750 milijonov šilingov), da bi delno, obnovili tisto, kar je uničil katastrofalni 'potres minulo nedeljo. Za točno ocenitev škode bo treba več časa.
Perujska vlada je doslej sama prispevala 20 milijonov dolarjev (ali okoli 500 milijonov šilingov) v sklad za pomoč prizadetim krajem. Mednarodno banko za razvoj je zaprosila za posojilo 35 milijonov dolarjev (ali okoli 875 milijonov šilingov) pri mednarodni banki za obnovo in razvoj pa prosi za 150 milijonov dolarjev (ali okoli 3750 milijonov šilingov) posojila.
TISOČ MRTVIH IN RANJENIH
V	AMANU
Po zadnjih podatkih je bilo med najnovejšimi šestdnevnimi krvavimi 'spopadi v Amanu okrog 1.000 ljudi mrtvih in ranjenih. Pravijo pa, da je žrtev še precej več. Rdeči križ je pozval svet, naj pošlje Jordanu krvno plazmo, da bi rešili življenje mnogih ljudi, ki so bili ranjeni v spopadih med jordansko armado in palestinskimi
domače s Henčkovim ansamblom — 18.15 Mozaik
—	18.20 Goner-Žmavc: Pepelka — 19.20 Sprehod skozi čas: I. svetovna vojna — 14. addaja — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 Zabavno glasbena oddaja — 21.15 3-2-1 — 21.20 Skrivnosti morja — dokumentarni serijski film — 21.45 Močnejše od življenja — serijski film — 22.45 Poročila — 22.50 Svetovno nogometno prvenstvo v Mehiki — tekma za tretje in četrto mesto — 23.45 Propagandna oddaja — 23.55 Nadaljevanje nogometnega prenosa.
NEDELJA, 21. 6.: 9.30 Pet minut po domače — 9.35 Kmetijski razgledi — 10.00 Kmetijska oddaja
—	10.45 Mozaik — 10.50 Otroška matineja: Sebastijan in odrasli, Skrivnosti morja — 11.40 TV kažipot — 12.00 Jugoslavija, dober dan! — informativno zabavno glasbena oddaja za zaposlene v tujini — 15.25 Nove melodije — zadnja oddaja — 16.10 Lolita — angleški celovečerni film — 18.50 Svetovno nogometno prvenstvo v Mehiki — finale
—	19.55 Nadaljevanje nogometnega prenosa — 20.45 TV dnevnik — 21.20 Humoristična oddaja — 22.00 Videofon — 22.15 športni pregled — 22.50 TV dnevnik.
PONEDELJEK, 22. 6.: 17.00 Motorne dirke v Škofji Loki — reportaža — 17.50 Lutkovna oddaja
—	18.15 Obzornik — 18.30 Po sledeh napredka —
19.00	Mozaik — 19.05 Diapazon — glasbena oddaja
—	20.00 TV dnevnik — 20.35 V. Korajac: Auverd-nanski senatorji — drama — 21.15 Človek s kamero: Ko je bil geto — 22.35 Poročila.
TOREK, 23. 6.: 17.45 M. šušmel: Jure slon: Hanibalovi sloni — 18.00 Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 Top-pops — 19.00 Mozaik — 19.05 Telesna rekreacija — 19.25 Ali je leva roka enakovredna desni — 19.30 Pripravimo si zbirko — oddaja Nepozabno poletje mladih raziskovalcev —
20.00	TV dnevnik — 20.35 Gospe in gospodje — italijanski film — 22.35 Orkester RTV Francije.
SREDA, 24. 6.: 17.50 Rastimo — oddaja za otroke - 18.30 Obzornik - 19.00 Mozaik - 19.05 Glasbena oddaja — 19.20 Kalejdoskop — 20.00 TV dnevnik — 20.35 I. Svevo: Zenova izpoved — TV drama — 22.35 Poročila.
ČETRTEK, 25. 6.: 17.45 Značkarji v Kotlah -18.15 Obzornik - 18.30 Risanke in še kaj - 19.00 Mozaik — 19.05 Enkrat v tednu — 19.20 Melodije iz Brašova — 20.00 TV dnevnik — 20.35 A. Maro-dič: Mali oglasi: Prstan — 21.20 Kulturne diagonale — 22.00 Mannix — serijski film — 22.50 Poročila.
komandosi. Največ žrtev je bilo v dveh taboriščih palestinskih beguncev v Amanu, ki so jih obstreljevale o klop n e enote in topništvo' jordanske armade.
Po zadnjih podatkih se začenja položaj v Jordaniji normalizirati in dopisniki poročajo, da je v Amanu mimo. Poročajo pa tudi, da jje Arnan še zmerom prazen, da je tvegano' hoditi po ulicah in da primanjkuje elektrike, hrane iin vode.
