Posamezna ile vitka 1 Din, mesečno, če se sprejema list v upravi,naročnina 4 Din, na dom in fio pošti dostavljen ist 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru PONEDELJSKI SLOVENEC (JredniStvo: Kopitarjeva ul. St. b/ill Telefon St 2050 in 29%. — Rokopiri ■e ne vračajo Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon Stev. 2549 Lepo uspeli Olimpijski dan Olimpijska ideja na Ljubljana, 10. junija. Današnji olimpijski dan je močno razgibal vrste ljubljanskih športnic in športnikov. Prav vse panoge od lahke atletike, plavanja, nogometa, sabljanja, tenisa in do težke atletike so bile zastopane na programu današnjega olimpijskega dneva. Ljubljanski športniki so dobro razumeli poziv jugosl. olimpijskega odbora, z.ato so se polnoštevilno odzvali vabilu in to tembolj, ker se dobro zavedajo važnosti olimpijskih iger, zlasti pa prihodnjih, ki bodo čez dve leti v Berlinu. Današnji olimpijski program se je razvijal kar na treh, odnosno štirih bojiščih. Dopoldne so otvo-riti naši vrli lahkoatleti in lahkoatletinje svoje borbe na letnem telovadišču v Tivoliju, glavni program se je odigral na Hermesovem igrišču, kjer so nastopili kolesarji, motociklisti, nogometaši in hazenašice. Plavači, sabljači in težkoatleti * z-vijali svoj program na kopališču Ilirije, dot u so nastopali tenis - igralci na tenis - prostorih Ilirije. Povsod je bila izredna živahnost, in tudi udeležba od strani občinstva je bila prav lepa, zlasti na Hermesu, programi pa so bili nekoliko preobširni. Za prihodnjo tako prireditev bo treba krajši, a izbranejši program. V posameznih panogah so bili na današnjem olimpijskem dnevu doseženi ti-le rezultati: Maratonski oznanjevalec zmage. Lahka attetika Dame: Skok v daljavo: 1. Slapar (H) 4.45 m; 2. Pu-stišek (H) 4.40 m; 3. Kržan (A) 3.60 m. Skok v višino: 1. Pustišek (H) 1.30 m; 2. Žagar (A) 1.30 m; 3. Hafner (I) 1.20 m; 4. Jurjevtč Disk M. Papež (I) 26.10 m; 2. Kavčič (H) 25.66 m; 3. Jurjevič (A) 24.13 m; 4. Kaiser (A) 21.02 m. Tek 200 metrov: 1. Bizjak (A) 29.2; 2. Slapar (I) 30.8; 3. Perdan (I) 32.7. Tek 60 metrov: 1. Oman (I) 8.8; 2. Puterle (A) 9.0; 3. Janežič (I) 9.4; 4. Dolenc (A) 10.3. Krogla: 1. Papež (I) 9.89 m; 2. Rupnik (I) 9.18 m; 3. Kržan (A) 8.95 m; 4. Štolfa (A) 7.92 m. Štafeta 4X100 m: 1. Atena 56.4; 2. Ilirija 56.6. Rezultati: Moški: Troboj v tekih (50, 100, 200 m): 1. Sušteršič r) 2.214.80 točk; 2. Perpar (P) 2.154.20 točk; Brinet (I) in Zorga A. (P) 2.088.60 točk. Najboljši rezultati (a) na 50 m: 1. Perpar (P) 6.4; 2. Sušteršič (P) 6.5; 3. Zorga A. (P) 6.6 -b) na 100 m: 1. Sušteršič (P) 12; 2. Perpar (P) 12.2; 3. Zorga A. (P), Brinet (1) in Sadmk (I) 12.4. _ c) Na 200 m: 1. Sušteršič (P) 24.8; 2. Zorga A. (P), 3. Brinet (I) 24.9. Troboj v skokih (daljava, višina, troskok): 1 Perpar (P) 1.743.10 točk (5.90, 1.55 m, 12.95 m, prvi skok pomeni daljavo, drugi višino in tretp Hazena Ilirija s Atena 6:0 (3:0) Igra se je vršila v premoči belo-zelenih, ki so zasluženo zmagale. Atenska družina ni pokazala nobene prave borbenosti, dočim so bile llirijanke zelo agilne. Najbolj sta se odlikovali Mirtičeva in Janežičeva, ki sta večkrat pretresli mrežo nasprotne družine. Zmaga Ilirije je popolnoma zaslužena in bi bila še večja, če se ne bi njeni streli tako pogostokrat končali v prečkah gola Atenašic. Gole so zabile: Mirtičeva štiri, Janežičeva dva. Sodil je gosp. jurman. Kolesarske dirke JUNIORSKE HITROSTNE DIRKE (8 KROGOV) Startali so Primorje, Hermes in Sava. Vsak klub je dirkal za sebe. Prvo mesto v Primorju ima Rozman Martin s časom 6:25 2/5, v Her-mesovi skupini je prvak Avbelj Valentin s časom 5:38, pri Savi pa je prvak Močnik Valentin s časom 5:24 4/5. Prvak olimpijskega dne pri juniorjih je Močnik Valentin (Sava) s časom 5:24 4/5, kot klub pa je prvak olimp. dne Voles. klub Sava. DIRKA PAROV (15 KROGOV) Dirkala sta od Primorja in Ljubljanice po dva dirkača. Rezultat je naslednji: -. Grabeč 1. (P.) 11:20 2/5, 2. Gartner Fr. (Ljubljanica) 11:29 1/5. MOTOCIKLISTIČNE DIRKE (10 KROGOV) I. Predteks 1. Strnad (I.) 2:19 4/5, 2. Zeunig (I.) 2:33, 3. Jakopič (Hermes) 2:51. II. Predtek: 1. Jelovčan (Hermes) 2:17 3/5, 2. Zupan (Hermes) 2:23 3/5, 3. Miklavčič 2:32. Finale (5 krogov); 1. Jelovčan (Hermes) 2:16 t/5, 2. Strnad (I.) 2:16 2/5. Izven konkurence vozi Starič (Hermes). ki je v krasnem stilu prekosil današnji rekord za celih 20 sekund. Prevozil je pet krogov v času 1:56 3/5. Glavnn dirka prvorazrednih vozačev na 20 krogov: t. Gregorič (P.) 2. Grabeč (P.), 3. Štirn (Ljubljanica), 4. Močnik (Sava). Dirka je bila zanimiva in napeta. Nogomet pohodu Sabljanje V sabljanju so nastopili trije pari sabljačev SK Ilirije in to: V »uhlji sta nastopita Seunig in Mandetjc, v floi-tu 1'engov in Goršič, v meču pa Zeunig in Ooršič. Nastop je bil predvsem propagandnega zna ija ler je kljub temu jiokazal nekaj lepili napadov odnosno obramb. V Mariboru troskok); 2. Korče (P) 1.725.7 točk (6.14 m, 1.55 m, 12.32 m); 3. Oriinteld (I) 1.591.30 točk (5.46 m, 1.60 m, 12.00 m); 4. Teršan (P) 1.586.40 točk (5.44 m, 1.60 m, 12.00 m); 5. Oražem (P) 1.532.55 (5.31 m, l.S5m, 12.40 m). — Slanina (P) je skočil v višino 1.65 m, ki ni tekmoval za troboj. Troboj v metih (krogla), disk. kopje): I. Stcpišnik (L) 1.S07.22 točk. 2. leglič (11. 1.631.97, 3. Švigelj (P.) 1.620.82, 4. Slamič (P.) 1.593.99 točk a) Krogla: Jeglič 12.63 m, Stepi.šnik 12.26, Slamič 11.29, Švigelj 11.05 in. b) Kopje: švigelj 44.84. m, Stepi.šnik 41.72, Banko 38.05, Slamič 37.81 m. c) Disk: Stepišnik (I.) 35.90 m, Slamič (P.) 35.65, Jeglič (1.) 35.10, Švigelj (P.) 31.90 in. Posamezne panoge: 800 m: 1. Žorga A. (P.) 2:00.9, 2. Lejka (L) 2:02.8, 3. Kranjec (P.) 2:06.2, 4. Srakar (P.) 2:07.8, 5. Ogrin (P.) 2:09.4, 6. Komotar (P.) 2:11.1. Proga na 800 m je bila ca. 35 m krajša. 400 m: 1. Skušek (P.) 56.4, 2. Lejka (11.) 57.1. 1500 m: 1. Osterman (1.) 4:30 8/10, 2. Srakar (P.) 4:34 2/10, 3. Sraknr I. (P.) 4:38 4/10, 4. Gombač (P.) 4:40 8/10, 5. Starman (L) 4:42, 6. Ciulia (I.) 4:43 6/10. Plavame Maribor, 10. junija. Kule»arji vseh mariborskih kolesarskih klubov so priredili dirko z zaprekami. Startali so na Kralja Petra trgu, proga pa je vodila po Ruški cesti preko dravske brvi in Strmi ulici, Koroški cesti, Kosarjevi, Korošcev i, Trubarjevi ulici na Kalva-rijo in nazaj po Trubarjevi, Koroščevi, Vrazovi, Tomšifv.vi, Kersnikovi, Zrinjskega trgu, Maistrovi, Koroščevi, Trubarjevi, Hnlbertovi na cilj v Vrazovi ulici. Najtrše orehe so morali tekmovalci treti pri prehodu dravske brvi, kjer so vzeli strmine in brv v teku in pa na Kalvariji. Rezultati: Rozman Štefan (Železničar) 0.16.15, Šunko Joža (SK Maraton) 0.16.14, Sojč Ivo (Maraton) 0.16.56 in Struc.1 Franc (Maraton) 0,17.10. Odlikoval se je zlasti Šunko, ki je navzlic defektu prispel komaj 29 sekund za zmagovalcem in tavoritom Rozmanom na cilj in bi ga bil najbrže v nasprotnem primeru celo premagal. Vodstvo tekme je bilo v rokah predsednika j>od-zveze Markoviča in tehničnega referenta Franca Kebriča. Nogomet SK Železničar : SK Svoboda 2:0 (2:0). Železničar je nastopil v običajni jiostavi ter odločil tekmo že v prvem polčasu. Sodil je g. Konič. SK Maribor : SK Rapid 1:1 (0 : 0). Tekma se je končala neodločeno ter je zmago odločil žreb. Sodil je dr. Planinšek. Ilirija: B reprezentanca t: t (0 : t) Ilirija je nastopila proti B reprezentanci. Igra sama ni bila na kaki posebni višini, obe enajsto-rici sta se pa potrudili in napravili vse kar sta pač mogli. V prvi polovici je bila reprezentanca v lahni premoči, dočim so belo-zeleni vodili v drugi in bili večji del v tei polovici igre v lahni premoči, ki jo pa niso mogli izrabiti vsled izborno razpoloženega Starca v golu reprezentance, ki je ubranil že v prvi polovici nekaj izredno nevarnih strelov. Na obeh straneh so imeli tudi nekaj sreče, ki je enega ali drugega obvarovala kakega gola. Gol za reprezentanco je zabil Petelin, za Ilirijo pa Svetic. Primorje: A reprezentanca 4:5 (3:4) Igra je bila v prvem polčasu odprta in živahra Obe moštvi sta bili enakovredni ter sta igrali lepo in borbeno. — V drugem polčasu ie bila mestoma enostranska z lahno premočjo črno-belih, ki pa niso mogli izrabiti te ugodnosti. Pozneje se je pa igra zopet izenačila ter je nudila prijateljem nogometa večkrat prijeten užitek. Rezultat odgovarja poteku igre. SK Maribor : SK Svoboda 2:1 (0:1). Maribor je tekmo z velikim trudom odločil v svojo korist, ker se je nasjirotnik žilavo branil. Sodil je g. Bizjak. Finale SK Železničar : SK Rapid 2:1 (0 :0). Tekma se je odigrala v živahnem tempu ter so je videlo, da je obema nasprotnikoma mnogo do rezultata. Rapid, ki je že vodil z 1 :0, je moral prepustiti zmago svojemu zagrizeno se borečemu nasprotniku. Sodil je g. dr. Planinšek. Dopoldne je bil mladinski turnir in so bili rezultati sledeči: Železničar : Svoboda 2:0 (1:0), Maribor : Rapid 2:0 (1:0), Železničar : Maribor :i:2 (2:0). Zmagovalec turnirja je postal SK Železničar. Lahka atletika Nastopili so SK Maribor, SK Železničar in SK Maraton. Kopje: Rudi (Maraton) 43.5 m, Lozej (Železničar) 40 m. štnfeta: 800 X 400 X 200X100. Železničar v postavi: Muravs, Gala, Perme, Starašina 3,53. — Rapid v postavi: Visnavič, Hoffer, Jeglič, Munderer 3,54,8. — Maraton v postavi: Štrucelj Uratnik, Vidic, Seidler 3,58. Tek: 1500 m. Murav« (Železničar) 4:44, Pod-pečan 4:44:4, Herič (Železničar) 4:46, Kanglcr (Maraton). Sabljanje Mariborski akademski klub je nastopil z demonstracijo 4 sabljačev v vajah s sabljo, floretom in mečem. Sodelovali so j>rof. Cestnik, Vičar, Zu-panič in Miklavčič. Tenis Bil jc turnir med SK Mariborom in SK Železničarjem. SK Maribor ie odločil turnir v svojo korist s skupnim rezultatom 9:0. Za SK Maribor so nastopili: gospe Babič in Voglar ter gospodje Ber-gant, Gaspcrin, Mešiček in Voglar, za SK Železničar pa dame Borič in Žerovec ter gospodje Mati, brata Boris in Vaško Škapin ter Albaneže. Dopoldne se je vršilo na igrišču SK Maribora juniorsko prvenstvo med SK Mariborom in SK Ra-pidom. Maribor se je odlično odrezal in so njegovi juniorji premagali Rapidov teniški narašča' z 9:1. Kljub slabemu vremenu v začetku se je popoldanska olimpijska prireditev odlično obnesla ter ji ie prisostvovalo kakih 2000 gledalcev. Največje zasluge za dobro uspelo prireditev ima gospod Ber-gant, sodelovali pa so tudi lahkoatletski sodniki in drugi mariborski športni lunkcijonarji. Svetovne nogometne tekme Italija - svetovni prvak 50 m prosto: 1. Šerbec 30, 2. žiža 32.4, 3. Schell 33.2. 