ZAJEDNIČKI LIST BRATSKIH REDAKCIJA GLASILA IZ DOMŽALA I KOPRIVNICE Petak, 19. svibnja, maja, 1989. godine GlAS občin/ki . poročevalec m Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Domžale wtwwmwmmmmmmmwwmww&mmmmmmmmmsmm OB NAŠEN OBČINSKEM PRAZNIKU 23. NAJU Dan, ki smo ga izbrali za naš občinski praznik 23. maj 1937 pomeni v razvoju napredne misli prenašanja idej Komunistične partije Slovenije med ljudskimi množicami pomemben mejnik. Tega dne je prvič po ustanovnem čebin-skem kongresu KPS prišlo do velikega ljudsko-frontnega shoda na Taboru nad Ihanom, kjer se je zbralo okoli 1000 delavcev, kmetov, napredne inteligence. Na tem obhodu so bila manifestirana številna gesla, ki so seznanjala in pozivala ljudi, da naj se vključijo v gibanje za socialno pravičnost in narodov obstoj, da se bližajo časi velike preizkušnje, boja, trpljenja, da je na pragu druga svetovna vojna. Zgornje besede, ki pomenijo zgodovinski okvir, pomenijo še danes vrednoto, h kateri so v času delavskega osvobajanja in revolucionarnega gibanja težile z vsakim dnem vse bolj delavske množice. Istočasno pa so bila ta hotenja izraz praktično vsega slovenskega življa, ki se je zmogel kljub tedanji dokajšnji politični profi-liraiiost.i zediniti vsaj v grobem za skupne ideale predvsem socialne narave. Od tedaj je minilo dobrih petdeset let, kolo časa in zgodovine se je zavrtelo precejkrat. Zgodovina, kot edina nevtralna in pravična presojevalka časov, gibanj In ljudi o njih že govori, predvsem pa šele bo povedala po svoje. O časih, ki so mimo, o ljudeh, ki jih ni več, o idealih, ki jih nismo uresničili, pa so zanje toliki žrtvovali svoja življenja. Živjeti je..treba — in živimo naprej. S hipoteko minulih časov, zablod, prevaranih upanj — pa tudi z uspehi, ki jim prevečkrat odrekamo zasluženo priznanje, pohvalo, veljavo. Z množico problemov, ki nas težijo prehajamo tudi v Sloveniji iz enega stoletja v drugega, iz enega tisočletja v novo, tretje ... Naravnani v delo, pa tudi v voljo spremeniti nekatere utečene in uveljavljene načine delovanja političnega sistema in družbenega življenja v celoti; tistega predvsem, ki ob siceršnji sicer demokratično naravnani normi da bi živeli v samoupravni družbi, ni dovoljevala, da bi se demokratičnost tudi uveljavila. Iz ljudskofrontne govorice poenotene volje in stališč se danes v okrilju frontne organizacije — SZDL že uveljavljajo demokratične vizije naše prihodnosti. Pahljača različnih interesov, mnenj, stališč in gledanj v sklopu SZDL pomeni prav tako posebno frontno naravnanost k istemu cilju: k demokratizaciji v javnem in političnem življenju ter za oblikovanjem takšnih odločitev, ki bodo razultanta mnenj naše celotne demokratične javnosti. Veseli smo, da isti duh v procesu demokratizacije preveva tudi delovne ljudi v bratski republiki Hrvatski, seveda tudi delavce In občane v naši pobrateni občini Koprivnica. Skupna številka našega časopisa, ki jo znova snujemo v izrednem, bratskem, delovnem in konstruktivnem vzdušju, je naš prispevek k temu, da bi vendarle uresničili, kar je napisal pesnik: ... otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo! M. Brojan Dva koraka - bez raskoraka Prošle godine za sedmi dan studenoga (novembra), a ove 23. svibnja (maja) na istim stranicama našli su se tekstovi pisani na dva jezika u dijela čitatelja ne razumljivih do kraja, ali bratskih i srodnih kakvi bi trebali biti jezici svih naroda i narodnosti u Jugoslaviji. Građani Koprivnice u SR Hrvatskoj i občani slovenskih Dom-žala već u dva navrata imaju priliku osjetiti da jezik nije bedem nerazumijevanja, već predstavlja cvjetnu livadu sporazumijevanja. A na toj livadi ivančice i koprive posve su iste, |mravi marljivi, a