Iz Amana evakuirajo ameriške in zahod-nonemiške državljane. Pač pa je ameriški zunanji minister Rogers sinoči odločno demantiral vesti, da Nixonova vilada preučuje mdžnost vojne intervencije v Jordanu.
ARAMBURU UMORJEN
Nekdanjega predsednika argentinske republike Pedra Eugenia Aramibura, ki so ga prejšnji mesec ugrabili, so že 1. junija ubili. O tem so ugrabitelji pustili v neki banki v Buenos Airesu posebno sjporočilo, v 'katerem so se podpisali kot »skupina Monteneros«. Pravijo, da so Aramburuja uibili 1. junija ob 7. uri, potem ko ga je »revolucionarno sodišče« obsodilo na smrt.
Poveljstvo revolucionarnega osvobodilnega gibanja »Montenerosa« je še sporočilo, da SO' Aramburuja ubili, zaradi tega, ker je dal med svojim vladanjem kot predsednik usmrtiti več deset »Peronistov«.
Sporočilo so- našli v poštnem nabiralniku banke. Novinarje je o tem obvestil polkovnik Zamudio, prijatelj Aramburujeve družine. Povedal je, da so v nabiralniku našli tudi majhen sveženj; v katerem so bili rami predmeti, last ubitega Aramburuja-
CABOT LODGE NIKONOV
PREDSTAVNIK V VATIKANU
'Predsednik Združenih držav Amerike Nixon je zopet obnovil odnose, .sicer nekoliko osebne, iz Vatikanom s tem, da je
imenoval za svojega osebnega predstavnika pri Vatikanu Cabota Lodgea. Ta je sicer protestant, vendar ga je papež že večkrat sprejel. Pravi diplomatski odnosi med Vatikanom in ZDA, ki so 'bili prekinjani leta 1867 v smislu sklepa Kongresa, s tem še ■niso bili obnovljeni, Značilno je, da Vatikan nikdar ni imel v Združenih državah Amerike prave nuiniciature (diplomatskega predstavništva), niti v časih, ko so ZDA v Vatikanu imele pravo poslaništvo. Po letu 1892 zastopa Vatikan v Ameriki sicer apostolska delegacija, ki pa nima diplomatskega statusa. Leta 1939 je predsednik Franklin D. Roosevelt imenoval Myrona Taylora za svojega osebnega predstavnika pri papežu. Predsednik Truman je ohranil svojega predstavnika v Vatikanu do leta 1949, ko ga je na zahtevo protiprotestant-skih senatorjev odpoklical. Ameriški zgodovinar pater R. P. Graham pozdravlja v vatikanskem glasilu »Osservatore romano« Nixonovo odločitev. Čeprav Cabot Lodge ni pravi diplomatski predstavnik, je pisec prepričan, da bo ta zveza omogočila stike med Vatikanom in ZDA v splošno korist in :za ohranitev miru.
RADIOAKTIVNI GOETHE
Strokovnjaki dunajske geološke uprave so ugotovili, da je Goethejev spomenik v središču Dunaja radioaktiven. To odkritje je povzročilo' ne le veliko zanimanje javnosti, marveč tudi razburjenje. Kamniti Goethe na dunajskem Ringu namreč oddaja gama žarke jakosti 90 mikrorentge-nov. Spomenik je izklesan iz granita iz Piemonta v Italiji, ki vsebuje primesi železne radioaktivne rude.
DODATNA POMOČ SZ HANOIU
Iz Moskve so sporočili, da sta Sovjetska zveza in Severni Vietnam podpisala sporazum o dodatni sovjetski gospodarski in vojaški pomoči tej komunistični državi.
Podjunski trgovski center Bratje RUTAR & Co.
Dobrla ves - Eberndorf
IŠČEMO:
pisarniško moč, vajenca, prodajalko, skladiščnika.
Dopisi z življenjepisom na: PODJUNSKO TRGOVSKO DRUŽBO bratje RUTAR & Go., Dobrla ves
Telefonska številka 04236-281
VES GRADBENI MATERIAL, kot npr. čistilne vodne naprave, betonske izdelke, ureditev poni-kovalnih jam in LECA-izdelke — tudi na obroke — ugodno dobavi
FERLACHER BETONWERK
J. P A GIT Z, Ferlach—Borovlje Telefon 04 2 27 / 375 (Dostavljamo tudi ob sobotah!)
Nudimo vam po ugodnih cenah SIBAU-odklopna vrata (Kipptore) razne velikosti.
Kletna vrata, pocinkana, po
Vam dobavi na dom trgovina
K. in A. KRIVOGRAD
9143 Šmihel nad Pliberkom
PO SVETU PO SVETU PO SVETU PO SVETU PO SVETU PO SVETU PO SVETU
[zhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: »Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 1» . J 10J	! /,	54-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10,— šil., letno 100,— šil. Za Italijo 3400,— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30,— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25,— šfr., za Anglij0
r»05)	f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev — Odgovorni urednik: Janko
Folmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.