100 m prsa: 1. Binder 1.35, 2. Slegnar 1.40.2, 3. Pance 1.42.8. 100 m prosto: 1. Frilsch 1.05.9, 2. Ziherl 1.10 8, 3. Cerar (Kamnik) 1.11.4. 200 m prsa: 1. Hribar 3.10, 2. Šef (Maraton) 3.19.4, 3. Janinik 3.26. 200 m prosto: 1. Mihalek 2.35.2, 2. Fux 2.37.8, 3. Cirinsajn (Jad.) 2.38.2. Skoki: 1. Skrbinšek 28.6 točk, 2. Zihert 27.2 točk, 3. Pribošek 23.6 točk. ILIRIJA I. : ILIRIJA II. 4:3 (4 :2). V vvaterpolu sta nastopili dve vrsti Ilirije. Borba ni nudila one živahnosti, kot jo nudijo običajno prvenstvene tekme. V prvem polčasu je bila igra prekinjena za več sekund v počastitev zaslužnega plavača Ilirije pokojnega Borisa Zirovnika. Rim, 10. jun. p. Na stadiju fašistične stranke v Rimu se je pred 50.000 gledalci odigral tinale svetovnega nogometnega prvenstva. Veliki stadion je bil pojiolnoma napolnjen z gledalci iz vse Italije, med katerimi se je izgubilo nad 1000 čeških navijačev, ki so prišli s posebnimi vlaki avtomobili, omnibusi iz Prage v pomoč svoji enajstorici. Igro je sodil švedski sodnik Eklind, stranska sodnika pa sta bila Madjar in Nemec: Ivancicsi in Birlen. Moštvi sta se predstavili sodniku v tej-le postavi: Češkoslovaška: Planička—Zenišek, Sti-koryi—Koštialek, Cambal, Krčil—Junek, Svvoboda, Sobotka, Nejedly, Pnč. Italija: Combi — Monzeglio, Alenuandi— Monti, Bcrtolini, Ferraris IV — Guaita, Meazza, Schiavio, Ferrari, Orsi. Potek igre Igra se je začela takoj po 5 popoldne ter so imeli prvi udarec Italijani, toda Cehi prevzamejo takoj igro in padejo že prvi streli proti Italiji, katere pa drži Combi. Cehi se poslužujejo igre s krili ter postajajo njih akcije prav nevarne za Italijane, katerim se posrečijo le redki jirodori. Planička drži več italijanskih strelov in v 8. minuti igre dosežejo Italijani prvi kot. Nato je šla igra semintja in sta morala oba vratarja biti stalno v akciji. V 13. imnuti nastane nevarna situacija za Češko, iz katere se pa le razvije drugi kot za Italijo. Sledi več kazenskih strelov proti Italiji, ker Italijani igrajo zelo ostro. V 15. minuti mora držati Planička več zaporednih strelov Orsija in Meazze. V tem času se'za napad poslužujejo Cehi zlasti izvrstnega levega krila Puča. Italijanska obramba v teh momentih ni kai sigurna. V 25. minuti zastrelja Junek kot proti Italiji. V 27. in 28. minuti drži Planička par strelov Guaita, pa strelja previsoko. Nato gre nekaj časa igra ob aut-liniji. Od 32. do 40. minute je premoč Cehov skoraj večinoma znatna. V tem času je več strelov, ki jih pa deloma Planička drži, deloma pa streljajo Italijani previsoko. V 36. minuti zastrelja Puč lepo situacijo. Opaža se, da Cehi igraio zelo smiselno, vendar njih streli niso uspešni. Nato se začenjajo stalni italijanski napadi. V 39. in 41. minuti drži Planička dve težki žogi. V 40. minuti strelja Monti nad prečko. V 42. minuti se češki napadi zopet nomnože in skoraj vsi Ita-liiani preidejo v obrambo. Le trije so še v napadu. V 43. minuti faitla Monti Svvobodo, ki pade, vendar se čez nekaj časa zopet jx>da v igro. V zadnji minuti prvega polčasa je par nevarnih napadov Cehov, ki dosežejo kol proti Italiji. Italijani začni z lepo akcijo, ki pn nima uspeha n s*- nalo napadi italijanske napadalne vrste stql'io nadaljujejo Toda marsikate-a lepa nkcija se rnzl i je nri češkem vratarju Pla-nički. V 10 minuti trčita skupaj Puč in Ferraris. nakar Puč obleži in se nato poda zn nekaj časa iz igre. Slede težke situacije, v katerih mora Planička večinoma reševati položaj. V 16. minuti se vrne v igro. pozdravi jen od publike. Puč. Slede zopet nevarne situacije /n Čehe. V 20. minuti da Meazza najlepši strel cele igre. ki pn konča v aiitu. V 20. minnti kot proti Cehom. Planička odbije, nnto zopet strel, katerega sijajno drži Plnoička. ^ledi zopet fini! Montija nad Sobotko. Iz tega se razvije nevar- na situacija: Puč strelja, Combi pade, toda Monti in Bcrtolini rešita. V 25. minuti doda Cambal krasno žogo Puču, ki močno strelja ter doseže prvi gol za Češkoslovaško. 1 : 0 za Češkoslovaško. Nnto slede menjaje se napadi Čehov in Italijanov. Lepi češki streli ostanejo brezuspešni. V 29. minuti Italijani nekoliko zamenjajo svoje moštvo. Schiavio gre za desno zvezo, Meaz/.u in Guaita zamenjatu svoji mesti. S tem se poživi italijanski napad in Čehi morajo pritegniti halfe k obrambi. Sledi kot proti Čehom. V 32. minuti <1 i v ja ofenziva Čehov. Sobotka krasno strelja, Combi ubrani samo z eno roko in jirod golom nastane zmeda. Komaj sc posreči Italijanom osvoboditi se čeških nupa-dov. V 35. minuti strelja Ferrari na gol, vendar je žoga prepočasna in jo Planička drži. V 37. minuti pa se iz kota razvije nevarna situacija pred češkim golom in Orsi ustreli. Planička sc vrže zastonj proti žogi, strel sedi. Italija izenači. Navdušenje italijanske publike se pretvori naravnost v delirij in red se le s težavo vzdržuje. Zopet slede menjajoče se akcije, toda ne da bi izpre-menile rezultat. V podaljšani igri 2 : t. Ker je bil v normalni igri dosežen samo neodločen rezultat, se mora igra podaljšati že za dvakrat po 15 minut, vendar med tema polčasoma ni nobene pavze. Po [>etminutni pavzi 6e začne igra znova in Italijani napadaio. V prvih minutah pride do skoro sirove igre in vidi se, da gre samo za odločitev. Posebnih momentov ni, opaža se tudi, da so igravci utrujeni. Vratarja imata priliko za par lepih robinzonad, toda publika ni zadovoljna. Opaža pa se, da je v drugem polčasu podaljšane igre italijanski napad bolj homogen. V 2. minuti podaljšane igre je dosegel Schiavio vodilni gol za Italijane. Kar še bolj razvnaine že itak vročekrvno publiko. Par minut pred pol 8 jo sodnik naznanil konec igre, ki je dala Italiji jio težkem boju svetovno prvenstvo. Reči pn moramo, da so Čehi igrali ravno tnko dobro kot »Squa-knl Mussolinija. Planička pokal italijanskega Olimpijskega odbora, Stephan pa pokol italijanske nogometne zveze. Godba |>a je medtem zaigrala himne vseh treh držav. Pri Čehih namesto »K je dom jo moje »Nnd Tntro se bliska«. S tem je bilo svetovno nogometno prvenstvo končana. f Župnik Ivan Piber i Odgovor na pohrete z bombami • > .*. ... > .-'l^P^ffl urju pri l Ko je bil v Boh. Bistrici, sc ie gradita Bohinjka železnica in Boh. predor. Nabralo se je tam s m m j j „ \ , *si Ljubljana, 10. junija. Davi ob poltrch i« umrl v zdravilišču Leoniiče Stnčurski iupnik dnbovni svetnik |j. Ivan Piber. Ivan Piber. župnik v Šenčurju pri Kranju, jc nmrl. Ta vesl bo gotovo bridko odjeknila meti mnogoštevilnimi prijatelji in znanci njegovimi. Saj jc bil rajni znan i ti priljubljen ne samo v domačem kraju, ampak daleč na okrog. Bolehal je sicer par let, a nismo mislili, da bo smrt prišla že sedaj. Dne 22. aprila je bila birma v Šenčurju. Pripravil je še vse za slovesen sprejem škofov in da sc je vizilacija slovesno izvršila, par dni potem pa je odšel na zdravniški pregled v Ljubljano. Zdravniki so mu nasvetovali takojšnjo operacijo. Težko operacijo je sicer prestala njegova krepka gorenjska narava, a po treh tednih je le omagal in podlegel bolezni. Rojen je bil 12. aprila 1800 na Bledu; mladostna leta je preživel na Blejskem otoku, kjer je opravil tudi leta I88(> svojo novo mašo. Služboval je kot kaplan v Št. Jerneju na Dolenjskem, kot župnik v Brusnicah, v Boh. Bistrici, v Gorjah pri Bledu in od lela 1020 v Šenčurju pri Kranju ....., se j1 r. Nt delavcev iz raznih krajev in narodnosti, zato je bilo duševno pastirstvo v Bohinju težavno, toda 011 je bil mož nn svojem mestu. Ko ie bil župnik v Gorjah, je bil izvoljen za deželnega poslanca za radovljiški okrai Kot poslanec je bil vnet sodelavec dr. Kreka, dr. Šusteršiča in dr Evg. L.ampeta. V domačem volivnem okraju ga ni manjkalo skoraj na nobenem shodu, pa tudi v druge okraje so ga vabili. Kdo ve. koliko potov je napravil, ne v svojo zabavo, ampak poročat na shode volivcev, msredovat pri raznih oblasteh sedaj za vodovod kaki občini, za ureditev planine, za slu/bo temu ali onemu, olajšanje vojaške službe. Posebno v vojnih letih jc bil vedno na potu — v Radovljico, Ljubljano itd. Velike zasluge si je pri dobil za vodovod na Bledu in okolici ter za ure ditev planin in planšarstva Tudi ko je kot župnik v Šenčurju pustil politiko. so sc mt raznih strani šc vedno nanj obračali. Kjer jc bilo treba kakega posredovanja, sc je reklo: »Piber poide.« I11 011 ni odrekel nikomur, naj ga jc prosil kdorkoli. V sedel se je na voz in se odpeljal v Ljubljano. Znabiti je bilo to vzrok, da so ga nekateri najiačno sodili, jvosebno še, ker jc bil do skrajnosti gostoljuben — in je sprejel vsakogar najprijazneje. bodisi te ali one barve. Kot duiiovnik je bil vzgleden in je svoje dušno-pastirske dolžnosti vedno zvesto opravljal. Ko ga je par dni pred smrtjo obiskal v Leonišču prijatelj, je |x>kazal na rožni venec poleg jiostelje in potožil, da ne more molili. Prijatelj 11111 jc odvrnil: »Bodi miren, saj si ga molil, ko si bil zdrav.