martini — smrdljivi. Ta dva jezika dvaju slavenskih naroda ukazala su na iste ili slične uspjehe, na promašaje kojih bismo se trebali stidjeti, na nastojanja da prevladamo ono što dugo nismo željeli zvati krutom. A baš u teškim vremenima braća moraju biti složna i zajednički graditi kuću napretka uz pomoć svih susjeda, bez srdžbe i naklonosti, jer samo tako bit će cijenjena i od onih čiji su nam jezici posve nerazumljivi. Sa zadovoljstvom ističemo da je tako u slučaju stanovnika Koprivnice i občanov Domžala koji su od riječi prešli na djela, čija suradnja u raznim vidovima može služiti primjerom. Znamo da nije vrijeme za velike riječi, već za akcije, ali željeli bismo da u nas, u našoj zajedničkoj Jugoslaviji, bude čim više Koprivnica zbratimljenih s Domžalama, da nas jezik i različita mišljenja u traženju boljega ne razdvajaju, da nas pisma i na njima ispisani tekstovi zbližavaju. Bratske redakcije »Občinskog poročevalca« i »Glasa Podravine« učinile su u tom smislu prvi i drugi korak sa željom da oni nikada ne postanu raskorakom... Pa neka nam bude uspješna suradnja svih 365 dana u godini, uz čestitke na postignutom za općinski ili občinski praznik Domžala i Koprivnice, Koprivnice i Domžala. V. Kuzel Skupščina občine Domžale in Osnovna šola Janko Kersnik Brdo pri Lukovici vabita na PROSLAVU OB OBČINSKEM PRAZNIKU združeno z odprtjem prizidka Osnovne šole Janko Kersnik Brdo v torek, 23. maja 1989 od 18. uri v osnovno šolo na Brdu. Slavnostni govornik bo Peter Primožič, predsednik SO Domžale. Podeljena bodo tudi priznanja občine Domžale za leto 1989. Vsem delovnim ljudem in občanom domžalske občine čestitamo ob 23. maju — občinskem prazniku Skupščina občine Domžale Družbenopolitične organizacije Uredniški odbor Občinskega poročevalca Radnim ljudi i građanima općine Domžale upućujemo iskrene čestitke u povodu 23. svibnja njihova općinskog praznika, uz želju za uspješan nastavak i proširenje suradnje na svim poljima. Skupština općine i društveno-političke organizacije općine Koprivnica NASLEDNJA ŠTEVILKA OBČINSKEGA POROČEVALCA IZIDE OB KONCU MAJA... Občane občine Domžale obveščamo, da bomo zbrane zahvale, razpise, objave dn reklame objavili v naslednji številki Občinskega poročevalca, ki bo izšla predvidoma ob koncu maja. Uredništvo PRIREDITVE OB PRAZNIKU OBČINE DOMŽALE 13. ob ob maj 7. uri 9. uri ob 10. uri 19. ob 20. ob 21. ob 23. ob ob maj 16. uri maj 16. uri maj 8. uri maj 17. uri 18. url Množični pohod po Poti spominov občine Domžale Medruštveni turnir invalidov v kegljanju na kegljišču Repovž v Domžalah Slovesnost ob 45-letnici tragedije v bolnici Triglav (Lukova bolnica) na Kolovcu Prvi republiški pionirski kviz »Mladina in gore« v Osnovni šoli Venclja Perka v Domžalah Tek po poteh aktivistov NOB v Trzinu Občinsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe na Oklem Atletski miting v športnem parku v Domžalah Osrednja slovesnost ob prazniku občine Domžale v Osnovni šoli Janko Kersnik na Brdu pri Lukovici združena z odprtjem šolskega prizidka 24. do 27. maj 24. maj ob 20. uri: nastop Folklorne skupine DKD Svoboda Mengeš in Tamburaškega orkestra Vrhpolje 25. maj ob 18. uri: odprta mladinska scena s predstavitvijo mladih ustvarjalcev 26. maj ob 18. uri: shod mladih v dvorani Komunalnega centra v Domžalah 27. maj ob 11. uri: nastop Harmonikarskega orkestra Glasbene šole Domžale, oddelek Dob in Folklorne skupine SKD Osnovne šole Martin Koželj Dob 24. maj ob 19,30. uri 25. maj ob 17. uri 28. maj ob 9. url 31. maj ob 10. uri 3. junij 10. junij Odprtje likovne razstave Josipa šimica, umetnika Hlebinske naive v Likovnem razstavišču v Domžalah Slovesnost od 25-letnici delovanja Osnovne šole Olge Avbelj v Domžalah Tradicionalno