« Tako ga je lahko potolažil saj je vedel, da jc rajni P'.> :r poleg brevirja vsek dan molil še rožni n . ie samo doma, ampak tudi tia potovanju; ludi nn n jem. ko je prenočeval v hotelu. S Pibrom odide v grob eden najbolj izra/.iuli delavcev v dobi katol preporoda. Saj je od I. katol shoda sem do I. 10|0 stal v prvih vrstah ob strani dr. Kreka, dr. šusteršiča in dr. Lampeta. Premoženja si ni pridobil, ker pri svojem delu ni iskal dobička Posvetna oblast ga je odlikovala v bivši Avstriji, v Jugoslaviji pa je bil odlikovan z redom sv. Save IV. razr. in redom jugoslov. krone IV. razreda. Mnogoštevilni prijatelji 111 znanci ga bodo ohranili v najboljšem spominu — in upamo, da bo njegovo delo za narod in vero tudi pri Bogu poplačano. Truplo pokojnega ggospoda župnika bo danes ob 0 dopoldne blagoslovil šentpeterski župnik g. Petrič. nakar ga bodo prepeljali v Šenčur, kjer bo v torek dopoldne ob 10 pogreb na tamkajšnje župno pokopališče. Gg. duhovnikom, ki »e bodo pripeljali v Kranj z vlakom ob 8.15, bo na razpolago poseben avtobus v Šenčur. Nagli sod v Avstriji Vlada bo z vso strogostjo izvajala zakon o zaščiti javne varnosti in po nemškem vzorcu vzpostavila red in mir v državi Dunaj. 0. junija. TG Teroristični val narodnega socializma po vsej Avstriji je prisilil vlado, du je vendar podvzela nekoliko ostrejše korake proli pokrelu, ki se je navalil 11,1 javili red iu ogroža življenje mirnih državljanov. Plalonično podčrta vanje avstrijskega patriotizma ne pomaga, se jp izjavila visoko stoječa avstrijska politična osebnost, če se istočasno ludi ne pokaže resna volja uporabili skrajna sredstva, du se državna oblast in varnost državljanov spoštuje. Hillerjevska propaganda se je že tako razpasla, iln je napravljalo 1 tis, kakor da vlada na lihem t njimi simpatiiira in mizi. mesto, da bi udarila z vso težo zakonu. Na siuočnji seji ministrskega sveta, ki je trajala v jutranje ure, je vlada sklenila eelo vrsto ukrepov. ki Imdo pokazali, ilu je hillerjovski leroritein. za katerega se skrivajo seveda tudi komunisti, do- -egel ravno nasprotno od lega. kar je mislil doseči. Izredna sodišča hudo dobila nalog, da izvajajo zakon t t so strogostjo proli vsem avtorjem iu po-mugačem atentatov proli javnemu retlu. Vsi po-vzročilelji ilinamilnih napadov na železnice, industrijska poslopju in državne zgradbe pridejo proti izredna sodišču, ki Itmlo s kratkim sodnim postopkom sodila vse zločince. Avstrijska vlada je odločena. da ho v vsakem oziru posnemala strogosti hillorjeiskega režima, s katerim jo narodni socializem v Nemčiji znal obmolknili vse nasprotnike in vtposlavili v državi mir in red. Dunaj, 10. junija, c. Včeraj je orožniški obmejni poveljnik pri Oberkapclle 1 km od nemške meje našel vrečo polno bomb. Potemtakem je dokazano, da prihajajo bombe iz Nemčije. Notranji položaj v Romuniji Maniu kliče romunsko mladino Cliii. 10. junija, m. Urednik glavnega organa Narodno kmečke stranke /.ahario Poila jo poslal odprlo pismo predsedniku stranke Mihalakeu, v katerem izjavlja, da je prenehal biti član stranke zaradi lega, ker Mihalake sabotira strankin program. Poiin spada med najintimnejše zaupnike Julija Mnniu. s katerim pn je tudi v sorodstvu. V vrstah narodno kmelske stranke pa se opažajo io drugi zi'111 i. ki kažejo, iln je stranka prod novimi tolikimi |ii oh e-ljaji. Pred dvema dnevoma je bila -r-lov l.ieii« i n el.iin telesna straža, ki ima nalogo, iln .' 'iti ■! • e lulija Mamuti, ki stalno pre „fta.zo i. ev na Daljnem vzhodu biva na svojem posestvu. Sam Maniu jo protestiral proti temu, da ga na vsakem koraku spremljajo varuhi, lotln člani telesne straže so izjavili, ria ga bodo hranili lutli proli njegovi volji. Maniu je včeraj izdal proglas na romunsko mladino, v katerem jo poziva, da ga podpira pri njegovem delu. V političnih krogih se smatra, tla ho ludi sam Julij Maniu izstopil iz narodno kmelske stranke ler lio lako končno prekinil vse zveze z bivšim ministrskim predsednikom Vajtln Vocvodoni in pa Mihalakcjem. Japonska ima tri sovražnike Velikanski vojaški manevri proti Rusiji, Angliji in Ameriki l/Ondon, 9. jun. TG. Reuter poroča iz Toki-ja, tla pripravlja Japonska ogromne vojaške manevre nn suhem, nn morju in v zraku nn treh izpostavljenih točkah in sicer lako, dn hi se skušala hkrati liraniti proti trem sovražnikom: Rusija. Anglija in /.edinjene države scv. \111erikp. Proti Ameriki bi se vršili manevri v bližini Kamčatke, kjer se nahajajo Aleutski otoki, ki jih Amerika zadnje čase mrzlično oborožuje in utrjuje, in kamor jc japonsko mornariško ministrstvo že odposlalo 4 male križarke. da nadzirajo delovanje Amerike. Drugi innnevri bi se vršili okrog in okrog ja- ponskega otočja in bi imeli namen odbiti vse zračite napade ua Japonsko. Ker je etlino Rusija, ki resno ogroža Japonsko s svojim velikanskim zračnim brodovje m v vzhodni Sibiriji, jc jasno, tla so li manevri naperjeni proti Rusiji. Tretji manevri hi se osredotočili okrog Formosc in bi imeli nalogo študirati posledice napada z juga. Naperjeni so očividno proti Angliji, ker nn jugu Japonska nima nobenega nasprotnika. Istočasno se vrši po vsem japonskem cesarstvu sistematičen pouk prebivalstva o zračnem vojskovanju in o obrambi proti zračnim napadom. Pariz v pozdrav Jevlicu Dan občnih zborov v Bel^adu Vsa Francija se veseli obiska našega zunanjega ministra in poveličuje prijateljstvo med Irancoskim in našim narodom Ženeva, 10. junija, c. Jugoslovanski zunanji minister Bogoljub Jeftič je danes ob 13 popoldne odpotoval v Pariz, kamor prispe ob 9.30 zvečer. Gospoda ministra spremlja njegova soproga in šef njegovega kabineta gospod Markovič. Francoske železnice so dale gospodu Jeftiču na razpolago poseben salonski voz. Na postaji v Parizu pa ga pričakuje njegov francoski tovariš g. Barthou. Pariz, 10. junija. AA. Malone vsi današnji ju-traniiki prinašajo na svojih prvih straneh slike jugoslovanskega zunanjega ministra Bogoljuba .Jel-tiča z obširnimi članki o njegovem uradnem obisku francoski prestolnici. Posebno pozornost posvečajo pri tem Jeftič evi osebnosti in njegovi plodoviti delavnosti na področju mednarodne politike. »P e t i t Parisien« piše o Jeftičevem obisku tole: Jugoslovanski zunanji minister Bogoljub Jei-tič, ki nocoj prispe v Pariz, pride iz Ženeve. Za časa svojega bivanja v francoski prestolnici se bo razgovarjal s predsednikom republike Lebrunom, s predsednikom vlade Doumergom in z zunanjim ministrom Barthoujem o rozvoju sedanje evropske politike. Te konference bodo naravno nadaljevanje razgoTorov, ki so jih imeli nedavno tega dr. Beneš in Titulescu s francoskimi državniki. Vendar sprejem, ki ga v Parizu prirede Jeftiču, ne bo samo uradnega znzčaja. Obisk jugoslovanskega zunanjega ministra bo dal priliko za nove manifestacije trancosko-jugoslovanskega prijateljstva, prijateljstva srca in razuma, prijateljstvo, ki bo trajalo večno, ker so ga skovala svetovna bojišča od leta 1914 dro 1918 in zmaga francoske in srbske vojske na Vardaru, kjer sta zlomili moč centralnih držav. Francija si bo prizadevala, da s prisrčnim sprejemom dokaže Jeftiču, kako so prijateljski stiki med Francijo in Jugoslavijo neločljivi in da zvestobo vrača za ljubezen Jugoslavije, ki je na najlepšem kraju svoje prestolnice zgradila veličasten spomenik hvaležnosti Franciji. Na tem spomeniku so vklesane besede: »Ljubimo Francijo, kakor nas tudi ona ljubi«. Eden izmed najuglednejših tolmačev te velike ljubezni je bil vsikdar Jeftič, ki kot načelnik jugoslovanske zunanje politike ni niti za trenutek prenehal delati za mir, kakor to dela tudi Francija. Jeftič je dosegel velike uspehe z mirovnim delom Prevratno razpoloženje v Španiji med balkanskimi narodi. Zato spada med glavne pobornike pakta o organizaciji Male antante iz leta 1933 in balkanskega sporazuma, podpisanega v Atenah 1934. leta. Glede Jeftlčeve vloge v Društvu narodov je treba reči, da jo je igral sijajno. Na razorožitveni konferenci je stal neprestano na stališču stvarnosti, ne da bi s tem kazal pristra-nost. Delal jc to s tolikšno iskrenostjo in jasnostjo, da si je stekel sploSne simpatije Zato bo naS narod v Jeftičevi osebnosti pozdravil ne le državnika, temveč tudi iskrenega prijatelja Francije. »M a t i n« pravi med drugim: Nadaljujoč obiske, ki so jih storili irancoski prestolnici na povabilo vlade predstavniki Male antante, bo jugoslovanski zunanji minister Bogoljub Jeftič jutri ia pojutrišnjem gost francoske republike. Jeftičcvo sodelovanje pri politiki miru, za katero sc zalaga tudi Francija s svojimi balkanskimi prijatelji, je izredno plodovito in pomembno. Jeftič sc je lotil vsakega mednarodnega vprašanja in tudi takih, kjer ni Slo neposredno za interese njegove države, marveč za usodo svetovnega miru. Jeftič je realist. Vsestransko upošteva pomen skupnih naporov narodov z enakimi in skupnimi stremljenji. Jeftič spada med glavne organizatorje Male zveze. Sodeloval je pri organizacijskem paktu Male zveze 1933 in junija meseca istega leta podpisal s Sovjetsko Rusijo konvencijo o definiciji napadalca. Nadaljujoč utrjevanje prijateljskih stikov med sosednjimi državami je Jeftič, ki so mu splošni interesi nad interesi poedinih držav, 9. februarja t. 1. podpisal balkanski sporazum. »Echo de Pariš« podčrtava državniške in diplomatične sposobnosti ministra Jeftiča in njegove zasluge z.a svetovni mir. Iz Jeitičeve plodo-vite delavnosti na področju mednarodne politike Jugoslavije, ki jo vodi Nj. Vel. kralj Aleksander, izhaja jasna želja Jugoslavije, naj bi med narodi jugovzhodne Evrope nastalo sodelovanje o istočasni organizaciji splošnega miru. »Echo de Pariš« pristavlja na kraju, da se je minister Jeftič za časa svetovne vojne izkazal kot sijajen vojak in da je bil kot poveljnik čete v bitki na Kajmakčalanu za svojo hrabrost odlikovan z visokim redom belega orla. Parii bo sprejel tega velikega prijatelja Francije z največjimi simpatijami. 89 bomb na železniški progi Pariz, 9. jun. TG. Tukajšnji >Temps< poroča i* Španije, da sc je notranjepoliitični položaj zelo poslabšal. Razmerje med osrednjo vlado v Madridu in avtonomno katalonsko vlado je postalo skrajno napeto, lako da računajo z možnostjo skorajšnjega preloma. Policija je vdrla v stanovanje socialdemokratskega voditelja Ložama in zaplenila pri njem 54 revolverjev in 271(0 pntron. Istotako je našla policija v garaži, nnjeti otl levičarskega pokreta, večje Število orožja, med njim 12 strojnic in RO.OOfl pntron. Na železniški progi med Berra-caldo in Castrojano jc bilo v kratkih presledkih nntrošenih 89 bomb. ki nnj hi eksplodirale v zaporedni vrsti in raznesle električni vod visoke napetosti. Tntli v Burceloni je policija odkrila večja mnilicijska skladišča in jih zaplenila. Baje bi imela služiti zn upor Katalonije proti »preveč desničarski« madridski vladi. Madrid. 10. junija, m. Ponoči je bila po vsej Španiji uvedena cenzura. Doslej časopisje ni smelo pisati samo o stavki kmetskih delavcev, sedaj pn mora vse časopisje jioslati rokojiise v predhodno cenzuro. Odkritje zlata v Rusiji Moskva. 9. jun. TG. V Nevijanskem okrožju, nedaleč od naselja Beniš v nralskem gorovju, so sovjetski inženerji otl krili velika ležišča zlata. Ruda je tako bogatn na zlatem prahu, da pride 16 gramov na cn kubični meter rude. * London, 10. junija, c. V London je prispel emir iz Tranajordanije Abdul. V Londonu ostane tri tedne. P.aje se bo pogaja! za priključitev Trans-jordanije k Palestini. Vozni pregledniki Belgrad, 10. junija. Danes je bila tukaj cela vrsta občnih 2borov, med katerimi je omembe vreden združenja v o z o v n i h preglednikov. V novi odlx>r so bili izvoljeni: Ferdo Cop, Ivan Tomec in Franc Kovšek. Za urednika strokovnega glasila >Vestnik« |ia je bil izvoljen Ludvik Kovač. V resoluciji, ki je bila nato preeitana, naprošajo pregledniki vozov prometnega ministra, da zboljša njihov položaj in da jih uvrsti v vrsto uradništva ter da naj v vsakem proračunu predvidi nekoliko uradniških mest za pregledovalce vagonov, nadalje da se sprejmejo v službo vsi reducirani pregledniki vozov in da se jim določi polna jiokojnina že po 25 letih. Železničarji in brodarji Na drugem kraju pa jc bil občni zbor oblastne uprave železničarjev in broda r j e v , kjer .je bila istotako sprejeta resolucija jvo izvolitvi novega odbora, v kaleri železničarji in brodarji naprošajo prometnega ministra za spremembe zakona o prometnem osebju, ker so s tem zakonom zapostavljene nekatere kategorije prometnega osebja. Železničarji in brodarji na ozemlju belgrajskega železniškega ravnateljstva pa prosijo v svoji resoluciji ministra za zboljšanje gmotnega |K>ložaja prometnega osebja. Zveza obrtnikov V dvorani Obrtnega doma jc zborovala Glavna zveza obrtnikov iz vse države. Ta občni zbor pa je bil za razliko od prejšnjih dveh nekoliko burnejši, ker so nekateri govorniki ostro kritizirali delovanje starega odbora in mu zamer-jali. da je postal preveč birokratičen. Prepir se je vodil v glavnem med tukajšnjimi obrtniki. Zato so nekateri obrtniki iz notranjosti države pojjolnoma upravičeno zahtevali, da se s tako debato takoj prekine, češ, da niso prišli v Belgrad zato, da poslušajo prepire belgrajskih obrtnikov, ampak zato. da se lotijo dela. Po daljšem prerekanju je bil tudi tukaj izvoljen nov odbor. Kralj v Novem Sadu Novi Sad, 9. jun. m. Danes so tukaj otvorili Dom trgovske mladine. Blagoslovitev novega Doma je razvila v veličastno manifestacijo za kralja in domovino, ker je Niegovo Veličanstvo kralj hotel sam prisostvovati slavnostim. Vladarja je ljudstvo navdušeno pozdravljalo, tako na ulicah kakor tudi na slavnostnih mestih, kier se je pojavil. Pri slavnostni seji mestnega občinskega odbora ga je nagovorila cela vrsta govornikov, ki mu jc tolmačila čuvstva vdanosti Jugoslaviji vdane Vojvodine. Kralj se je za pozdrave zahvalil. Borci na Bledu Bled, 10. junija. Danes popoldne ob treh se ie vršil zbor borcev kraljevine Jugoslavije. Pred hotelom »Lovec« sc je zbrala velika množica ljudi, ki )e z godbo na čelu odšla na zborovališče. Na zborovallšču se je zbralo 1500 ljudi. Točno ob treh je otvoril zborovanje predsednik krajevne organizacije gospod Ru« Zdravko, ki je pozdravil vse delegate iz Ljubljane in pa množico iz okolice. Nato ic bila z velikim navdušenjem sprejela udanostna brzojavka Nj. Vel. ktalju. TVžiška godba je zaigrala državno himno. Potem je pozdravil zborovanje blejski župan Anton Vovk in zastopnik hrvatskih bo|evnikov Stuhl-hofler, ki je podal sliko razmaha bojevniške akcije Ahademska mladina Najbolj obiskan pa je bil danes sestanek akademske mladine na tukajšnji univerzi. V veliki univerzitetni dvorani se je zbralo danes dopoldne nad 3000 slušateljev univerze, članov raznih vseučiliških strokovnih društev. Sestanek je otvoril novi rektor dr. Ivan Džaja, ki je uvodoma poudaril, da je prišel na ta položaj na podlagi mnenja senata tukajšnje univerze ter je nato dija-štvu obljubil, da bo od svoje strani v sporazumu z vseučiliškimi oblastvi storil vse, da se bodo upravičene želje akademske mladine izpolnile. Nato se je rektor s prorektorjem in ostalimi vseučili-škimi profesorji umaknil iz dvorane, v kateri so je vršilo zborovanje akademikov. Nastopilo je več govornikov, ki so podali strokovne referate o avtonomiji vseučilišč, uredbe o strokovnih društvih, stanju in funkciji raznih fondov in o šolnini. Oo-vorilo jc veliko število akademikov, nakar se jc sklenila resolucija vse akademske mladine glede gornjih vprašanj in je bila po zastopnikih strokovnih društev izročena rektorju. Nemirov na univerzi ni bilo. V mirit je potekel tudi sestanek tehnikov na tehniški fakulteti. Tudi tehniki so sprejeli v gornjih vprašanjih resolucije, ki bodo dostavljene rektorju. Železničarska zadruga V dvorani Delavske zbornico je pa bilo malo bolj živahno. Tu so namreč člani železniške zadruge nadaljevali občni zbor, ki ga je policija pred tedni zaradi izgredov morala razgnati. Čeprav so bili železničarji, ki so člani te zadruge, s posebno okrožnico opozorjeni, da se bo proti vsakemu razgrajaču uvedla disciplinarna preiskava, so bili kljub temu ua današnjem občnem zboru duhovi zelo razgreti. V glavnem se je vodila borba med staro in sedanjo upravo. Na občnem zboru so drug drugemu očitali razne stvari in so celo padale zahteve, da se izročijo nekateri gospodje sodišču. Končno je bil z veliko težavo le spopolnjen sedanji odbor. Simpatlzerji stare uprave s Trifunovičein na čelu so v znak protesta zapustili občni zbor. med Hrvati. Za njim ie govoril predsednik »Boja« Avgust Kuster in pa Laharner. Med njegovim govorom je prispel zastopnik francoskih bojevnikov, ki je prinesel pozdrave francoskih bojevnikov svojim slovenskim tovarišem. Potem je govoril glavni govornik Stane Vidmar, ki jc bil burno pozdravljen od množice Na duhovit način je omenil intrige nasprotnikov, ki so se te dni šli pritoževat celo v Belgrad. Njegov govor je bil vedno prekinjen od navdušenega občinstva. Po zborovaniu se jc navdušena množica podala pred Prešernov spomenik, kjer je govoril odvetnik dr, Rus. En o kilo težka zrna toče Istambiil, 10. junija, m. V okolici Neriena jo patlnla tnko strašna toča, dn so bila posamezna zrna težka mestoma jio celo kilo. Zaradi lega so vsi sadeži na polju uničeni. Istotako jo razbito vse drevje. Ker je toča pričela nenadoma padati ob času, ko so se ljudje se nahajali na polju, je obležalo mnogo ranjenih, ker ni bilo nikjer nobonega zavetišča. Ko je loča ponehala, so spravili ranjence domov in v bolnišnico. Brazilija uničuje kavo Rio de Janeiro, 10. junija. 111. Letošnji pridelek kave cenijo nn 15 milijonov vreč. Brazilija bo Imela, če prištejemo še zalogo, ki je ostala od lun-ske žetve, 20 milijonov vreč kave zn prodajo. Z ozirom na izredno dober pridelek je vlada sklonila, da uniči 20 odstotkov letošnje žetve. Od Soče čeg ZIIo Prerok slovenskega Korotana Urban Jamih (1784 1844) Samu ter o ustoličenju koroških vojvod. Služba dušnega pastirja ga privede prav v bliiino jezikovne meje, kjer ns lastne oči. zasleduje raznarodo-valno delo germanizacije. Kot kaplan pride v Cajn-če, kot župnik pa v Šmihel na Gosposvetskem poHu, ter končno kot župnik v Blatograd, v župnije, ki so bile tedai vae Se popolnoma slovenske. Tu na jezikovni meji nastane njegova Je danes aktualna razprava. »O germanizaciji Koroške.