aero — modelarsko srečanje s prikazom daljinsko vodsenih motornih modelov z mednarodno udeležbo na modelarskem letališču v Radomljah Slovesnost od 20-letnici delovanja VTOZD za živinorejo Biotehniške fakultete na Rodici s simpozijem »Perspektive razvoja živinoreje v prehodu v 21. stoletje« Regijsko Tekmovanje pihalnih orkestrov v kulturnem domu v Mengšu Prikaz športnih dejavnosti v športnem parku v Domžalah OB OBČINSKEM PRAZNIKU SE BODO VSAK VEČER OD TOR-KA, 23. maja PA DO SOBOTE, 27. maja 1989. VRSTILE KULTURNO — ZABAVNE PRIREDITVE S PLESOM TER UGODNO TRGOVSKO PONUDBO PRED HALO KOMUNALNEGA CENTRA V DOMŽALAH, NA KATERE STE VUUDNO VABLJENI. J 2OBČINSKI POROČEVALEC GLAS PODRAVINE RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE ing. ANTONOM PRESKARJEM: PREDNOSTNO V DROBNO GOSPO DARST VO, KMETIJSTVO, TURIZEM.. • Ing. Anton Preskar je komaj kak mesec predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale, zato smo mu zadali kar težko nalogo, da odgovori na mnoga vprašanja, s katerimi se še ni mogel dodobra spoprijeti. Pa še izredno kratek čas smo mu namenili za odgovore, tako da se mu za pripravljenost sodelovati v intervjuju lepo zahvaljujemo. Tole smo ga vprašali, tole pa je odgovoril: šele kralck čas sle predsednik Izvršnega svela. Kakšne naloge sle so lotili? Zavedam sc, da sam sc lotil precej težke naloge v težkih časih ob galo pirajoči inflaciji, ki prinaša vrsto neugodnosti tako v gospodarskih kot negospodraskih dejavnostih in socija-li v širšem prostoru kot tudi v naši občini. Kakšne delovne metode sle za delo predvideli in kakšen je vaš program, ki ste si ga zastavili? Usmeritve in program za delo Izvršnega sveta sem v kratki obliki podal in je bil zelo široko obravnavan tako po krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah kot tudi dnržbenopohlič-nih organizacijah. Program je bil tudi objavljen v Občinskem poročevalcu v začetku februarja in nanj ni bilo bistvenih pripomb. Sicer pa naj bi v novi sestavi Izvršnega sveta predvsem nadaljevali realizacijo zastavljenih globalnih ciljev, usmeritev in dela, ki jih je dokaj uspešno izvajal Izvršni svet v stari sestavi, katerega član sem bil kar precej let ter mi je njegovo delo dokaj poznano. Poleg aktivne pomoči in aktivnega spremljanja dogajanj v delovnih organizacijah, drobnem gospodarstvu ter dejavnostih družbene in materialne proizvodnje v občini Domžale, se nameravamo aktivno vključevati v pripravo novih kvantitclnih investicijskih vlaganja v gospodarstvu in drobnem gospodarstvu. Prav tako bomo pomagali iskati čim ugodnejše finančne vi; rc v okviru občine, republike pa tudi tujih virov. Aktivno bomo tudi sodelovali pri odpiranju oz. ustanavljanju novih organizacij v vseh možnih oblikah. Prizadevali si bomo tudi, da so obremenitve domžalskega gospodarstva s prispevnimi stopnjami pod slovenskim povprečjem, čeprav se zavedamo, da imamo določene dejavnosti na višjem nivoju kot to velja v povprečju za Slovenijo. Novi Izvršni svet bo težil za aktivnim donosom in neposrednim stikom s krajevnimi skupnostmi v občini, ki dostikrat o-moguča razrešitev problemov krajanov v določeni krajevni skupnosti brez potrebnih več j ili finančnih vlaganj. Ena najtežjih nalog pa bo v angažiranju in pomoči od razreševanju ekoloških programov v naši občini kot je odlagališče komunalnih odpadkov, dograditev centralne čistilne naprave Domžale — Kamnik, sanacija farmskih odpadnih vod v Ihanu, plinifikacija, posebni odpadki ter še nekatere druge naloge. Seveda pa bodo še naprej tekle aktivnosti že v preteklosti zastavljene prioritetne smeri razvoja v občini kot so: — razvoj drobnega gospodarstva, kmetijstva (urejanje zemljišč), turizem ter priprave in odpiranje industrijske cone Zelodnik po podobnem modelu kot jc to veljalo za obrtno cono Trzin. Kje čutile prioriteto? Katero so specifičnosti naše občine, ki jim velja nameniti posebno pozornost? Nekaj odgovorov na to vprašanje je bilo že podanih. Glavna teža bo prav gotovo dana razvoju in prilagajanju gospodarstva ciljem gospodarske reforme in novi zakonodaji in iskanju možnosti novih vlaganj. Sicer pa lahko glede na tradicijo še precej storimo na razvoju drobnega gospodarstva, kmetijstva, pa tudi na področju turizma so še ogromne rezerve. Kakšno gospodastvo Imamo? Kaj smo dosegli v prestrukturiranju proizvodnje? Kaj Ovira naše gospodarstvo za še boljše poslovne rezultate? Kaj boste storili? Po ocenah poslovanja našega gospodarstva v letu 1988 in v prvih treh mesecih letošnjega leta — ta problc-rnalika je bila obravnavana na zad-niih zasedanjih zborov občinske skupščine — je bila situacija relativno dobra, tako po kazalcih akumulativnosti kot tudi izvoza, čeprav je bil fizični obseg proizvodnje blizu ravni preteklih let. Tudi po izplačilu osebnih do-dodkov smo se »vrteli« okoli slovenskega poprečja. Ob obravnavi gospodarskih rezultatov občine v povprečju pa ne moremo mimo težke situacije prevsem v Papirnici Količevo kot posledice najetih kreditov za naložbo v kartonski stroj že koncem prejšnjega desetletja ter dejstva, da je v lanskem letu zaradi določenih rekons-trukcijskih del prišlo do izpada določenega dela proizvodnje, kar se je v letnih bilanci tekočega poslovanja seveda tudi izkazalo. V začetku leta smo sc soočali tudi s težko finančno situacijo DO »Toko« Domžale, kjer pa so že vidni prvi trendi, ki kažejo na zboljšavo slanja. S precejšnjimi težavami sta se srečevala še SGD Beton — TOZD Gradnje Domžale predvsem zaradi zalog poslovnih prostorov v soseski SPB-1 ter Melodija Mengeš, ki je precej obremenjena s kratkoročnimi krediti. Papirnica Količevo in Toko Domžale sta bila v začetku leta deležna odpisa določenih obveznosti pri LB — Banki Domžale, kar pa naj bi bila predvsem vzpodbuda, da v teh dveh organizacijah resno pristopijo k izvajanju sanacijskih programov. Prestrukturiranje proizvodnje je dolgotrajen proces, kjer po mojem mnenju nismo dosti storili. Sicer pa v kaj naj se n. pr. prestruk- turira Toko ob takšnem številu galanterijskih delavcev ali pa n. pr. Melodija Mengeš? Menim,da so ena glavnih ovir v našem gospodarstvu predvsem kadri, kvalitetni kadri in na tem področju sc bo potrebno bistveno bolj angažirati ter smatrati vlaganje sredstev v kadre kot vsako drugo investicijo. Ravno tako tudi skušamo delovnim organizacijam finančno pomagati preko proračunskih sredstev za intervencije v gospodarstvu ter preko občinskega razvojnega sklada. Seveda pa gre v tem primeru za dokaj omejena sredstva. Koliko nam pomeni drobno gospodastvo? V čem smo drugačni od drugih? Res izredno veliko, saj obrtniki in njihovi delavci predstavljajo v naši občini okoli 20»/» vseh zaposlenih v občinskem gospodarstvu in imajo pomemben delež v družbenem proizvodu naše občine kot tudi v občinskem proračunu. Dolgoletna tradicija, prostorske možnosti in družbenopolitična klima so omogočile tak hitre tempo razvoja drobnega gospodarstva v naši občini, število obratovalnic naglo raste — skoraj z 10»/« letno rastjo. U-gotavljamo pa lahko, da jc v preteklih letih bil prostor že na meji omejitvenega faktorja, ter da je trzinska obrtna cona po povpraševanju presegla vsa pričakovanja ter se je bivstveno prej zapolnila s kvalitetnimi programi, kot smo pričakovali. Zc danes moramo iskati in vršiti priprave za novo cono. Sicer pa smo tudi preko Razvojnega zavoda Domžale ob sodelovanju Obrtnega združenja prišli do vrste programov ter jih tudi kandidirali za pridobitev