« (Andeutun-gen iiber Karntens Germanisierung«). Tei Jarnikovi razpravi je sledil veliki nemški geograf Jožef \Vag-ner, ki je v svoji »Vojvodini Koroški«, ki je iašla eno leto po Jarmkovi smrti napisal besede. »U a -našnji koroški Nemci so v glavnem stari karantanski Slovani«. S tem svojim delovanjem je upltval Jarnik posebno na svojega ziljskega rojaka Matijo Majar-ja, a tudi na mladega Antona Slomška. Z obema g« i« družilo iskreno prijateljstvo. Slomšek um omenja, da ja nanj napravila največji vtU mala Jarnikova knjižica, ki jc bila namenjena za darilo o lak t decii »Zber lepih ukov za slovensko mladino«. Bila je to prva slovenska knjiga za mladino in hkrati prva alovenaka kniiga, ki je imela prevode iz slovanskih književnosti. Iskreno prijateljstvo je vezalo Jarnika tudi • Prešernom, ki je Jar-nika visoko cenil in ga za svojega bivania v Celovcu v letu 1832. tudi večkrat obiskal v župnišču Blatograd Na današnji dan pred 90 leti je z.atisnil v Rlalogradu, prijazni vasici med Glino tn Vrbskim jezerom na Koroškem, svoje trudne oči pesnik, pisatelj, jezikoslovec, zgodovinar in narodoptaec, budltelj koroških Slovencev, Urban J a r n i k, Pred stopetdesetimi leti, dn« 11. maja 1 /M ,e je Jarnik rodil. Tam v prijaznih ziljak.h brdth v Stcfanski (ari je tekla njegova zibelka. Spomin na solnčno mladost ob slovenski Zdii je •P™«1'« Jarnika »kozi življenje; Zilji m Zlljanom It postavil spomenik v svojih delih; lepoto slovanskih zd.sVuh šeg in obifajev, pestrost zil)ske narodne pesmi, bogastvo ziljskega narečja a prastarim d°van.kim besednim zakladom ter slikovitost narodne noše Ziljsnov in Ziljank ie pokazal strmečemu svetu. 1 e-dai je postala Zilja to, kar je še danee: zvrhana skrinja bogate slovanske neveste! , Kakor vsi veliki ljudje, kakor vs, preroki, tako je tudi Jarnik pojavil iznenada; pojavil se je na prelomu časa, ko je pomladanski piš ]•«"«««• prvič naznanjal Evropi bližajoči se pohod mladega slovanstva, mehkega še in saniavega. Ko so leta 1811 ustanavljali v Celovcu Carinthio da bi v nemškem in slovenskem jeziku opozar ala ns zgodovinske in narodopisne zanimivosti koroške žele, ic bil med ustanovitelji skromni podkrnoški kaplan Urban Jarnik, ki je prevzel tudi uredništvo slovenskega dela Carinthije. V prvem letniku jc if-ila slovenska pesem; Na Slovence I Zarja lepa sc razliva čez slovenji Goratan, zbuja dremanje častliva, oznanuje svetli dan. Slava bode spet slovela, ki Slovencem da ime, po deželah sc raznela, perdobila češčenje!« S to pesmijo je opozoril Jarnik nase; ta pesem te obsegala ves Jarnikov program, poln optimizma, poln nezlomljive vere v bodočnost ma,ke Slave v silo slovanstva. Jarnikove pesmi, ki so iz^te večinoma v prvih letnikih Carinthije, so bile Preproste pisane v jeziku, ki |e predstavljal nekak prehod med kranjskim in ziljskim narečjem. Čeprav n|e-gove pesmi kljub priprostosti niso našle poti med širše plasti naroda, so bile sprejete z velikim navdušenjem, in skoraj žc plasti naroda, sproti prevedene na nemški jezik. Pod vplivom idej romantike «e posveti Jarnik zbiranju narodopisnega gradiva, prav posebno zih-skega in raziskovanjem slovanskih jezikov, predvsem 'svojega domačega ziljskega dialekta. Njegove z veliko ljubeznijo pisane zgodovinske razprave zbude pozornost tudi pri drugih narodih, predvsem pri Nemcih ter v širnem slovanskem svetu. Jarnik se nagiba k Vrazovemu ilirizmu. V tej dobi p šc prvo slovensko dialektološko študijo: -Obraz slo-venskoga narečja u Koruškoj«, ki jo objavi v Vrazovem Kolu. Kakor čebelica nabira Jarnik gradivo za veliko zgodovino Slovanov. Kot zgodovinar opisrne davne dni koroških Slovencev nazaj do njihove naselitve, piše o prvih slovenskih knezih, o kraliu Ali je to res? Rimski »Giornale Ttalia« poroča, da je bil med drugimi italijanskimi duhovniki in kleriki zaslišan od komisije z.a konfinacijo v Gorici, ki je obsodila bogoslovna profesorja MusbIzzo iii Rutarja na 5 let, tudi administrator goriške škofije mons. Sirotti, ki je pričal proti obema duhovnikoma. Na podlagi teh pričevanj da se je dokazalo, da sta obdolžena imela tesne zvezo s »Slovencem« v Ljubljani, da sta preganjala italijanske klerike in da jih nista pustila iz semenišča ter da bi s kom govorili itd. O teh bedastih trditvah ne bomo izgubljali veliko besedi. »Tesne zveze« z našim listom dokazuje »Giornale dTtalia« na ta način, da se sklicuje na naš članek o aretaciji teh duhovnikov. od katerih niti enega ne poznamo, češ, da se »na podlagi tega zdi, da sta imela ta dva gospoda zveze s »Slovencem«! Ce sc v Italiji izrekajo vse obsodbe na konfinacijo na podlagi takih »dokazov«, potem sc nc čudimo slabemu l v Blatogradu, — I-eta 18.38. si j« izbral Slomšek irav Jarnikov Blatograd za znamenito svojo bin-oštno pridigo: »0 dolžnostih svoj mat ?rni jezik spoštovati«. Ko jc Jarnik pred 90 leti legal k večnemu počitku, je same, od njega s toliko ljubeznijo vse-jano, že bohotno klilo: Koroška j« bila že prebujena, a Celovec na tem da postane središče kulturne Slovenija. Zapuščen ie Jarnikov grob. T»ava ga je pre-r as tla, samo skromna ploiča na zapadni strani blatograjske cerkvc kaže mesto, kjer ležijo nje-'gove kosti ... Z leec, « katere je govoril Jsrnik, s katere j« bodril slovenske kmete veliki Slomšek in s katere so slovenskim kmetom govorili slovenski pridigarji prav do zadnjih let pred vojsko, se razlega dance samo še tuja beeeda. V šoli in v cerkvi, v«e je postalo nemško. Sicer leži Blatograd sam še v slovenskem jezikovnem ozemlju — saj segajo posamezne slovenakc kmetije še daleč na aever preko Tigerč v žitiško in dolsko župnijo in preko Krnake gore! — vendar se je število narodno zavednih naših ljudi že močno skrčilo. Žalibog moramo ugotoviti, da zadene na tem velika odgovornost cerkveno oblast v Celovcu, ki je tako v Blatogradu, kakor v Brezi nad Krivo Vrbo in v Cajnčah namestila nemške duhovnike. Naši starejši ljudje, ki ne razumejo dobro nemški, morajo hoditi ure daleč v Celovec ali na Kostanje »n na Dholico k spovedi in k pridigam. Svetal je spomin Urbana Jarnika med našim narodnim na Koroškem Na tem ne menja nesramno bevskanje celovških renegatov. Sedanji urednik Carinthije, ki ji jc bil Urban Jarnik ustanovitelj in desetletja naivnelejši sotrudnik, deželni arhivar in bivši gimnazijski profesor v Celovcu dr. Martin Wutle je imenoval, kakor piše »Koroški Slovenec« Jarnika. tega vzglednega duhovnika, pred kratkim pri neki priliki »zdražbarskega farja« (Ein Hetz-pfaffe!) Nesrečna dežela, ki ima take znanstvenike, nesrečen nemški narod, ki mu taki renegnti pišejo zgodovino laži! Ne moremo vsi romati na Jarnikov grob. A njegov spomin počastimo najlepše, če se v mislih pomudimo v krajih in med ljudmi, kjer je Jarnik deloval; ob Zilji, na Gosposvetskem polju in nad Vrbskim jezerom Kaiti ta zemlja je in ostane slovanska in slovenska beseda na njej ne bode zamrla . Zato nam jamčijo naši koroški preroki. Skromni duhovnik Urban Jarnik je bil prvi med njimi: »Zarja lepa se razliva čez slovenji Gorotan .,.« slovesu, ki ga uživa italijanska fašistična ju-.stira po vsem »volu • Toda, kar nas v prvi vrsti zanima, je žalostna vloga, ki jo jc pri tem igral, ako smemo verjeti italijanskemu listu, ki jc v najtesnejših zvezah s komprtentno oblastjo, administrator goriško škofije mons. Sirotti. Dasi smo o tem gospodu slišali že cel kup najhujših reči. od katerih je večina žalibog resnična in točna, se nam venrlar upira, da bi verjeli kaj takega Skoro ni mogoče, da bi tolik cerkven dostojanstvenik priča! /opor duhovnika, ki r njegovi lastni škofiji tudi njegovim gojrnerm predavata bogoslovje in od katerih jc eden njemu neposredno podrejen in jc žo toliko let služil pokojnemu nadškofu dr. Sedejn in njemu brez Srai°- ,., -i o i Administrator goriške škofije mons. Sirotti je moralno dolžan, da pojasni, ali so trditve fašističnega lista resnične. Sestra škofa Mahniča umrla Radio-aparate Dne 24. maja je umrla v Trstu Marija vd. . .. , • - J .____ -r. l-l nnirina in 1-111 .-1 l/ne ma i a jr um,,,o , -----.j- Bole roj. Mahnič, stara 75 let. Rojena je bila 29. maja 1838 v Kobdilju pri Štanjelu. Bila jc sestra pok. škofa Antona Mahniča. Poročena jr bila v Rojanu v ugledni Boletovi družim. Imela nua v Mojanu v ufieuiu ............ ■ — je 5 otrok. Pokopali so jo 25. maja na tržaškem pokopališču v grobnici Boletove rodbine, kjer počiva tudi njen mož. Kakor sužnji Sporočili smo žc, dn fašistovsko učiteljstvo «iri med slovenskimi otroci laške molitventke In tudi zahteva od otrok, da jih nosijo v cerkev. To akci jo so začeli žc po vsej deželi. I ra-vijo da je te niolitvenike darovala vojvodinja A o* ia iz Mira mara v zahvalo za ozdravljenje. To seveda ni resnica, ampnk zloraba visokega Imena. Kar je neskončno hujše, jc pn to, du v šoli otroke /upirajo in pretepajo, če niso v nedeljo imeli v cerkvi luških bnkvie. Iu se pn v resnici žo neha vse. Tako jc bil n. pr. v Crni-čah ves razred zaprt zaradi tc reči. Velikokrat ludi poročajo o slučajih, da so otroci kaznovani z zaporom, s tepenjom ali z denarno globo, če jih učitelj zaloti, du se kje nn vnsi nit nn paši slovensko pogovarjajo. V »ovir I ti n. pr. velja metodu dcnnrne globe. Ah _ U I • 1 • O I \. . I . 1 .t Lr, irt It A Pomladila sem sc za 10 let - it, tudi Vi a |ahko štor'* T« pa la Nenavadni) zdravnttha iznajdba na poUu koznietlhc Sedaj je lahko pomlsdlti ataro in ovenelo kožo ter (o napraviti belo in svežo. Znanost je namreč naposled našla vitalni element pomlajevanja kože. Ko tO sredstvo i otira-njem prodre v kožno tkivo, gub« kmalu Izginejo. popolnoma p« izginejo tudi r«i»lr-iene rnojnlc« in zajedalei ter sploh vat ostali nedostatki polti. To vitalno sredstvo za pomlajevanje, kl s« pridobiva od mladih živali, je sedaj samo v kremi Tokalon. Učinki kreme Tokalon obstoie v tem, da olepšajo koio ler okrepijo podkožno tkivo, s tem pa dajo tudi nelepemu licu ljubkost in sv«žino Uporabljajte kremo Tokalon, hranilo za kožo, rožnate barve, rvečer. Krem« hrani in pomlajuje Vašo koio. ko »pite Kremo Tokalon, hranilo /a kožo, b«l« barve (ne maitno) pa uporabljali« z|utr«i Od n|e bo postala Vaša koža h«la in sveža, puder pa ho ostal n« licu ves dan. Naj bo Vaša polt še lako slaba, po uporabi kreme Tokalon bodo uCinVI preaegali vsa Vaš« pričakovani«. Zaklad zapri s 5 ključi Štirje ključi najdeni, na petega čaka 400 milijonov V Parizu so se te itni braftje Karpia začeli pogajati t neko banko, v čijih denojih leii ie od leta 1900 nedotaknjen zaklad, vreden najmanj 400 milijonov dinarjev. Zaklada pn ne morjpo dvigniti, ker manjka peti mož. Grof Karpia Iz Vilne in neki odvetnik sla se lela 1900 vrnila Iz Amerike. Tam sta napravila nekaj kupčij in končno ustanovila »trust«, kl naj bi vtaknil potrebni denar v ameriško kupčijo. V tem trusiu- je bilo pet oseb: dva brata Karpia, dva drugB Kvrojiejca in omenjeni odvetnik. Namesto gotovine, ki je romala Čez Ocean, je prišlo nazaj v Evropo nekaj kupov delnic. Kupčija s* ni dala hitro izvršiti in so delničarji dol oči H 15 let. Dali so na bančnem safeju napraviti pel ključavnic, naročili pel ključev, tako da je vsak mogel odpreti samo eno ključavnico in le vsi skupaj safe — in še nalo ločili ter odšli vsak po svojih poslih. Tako se je začela zgodba o petih možeh, petih ključavnicah in miljonih. Po petnajstih letih je bila vojska. Iz dogovorjenega preehvla delnic in safpja ni bilo nič, ne (rlede na tO, da hi bilo gotovo napačno v vojski, katere se takrat Amerika še ni udeleževala, deklico prodali. Vrednost delnic se je namreč zelo zvišala. Zato sta brata Karpia naročila odvetniku, naj preskrbi podpisa ootalih dveh delničarjev in nato v Parizu v banki podaljša zaporo snfeja za nedoločen čas. Odvetnik je to Moril in pri banki napravil dokument, ki določa, da se sme le v osehmi navzočnosti vseh petih delničarjev safe odpreti. Zmede v Rusiji in dolgotrajna vojna sta popolnoma raz,pršila člane trusta. Vsak pa je hranil svoi ključ kot svetinjo in iz borznih poročil ugotavljal, da so delnirc ogromno poskočile. Eden izmed petih mož je redno plačeval banki odškodnino za safe. Grofa Karpia sta se naselila na Poljskem in ludi tam napravila dobre kupčije. Vpdno sla pa mislila na zaklad v Parizu. Zapadnoevropska delničarja sta stopila z grofoma v zvezo in vsi so pisali odvetniku ter določili sestanek v Parizu, da si med seboj razdelijo milijone. Štirje možje so prišli, peti je pa manjkal, in dcer odvetnik. Njti opravičil se ni. Štirje možje so pokazali banki svoje ključe in prosili, naj bi peto ključavnico s silo odprli. Vod-Mvo banke pa je zelo obžalovalo in opozorilo gospode na dokument, ki določa, dn se sme safe odpreti le v navzočnosti vseh petih. Zakaj pa odvetnik ni prišel? Pri najboljši volji ni mogel. Prevrat ga je zatekel v Moskvi in ni mogel več bežati. Še danes živi tam. Pismo z vabilom v Pariz je prejel; ludi ključ ima še. Ampak |>otnega Hala ne dobi. Vzroki potovanje, kl jih je navedel, sovjetom niso bili zadostni, o zakladu Ixi J« previdno molčal. Grofa Karpia sla se zopet vrnila na Poljsko in se sedaj trudita, da bi z denarjem in dobrimi be-sedami, po direktnih in indirektnih polih peb-mu možu preskrbela potni lisi, ki hi inu omogočil z»i pustiti sovjetsko Rusijo. Zdi se, da se bo grofoma posrečilo z veliko vsMo »Odkupili« odvetnika. Potem ne bo nobene ovire več in bodo lahko s petimi ključi odprli pel ključavnic ler si razdelili delnice, ki so dane« vredne okroc 11X1 milijonov dinarjev Anekdota Narvaez, vojvoda Valencijr, je ležal na smrtni postelji. Poleg njepn je stal nadškof in se trudil, da bi umirajočega spravil z Rugom. »Mislite ludi ua svoje sovražnike«, mu je govoril. »Odpustile jim, dn ho tudi Bop vam odpustil grehe!« »Nimam nobenih sovražnikov,« je odvrnil u mira joči. »Toda. eksrelenca, če je človek na takem položaju kakor vi. ima gotovo sovražnike « »Jaz pa vam pravim, dn nimam prav nobenega sovražnika.« »Toda, morda ste ga vendar i ni o I i i* < Vojvoda jc postal nestrpen. /. zadnjimi močmi se je dvignil in se obrnil proti nadškofu, rekoč mu: »Nobenega sovražnika nimam. Kolikor jih je bilo, sem jih dal vse postreliti.« Izletnik: Ali imate dovolj dežja v tem kraju?' Kmet: »Ze, ampak ne preveč. Moj sosed na primer je imel te dni mnogo več dežja.c Izletnik: »Kako to? Vajini posestvi sta vendar drugo poleg drugegak Kmet: »In vendar je imel 011 več dežja; njegovo posestvo je veliko večje,« e Sodnik: »Obtoženec, ob Ireh zjutraj ste priSli v sosedovo hišo. Kaj ste tam hoteli?« Obtoženec: »Mislil sem, da je to moja hiša « Sodnik: »Tako? Ko pa je prišla hišna gospodinja, ste skočili skozi okno na dvorišče in so skrili v svinjak. Kako bosle pa lo pojasnili?« Obtoženec: »Mislil sem, da je bila inoja žena « jo mogoče večje nasilje znosno stalilo še trajalo? Do kdaj bo to nc- mislijo postaviti po naših vaseh in sicer po šolali. Tnicijativo je dal »duec«, ki hoče na ta način pospešiti 1'HznarOdenje slovenskega ljudstva. Baje dobi prvi tak zastonjski aparat pristno slovenska vas Po vir na sežanskem krasu. V Povirju .so sploh fašisti zelo delavni in so zadnjič učitelji priredili z. našimi otroci dramatično predstavo, nn kateri se jc najbolj odlikoval učenec Vitez. Če pn laški učitelji in učiteljice mislijo, da bodo s tem našo deco odtujili rodnemu jeziku in nruvu, se zelo motijo. ★ Po dvajsetih letih Je prejela rodbina Makuc, ki živi v Bokavcah pri Gorici, pismo od sina Jožeta, ki je bil 1. 1914 v Galiciji Ujet in so ga smatrali za mrtvega. MHkuc.jp pisal iz neke vasi v Ukrajini In pravi, da se mu zelo gobro godi. Nujno prosi denarja. ' l red en ti stu Nhznriu Saoro dvigajo velik spomenik v Kopru. V Vlžnjanu v Istri je umrl star iredenlist Peter Deklic, ki ga bodo naši narodni delavci šc pomnili i r. č«i-ov, ko je pokojni mobiliziral v»c sile proti zavednemu hrvaškemu življu teh krajev, dasi jc sam bil sin hrvatskega očeta in matere. Otok Rodos v Egciskeni morju jc dnnes že čisto — italijanski, kakor nam ve povedoti Piccolo« v svoji večerni izdaji od 7. junija. Prav tako kakor Sežana ali Sv. Peter nn Kra-su ... V IMENU SORODNIKOV SPOROČAM VSEM ZNANCEM IN PRIJATELJEM, DA NAM JE UMRL DANES OB POL TREH V LEONISČU NAS DOBRI STRIC IVAN PIBER 2UPNIK V ŠENČURJU BIVŠI DEŽELNI POSLANEC, ČASTNI OBČAN BLEDA, BOHINJA IN GORIJ, ODLIKOVAN Z REDOM SV. SAVE IN JUGOSLOVANSKE KRONE 1. T. D. TRUPLO BO JUTRI, V PONEDELJEK OB 9 DOPOLDNE PRED MRTVAŠNICO, STARA POT 2, SLOVESNO BLAGOSLOVLJENO IN NATO PREPELJANO V ŠENČUR, KJER BO POGREB V TOREK OB 10 DOPOLDNE NA TAMKAJŠNJE 2UPNO POKOPALIŠČE BLAGEGA POKOJNIKA PRIPOROČAMO V MOLITEV LJUBLJANA, DNE 10. JUNIJA 1934 ANTON PIBER Občni zbor Pokojninskega zavoda Su^&S Ljubljana, 10. junija. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani je danes na svojem 13. rednem občnem zboru polagal bilanco svojega dela v letu 1933. Ob 9 dopoldne so se zbrali v sejni dvorani mestnega magistrata številni delegatje tako nameščencev kakor poslodavcev iz vseh koncev Slovenije ter Dalmacije. Občni zbor je ob pol !0 otvoril predsednik Pokojninskega zavoda dr. Vilko Baltič, ki je pozdravil načelnika dr. Karlina kot zastopnika ministra za soc. politiko in narodno.zdravje ter bana dravske banovine in vse navzočne delegate. Ugotovil je sklepčnost ter imenoval za overovatelja zapisnika dr. Obersnela in Žemljica. Nato je predlagal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju ter pozdravni brzojavki ministru za soc. politiko dr. Novaku in banu dr. Marušiču, kar je zbor z aplavzom sprejel. V imenu ministra za soc. politiko in bana dravske banovine je zborovanje pozdravil dr. Karlin, ki je želel naši odlični socialni ustanovi ob tesnem sodelovanju nameščencev in poslodavcev najlepših uspehov. Letno poročilo za poslovno leto 1933 lz natisnjenega poročila posnemamo, da je bilo v preteklem poslovnem letu v oddelku za obvezno *n'arov,nije na novo prijavljenih 3447 zavarovancev, odjavljenih pa 3213. Število zavarovali co je torej naraslo za 234 ali za 2.4 odst. in skoraj doseglo stanje koncem leta 1931, tako da znaša kouccm leta 1933 9509. Število zavarovancev je nazadovalo predvsem t zadnjih štirih najvišjih tazredih, narastlo ,ia je v glavnem v prvih petih najnižjih razredih. Povprečna mesečna piemija je padla od 221.09 Din na 217.31) Din, povpreči-.ina zavarovauih letnih prejemkev pa je znašala 21.736 Din. /.nižanje prejemkov zasebnih nameščencev, ki se je prit el > \ letu '931, sc jr nadaljevalo tudi v preteklem poslovnem letu. V mesceu januarju 1933 je znaašl predpis za 9509 zavarovancev 2,1012.9^2 dinarjev, v decembru mesecu istega leta pa 2,099.748 Din, torej kljub dva in pol odstotnemu zvišanju zavarovancev znižanje predpisa za 0.2 odst. Celoten predpis v tem oddelku je znašal v letu 1933 Din 26,789.964. Rent in doklad je izplačal Pokojninski zavod v pre teklem letu za 9.320.133 Din, torej 1,691.799 več račilih g tega glavne_ Pokojninski zavod še oddelek za neobvezno kakor v letu 1933, na povračilih premij pa 2,810.818 Din. Poleg tega glavnega oddelka ima Lc b zavarovanje, kjer je znašalo število zavarovancev v preteklem letu 523, in oddelek za višje dajatve, kjer je bilo zavarovanih koncem 1933 211 oseb. Bilančna aktiva Pokojninskega zavoda so znašala konec leta 1933 356,569.906 Din, od česar odpade glavna vsota, to je Din 252,887.471 na trajne naložbe (vrednostni papirji, nepremičnine in posojila), ostalo pa na prehodne naložbe, inventar, terjatve in primanjkljaj. V letu 1933 se je v stavbe na novo investiralo Din 12,379.370. Do 3. decembra 1933 je Pokojninski zavod skupno investiral v stavbe 80 in pol milijona Din, Upravni stroški so znašali 3,749.451 Din, za leto 1934 pa so predvideni na 3,483.000 dinarjev. Predsednik dr. Baltič je omenil, da se je naša socialna zakonodaja začela v zadnjem času odločneje gibati v smeri, da se pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev razširi na vso državo. Minister za soc. politiko dr. Novak ie dobil pooblastilo, da z ozirom na razmere lahko raztegne obvezno zavarovanje na po-morce in lekarniške nameščence. Začelo se je tudi s konkretnim delom, dn se obvezno zavarovanje razširi na vse bančne nameščence v državi..Obvestil je nadalje občni zbor, da mora po uredbi o pokojninskem zavarovanju izbrati dva zastopnika Dalmacije v upravni odbor, in sicer enega od delodajalcev in enega od nameščencev. — Glede delovanja uprave poudarja, da se je držala varčevanja, kar se pa tiče nalaganja premoženja, pa sigurnosti. Omenja tudi posojila, ki so jih v preteklem letu izpla-eali zavarovancem in članom za 3 milijone dinarjev. Stanje zavodove bilance in delovanja se ni izpremcnilo. Zavod še zmerom nudi popolno varnost in sigurnost in je poleg češkega pokojninskega zavoda eden najmočnejših. Nadalje omenja predsednik personalne spremembe v letu 1933. Ravnatelj dr. Sagadin je bil na lastno prošnjo upokojen, za novega ravnatelja pa imenovan dosedanji podrnvnatelj dr. Vran-čič, podravnatelj pa je postal zavarovalni tehnik šantič. Predsednik je nato prečital še nekatere predloge, ki so jih predložili delegatje. Delegat Pipan predlaga, naj se sejnine upravnega odbora ukinejo. Delegat Albin Prepeluh pa je stavil štiri predloge, in sicer 1. naj se pred prehodom na glasovanje o sprejetju letnega poročila razpravlja o tem, da v preteklem letu ni bil dosežen pravilen zavarovalno-tehnični donos 6 odst., 2. da naj upravni odbor postreže s podrobnimi podatki o stavbah, ki so se gradile, 3. bral je, da namerava Pokojninski zavod zgraditi v Splitu letno kopališče, in predlaga, da mora z ozirom na zavodove statute občni zbor odobriti vsako investicijo premoženja v nepremičnine, in 4. naj se nagrade, ki se izplačujejo delegatom, zmanjšajo. Nato je bilo prečitano poročilo revizorjev, ki ugotavlja popolno soglasje in rod v računskih zaključkih ter bilanci ter predlaga razreš-nico upravnemu odboru. Kritika Delegat in član upravnega odbora g. Tavčar je v daljšem referatu podvrgel letno poročilo stvarni kritiki. Najprej ugotavlja nujno potrebo, da se obvezno pokojninsko zavarovanje razširi na vso državo in naj se pri tem izvede načelo teritorijal-nih samouprav. Primerja naš sistem pokojninskega zavarovanja s sistemi v drugih državah in ugotavlja, da je naše zavarovanje ugodnejše od nemškega in češkoslovaškega. Nato navaja nekaj splošnih smernic za delovanje zavoda. Važno je, kako zavod nalaga svoje premoženje. Za vse naložbe se mora zahtevati posebna garancija. Nato prehaja h kritiki in s podrobnimi številkami dokazuje, da zavarovalno tehnični donos, ki je naveden v poročilu, ni pravilno izračunan in cla je v resnici manjši. Kritizira hidi nepremičninske investicije zavoda in zlasti nebotičnikovo kavarno, ki se nikakor ni obnesla, čeprav so bile vanjo vtaknjene občutne vsote. Kljub temu, da ne soglaša z bilanco, bo glasoval za njeno odobritev. Zelo ostro je kritiziral jxvslovanje uprave in bilanco delegat g. Prepeluh, ki je izjavil, da je pooblaSčen od Kluba industrijcev in društva nameščencev »Disop«. Delovanje Pokojninskega zavoda je treba postaviti na odločnejšo jx>dlago in e treba zato pregledati tudi zavarovalno-tehnično azo. Letošnja bilanca daje sliko, da se je primanjkljaj od lanskega leta zvišal za 15 milijonov. Ugotavlja občuten padec donosa nepremičnin in graja prevneto nalaganje premoženja v velikanske palače. Zlasti prijema upravo zaradi graditve nebotičnika, ki je bil nejx>treben. Za 42 milijonov, kolikor je Pokojninski zavod vtaknil v nebotičnik, bi lahko zgradil svojim zavarovancem lepo število stanovanj, s čimer bi bolj izpolnil svojo socialno nalogo. Posebej si privošči kavarno na nebotičniku in trdi, da je njena bilanca čisti falzifikat. Nadalje navaja nejKitrebne izdatke. Ves nebotičniški blok se greje z nafto mesto s premogom-, ki je dvakrat cenejši. Omenja tudi sanatorij Šlajtnarjev dom, za gradnjo katerega je PZ jx>sodil 3 milijone. Mnenja je, da bi bil PZ bolje storil, da bi denar, ki ga je vtaknil v opremo kavarne, porabil za razširitev tega doma, ki predstavlja vsekakor važnejšo socialno ustanovo. Na koncu predlaga, da je treba pri PZ začeti z načrtnim gospodarstvom. Dodatno k svoji kritiki predlaga še izvolitev strokovne komisije, ki naj točno pregleda bilanco in računske zaključke. O Prej>eluhovi kritiki se vname živahna debata. Najprej ga zavrne g. Ribnikar, ki pravi, da ima vtis, kakor da se je hotel napraviti prej>ad proti sedanji upravi. Kljub temu, da je Prepeluh v začetku svojega govora izjavil, da ne namerava kritizirati delo sedanjega upravnega odbora, je vendar po njegovem mnenju zašel v osebnosti in se poslužil tudi demagogije. Sklicuje se na člana upravnega odbora g. Kneza, ki je član Kluba industrijcev in je bil navzoč, ko se' je investiralo premoženje. G. Knez pojasnjuje, da se ne strinja z bilanco in da je na sejah stavil radikalne predloge, ki pa niso bili sprejeti. Odklanja odgovornost za bilanco. Dr. Obersnel f>ojasni g. Prepeluhu, da ona kavarniška bilanca, glede katere se je povzpel do očitka, da je čisti falzifikat, ni prava, ampak da je bila pozneje sprejela druga, ki je g. Prepeluh ne pozna. Ko g. Prejveluh uvidi svojo zmoto, prekliče trditev o falzificirani kavarniški bilanci. K besedi se oglasi še delegat in član upravnega odbora g. Avsenek, ki s stvarnimi in strokovnjaško utemeljenimi besedami zavrača kritiki Tavčarja in Prej>eluha. Sedanji upravni odbor je prevzel upravo 31. decembra 1931, ko je bilo premoženje treba le še inventirati. Za današnji občni zbor je torej vprašanje le. ali je ta uprava premoženje pravilno in-ventirala ali ne. Vse drugo odpade. Uprava je in-ventirala premoženje po zakonu in zavodovih statutih in kdor misli, da to ni prav, naj pove boljši način inventiranja. Tudi ne gre metati polen na bivše uprave glede razpolaganja s premoženjem, kajti nihče jim ne more očitati, da niso ravnale v dobri veri za dobrobit zavoda. Glede kavarne omenja, da s tem. če je prvo leto končala z izgubo, še ni rečeno, da mora tudi v bodoče. Prvo leto obstoja take ustanove ne more biti še merilo za splošno oceno rentabilnosti. Tudi za 3 milijone, ki jih je vtaknil PZ v Šlajmarjev dom, se ni treba bati. Zasebni nameščenci, ki so organizirani v bolniškem društvu, so toliko zavedni, da bodo s kolektivnimi mesečnimi prispevki omogočili vrnitev posojila. Delegat Svetek iz Celja predlaga, naj se poslovanje občnega zbora reorganizira. Delegati naj se na podlagi izčrpnega poročila točneje pouče o poslovanju zavoda. Bilanca in absolutorij sprejeta Predsednik da nato na glasovanje j>redlog g. Tavčarja, da občni zbor potrdi bilanco in računslfi zaključek. Občni zbor sprejme j>redlog s 54 proti 2 glasovoma (Knez, Prepeluh). Razrešnico upravnemu odboru sj>rejme zbor soglasno. Soglasno se nato sprejme predlog uprave, da se do prihodnjega občnega zbora ne gradi ničesar in tudi ne kupi nobene nepremičnine, na prihodnjem občnem zboru pa naj uprava predloži točne in podrobne investicijske načrte. S 50 proti 6 glasovi se sprejme predlog uprave, da se sejnine znižajo od 200 na 150 Din. Predlogi g. Prepeluha, ki jih je vložil v začetku, zaradi teh dveh predlogov uprave odpadejo. Soglasno se nadalje sprejme predlog, da se nakaže vdovam in sirotam 60.000 Din, s 55 proti glasu ing. Lenarčiča pa predlog uprave, da se nameni 200.000 Dir brezposelnim zavarovancem. Slučajnosti Pri slučajnostih predlaga delegat N a g o d e naj se zniža čakalni rok od 40 na 35 let. Občni ibor naj naloži upravi, da pripravi vse potrebno vi tu. Delegat V r a v c pa glede na predlog pred govornika ugotavlja, da leži že 7 let pri soc' dnem ministrstvu osnutek zakona o pokojninskem rava rova"jn, ki ga je leta 1927 sprejel občni zbor. Ta osnutek predvideva znižanje čakalne dobe na 420 mesecev. Naj občni zbor naloži upravi, naj se z nujnim intervencijami pri socialnem ministru zavzame za čimprejšnjo uzakonitev tega osnutka, — Predlogu Vrevca se pridruži tudi Knez. Glede znižanja čakalne dobe od 40 na 35 let obrazloži ravnatelj PZ dr. Vrančič, da bi se dalo to izvesti le, če bi odpadlo povračilo premij. Po krajši debati občni zbor soglasno sprejme predlog delegata Vrevca. Sledi volitev dveh dalmatinskih delegatov in namestnikov r upravni odbor. Soglasno sta izvoljena za poslodavce kot član dr. Giunio iz Ko-toia, kot namestnik pa dr. Lavš iz Splita, za nameščence pa kot član R o i č iz Splita, kot namestnik pa Markov iz Splita. Namestništv'o upravnega odbora se soglasno izpopolni z izvolitvijo dr. V r h o v c a. Delegat ing. Lenarčič predlaga, da občni zbor izrezi zahvalo bivšemu ravnatelju PZ dr. Sagadinu, ki je polnih 15 let z vso vnemo deloval pri zavodu. Delegat g. L e k a n predlaga, naj občni zbor sprejme in odpošlje na merodajna mesta resoluciio glede sprememb pri obrtnem zakonu, ki bodo občutno zadele tudi pokojninske zavarovance. Predsednik dr. Baltič pa zavrne njegov predlog z motivacijo, da občni zbor ni pristojen za sprejemanje takih resolucij. Ob pol 1 zaključi predsednik občni zbor. — Pri težkočah v želodcu, gorečici, zmanjšani slasti do jedi, zaprtju črevesa, pritisku na jetra, tesnobnih pojavih, tresenju udov, zaspanosti, povzroči čaša naravne »Franz-Josei« grenčice točno poživ-ljenje v zaostali prebavi. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel hvalijo »Franz-Josef« vodo kot važno pomožno sredstvo proti griži in obolenju želodca, ki nastopata v družbi mrzlice Nedelia v Mariboru Maribor, 10. junija. Koncert Glasbene Matice v mestnem parku. Pevski zbor Glasbene Matice je letos uvedel zanimivo novost, ki se v Mariboru doslei še ni izvajala: redni pevski koncerti na prostem v mestnem parku. Prvi koncert se je vršil snoči ob izredno lepi udeležbi občinstva. Matičarji so nastopili z mešanim zborom pod vodstvom dirigenta Vasilija Mirka ter odpeli obsežen in skrbno izbran program. Izvajali so Premrlovo »Pesem žerjavov«, Devove »Pojdem u rute«, »Ptička ie zaprta bva«, »Selška dolina«, »Zarja«, Adamičeve »Stoji 'na gora«, »Ciganska posmehulja«, »Kresovale tri devojke«, Lajovičeve »Ples Kralja Matjaža«, Ropasovo »Rdeči nageljčki«, Hubadov »Potrkan ples«, Prelovčevo »Ena ptička«, Brnobičevo »Suzno oko moje« ter Mirkovi »Od-krij nam zarja: in »Neven kolo«. Prvi koncert je pokazal, da se bodo take prireditve v parku občinstvu zelo priljubile, ker bodo zajele poslušalstvo iz najširših plasti, ki drugače pevskih koncertov ne obiskuje. Kalvarijska procesija. Vsako leto na tretjo nedeljo po Binkoštih gre iz bazilike Matere Milosti k sv. Barbari na Kaivariio procesija, ki se je vršila »udi danes. Bila je letos posebno slovesna in številno obiskana. Iz frančiškanske bazilike je krenila procesija pod vodstvom župnika p. Valerijana Lan- adu je Na Betnavi je padel s kolesa 33 letni elektrovari-lec Anton Tikvič ter zadobil nevarne notranie poškodbe. — V Vojašniški ulici 8 je zavžila 20 letna Marija V. neke strupene tablete. Vsem je nudila pomoč reševalna postaja ter jih je prepeljala v bolnišnico. Smrtna kosa. V Spodnjem Radvanju je umrla v starosti 74 let vdova železničarja Lucija Lubajn-šek. Nai počiva v miru! dergotta ob polosmih. V sprevodu je vzbujala po sebno pozornost številna udeležba mladine, zlasti Križarjev in Klaric. Na Kalvariji je imel krasno pridigo p. dr. Stanko Aljančič, slovesno sv. opravilo pa je opravil p. Konstantin Urankar. Vršil se je tudi obhod 6 štirimi evangeliji in sv. blagoslovom. Ob pol 12 se 'e procesija vrnila nazaj v mesto. Popoldne so se vršile na Kalvariji tudi slovesne ve-černice. Cirkularka ga je ubila. V Krčevini je žagal drva na cirkularki 32 letni delavec Adolf čurič. Naenkrat pa ie odletel od cirkularke kos lesa ter----------- udaril Čuriča z veliko silo v čelo, da mu je pod Samostoj. natakarica udarcem počila lobanja. Prepeljali so ga v bolniš- s kavcijo se sprejme v nico, kjeT pa je včeraj poškodbi podlegel. vinski kletii Sv petra ce_ Razburljiv prizor se je odigral sinoči sredi naj- sta 43 živahnejšega cestnega vrvenja na vogalu Gosposke-- in Slovenske ulice. Povod mu je bil psiček, ki ga Zelo poceni je vodila dama na vrvici. Obregnil se je nad njim . _ , mlad gospod, radi česar mu je dala dama zaušnico. se °bIečete P" Preskerju, Razburjen kavalir pa je zaušnico v dvojni meri Sv. Petra cesta 14. povrnil. Nastal je vik in krik, grozil je spopad, ki Trčovska hiša ga je pa končal kavalir z jadrnim pobegom... s a ad mariborski drobiž novozgrajena, z več lo- V bolnišnico. Pri kolesarski dirki se je pone- kali, stanovanjem in 4 srečil član Fdelvveissa Ludvik Zadravec. Padel je parcelami, na najpromet-na Kalvariji ter se hudo poškodoval na hrbtu. — nejšem kraju Ljubljane -———————naprodaj. Informacije: odvetnik dr. Knaflič, nebotičnik. (p) Za izsušenje Popovega Pred nakupom si oglejte veliko raz- pol|a v Srbiji je odo-stavo otroških in igračnih vozičkov, brena vsota 8 milijonov stolie, holenderjev, malih dvokoles tricikljev, šival- dinariev in nameravaio nih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače , , |,amera'al° z delom takoi pričeti. tovarne „TKIUUNA" F. Batjel, Ljubljana, KarlovSka r, 4 Nnjaižje uanet — Centi: franlto. V vseh časih so živeli ljudje, ki so se odlikovali z nenavadnimi in dostikrat čudnimi strastmi. Da so utešili te strasti, so razmetavali ogromna premoženja. Rimski cesar Kaligula je v kratkem času svojega vladanja — vladal je komaj štiri leta — potrošil za svoje osebne potrebe nič manj kakor 400 milijonov dinarjev zlate vrednosti. S svojimi izvirnimi idejami bi še danes prekosil vsakega filmskega režiserja. Neron je imel veliko strast za parfeme in dišave, za katere je vsak dan zmetal celo premoženje. V njegovi jedilnici je moral med obedi in gostijami zmerom rositj dež samih par-feniov. Pri pogrebu svoje matere Popeje je porabil več kadila, kakor ga je Arabija producirala v desetih letih. Tudi Madame Pompadur je imela veliko slabost do parfemov, za katere je zmetala letno pol milijona frankov in jih naročala naravnost iz Indije. Ruski car Pavol I. je Unel veliko slabost do svojega monograma. Nekoč ie mu je na ;>anketu tako dopadla rdeča barva rokavic, ki jil je nosila neka dvorna dama, da je dal takoj graditi palačo, ki jo je dal znotraj povsod poba. vuti s ial&o barvo. Na vseh koncih pa je dal natu ■!.': rvoj nionogram ♦P. I.<. Neki poznejši lastnik e pa.ni'.- :.i še danee «toji, je nekoč poskusil šteli Se •.•::>,1. ume. Toda ..o je prišel do 7000, se mu ni več naprej šteti. Glede oblek mora vsekaikor !>:•.*<• rekord ženska. Cesarica Josipina, soproga K-apr-eona Velikega je imela zelo rada obleke iz 11, tihima, ki jih je imela nad tisoč. Znano je o njej, da je vsak dan nosila drugo obleko in tudi čevlje vsak dan druge. Tako je delala tudi ruska carica Katarina L, ki je tudi nosila vsako obleko samo en dan. Nasprotno pa se je obnašal ruski milijonar Solodomikov, ki je umrl pred nekaj leti im je bil eden najbogatejših mož predvojne Rusije. Imel je to strast, da je nosil zmerom isto obleko. Posrečilo se mu je, da je nosil eno obleko polnih 23 let. Obleka je bila tako prekrpana in zašita, da se na njej ni več poznala prva barva in kroj. Tudi angleški milijonar Clanricarde je nosil vedno eno in isto obleko, ki bi se je sramoval zadnji berač. Ameriški bogataš Rolph Block iz Bostona je porabil vse svoje premoženje za zbiranje palic. Ta njegova strast je bila tolika, da si je zgradil posebno jahto, s katero je potem obšel ves svet in zbiral nove redke palice. Vse le palice je Block spravil v poseben muzej, ki še danes obstoji. James Franklin Dallard pa je strasten zbiratelj preprog. V njegovi palači v St. Lousiu je okrog 20.000 preprog, ki predstavljajo težko milijonsko premoženje. Dallard je pri iskanju novih preprog preplul Ocean nič manj kakor 35 krat. Najbolj ekstremne strasti pa naletimo med indijskimi knezi. Eden gradi samo palače, drugi išče vse življenje novih žensk za svoje hareme, tretji zbira avtomobile, četrti zbira gramofonske plošče, ki mu morajo igrati ves dan, itd. Kadar se ti knezi zberejo na kakšno konferenco, stoje pred palačo najdražji avtomobili sveta. Imajo okove iz Čistega zlata, so na debelo posuti z diamanti, znotraj pa je vse iz najdražje svile in brokata. Novi šah Perzije si je nedavno nabavil avtomobil, ki je pač najdražji, kar jih je na svetu. Okrašen je s dragocenim' kovinami in dragulji in je vreden v našem denarju 40 milijonov. Nič cenejše pa ne bo novo letalo abesinskega cesarja Selasija. To letalo bo imelo med drugim v kabini kompleten cesarski prestol. Nabožne knjige plenijo V Vodicah v čičariji, kjer so ljudje posebno zavedni, zadnje čase karabinjerji in miličniki naravnost divjajo. V hišah družin Ribarič, ki jih imajo posebno na piki, so ponoči in pa v času, ko ni bilo gospodarjev doma, napravili že več preiskav. Vse so premetali. ženske so pa v strahu iz hiš zbežale k sosedom. Ena, žena Antona Ribariča, po domače Minkina, je prespala noč pri ovcah v hlevu, druga, nevesta pri Ive Ribariču, po domače Markina, je dobila živčni napad in je potem 17 dni preležala v bolnišnici. In česa so iskali karabinjerji in miličniki? Hrvatske in slovenske nabožne knjige, ki so izšle pri Družbi sv. Mohorja v Gorici! In tudi zaplenili so jih, med njimi tudi molitvenik škofa Dobrile: »Otče budi volja tvoja...« Ali niso to v resnici barbari? Koncert Akademskega pevskega zbora Ljubljana, 10. junija. Danes popoldne ob 4 je Akademski pevski zbor v Unionu ponovil svoj koncert koroške in belokranjske pesmi za širše občinstvo. Kljub globoko znižanim cenam pa je bila dvorana le slabo zasedena, kar gre na rovaš lepega vremena in vrste drugih prireditev in pa tudi — nesrečno izbranega časa. Umetniški nivo koncerta pa zaradi tega ni prav nič trpel in so bili vsi poslušalci naravnost zadivljeni nad krasnim petjem naših akademikov, ki je prišlo v ne preveč polni dvorani še bolj do izraza. Takoj s prvimi akordi si ie zbor osvojil poslušalstvo, čigar navdušenje je rastlo od pesmi do pesmi in se sproščalo v toplih aplavzih pevo-vodji Francetu Maroltu in pevcem. Zlasti «0 zopet užigale efektne belokrajinske v priredbi Matije Tomca. Koncert je bil zopet nov dokaz plemenitega umetnostnega stremljenja našega akademskega zbora in njegovega dirigenta in bi v resnici zaslužil kljub vsemu boljši obisk. Potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni soprog, oče, stric, tast, gospod Martin Raznožnik bivši trgovec in knjigovodja v pokoju dne 10. t. m., po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, 12. junija 1934 ob 4 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 10. junija 1934. Globoko žalujoči: Ljudmila roj. Koritnik, soproga; Robert; sin; Brigita Bachmann roj. Raznožnik, hči; Franc Bachmann, zet in ostalo sorodstvo. "f" Umrla je danes po daljši bolezni, večkrat previdena in v božjo voljo udana naša dolgoletna zvesta gospodinjska pomočnica MARIJA ŠINK odlikovana s častno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje. nepozabne vzorne služabnice bo v torek, dne 12. 1 unija 1934 ob 'A 3 popoldne iz mrtvašnice Zavetišča Sv. Jožefa (Vtdovdanska cesta št. 9) na pokopališče k Sv. Križu, V Ljubljani, dne 10. junija 1934. Dr. Lovro in Justina Požar