sredstev republiškega razvojnega sklada. Tudi obe obrtni zadrugi — »Zora« in »Edis«, ki sta locirani s sedežom v Mengšu, sta v veliki meri prispevala k razvoju drobnega gospodarstva v naši občini. Za razvoj drobnega gospodarstva namenjamo v naši občini tudi določena proračunska sredstva že vrsto let. Kako reSevatl zelo pereča vprašanja splošne in skupne porabe? Kaj za nas te obveznosti pomenijo? Ob preteklih analizah stanja v šolstvu, zdravstvu in otroškem varstvu ugotavljamo, da naši izvajalci delajo v dokaj dobrih prostorskih pogojih ter da so bili tudi osebni dohodki skoraj tekoče usklajevani z rastjo oz. gibanjem osebnih dohodkov v gospodarstvu v občini Domžale, pa tudi ob primerjavi s stanjem v drugih občinah v istih branžah, jc lc-to pri nas relativno zadovoljstvo. Seveda pa so zakonske omejitve nalagale krčenje določenih pravic in prelaganje večjega finančnega bremena na starše za ne-zagotovljcne programe. Bistveno premalo sredstev pa je za družbene objekte namenjeno za vdrževanje in obnovo teh objektov. Z velikimi težavami se srečuje tudi Kulturna skupnost Domžale kot tudi Telesnokulturna skupnost Domžale. Sicer pa tudi dejstvo, da imamo v globalu v Sloveniji eno najnižjih prispevnih stopenj, standard v družbenih dejavnostih višji kot slovensko povprečje, govori da se srečujemo z velikimi težavami in izgubami na posameznih področjih. Naša perspektiva ob neuspelom občinskem samoprispevku v naložbeni politiki? S programom smo predvideli, da bi 0,5«/o od osebnega dohodka prispevali za posodobitev pouka v nekaterih naših šolah in pa za nadzidavo enega od traktov Zdravstvenega doma Domžale. S tem bi dejansko zaključili ciklus intenzivnih vlaganj preteklih 20 let v družbene objekte in bi lahko dejali, da gremo v novo tisočletje z rešeno prostorsko problematiko. Drugih virov praktično kot samoprispevka, ni. Verjetno pa bomo morali v akcijo v združeno dela za zbiranje sredstev namensko za kvalitetno vzdrževanje v preteklosti zgrajenih objektov, morebiti bo potrebno ž akcijo občinskega samoprispevka vseeno še enkrat poizkusiti. V zad.-njem času se nam pojavlja težka prostorska problematika Glasbene šole, ki se bo zaradi dotrajanosti konstrukcije stare kinodvoranc morala po ugotovitvah inšpekcijskih služb v najkrajšem času izseliti. Od večjih naložb ostane še edino Požarni center Domžale na Količevem, ki ga naj bi zgraditi Helios, ostalo združeno delo v občini ter Požarna skupnost Domžale. Torej bo novih ali adaptiranih družbenih objektov v prihodnjih letih izredno malo. Kaj pomenijo uspeli krajevni samoprispevki v več kot 20 krajevnih skupnostih? Očitno ljudje želijo rešiti svoje lokalne probleme in so jim ti bližji kot tisti »občinski problemi« (šole, zdravstvo). Istočasno pa je to tudi dokaz, da imajo zaupanje v dosedanje delo tako svoje krajevne skupnosti kot drugih akterjev — predvsem Samoupravne komunalne interesne skupnosti Domžale, Občinske skupnosti za ceste, kot tudi, da so bili zadovoljni z rezultati iz naslova programov viškov sedannjega IV. samoprispevka po svojih krajevnih skupnostih. Seveda bodo vse skupnosti morale prioritetno usmerjati svoja finančna sredstva v tiste krajevne skupnosti, kjer so rezultati glasovanja bili pozitivni. Na žalost pa krajevni samoprispevek ni uspel v domžalskih treh krajevnih skupnostih, kar bo pomenilo bistvo no počasnejši razvoj v naslednjih nekaj letih. Kje vidite rešitev za našo ekologijo? Kdaj bo »padla« odločitev o novem smetišču? Nujno potrebno bo realizirati program dokončanja centralne čistilne naprave Domžale — Kamnik in pred-čiščenje farmskih odpadnih voda iz Ihana v sklopu projekta zaščite reke Save — Ti nalogi predvidevam, da bi morali biti končani do konca leta 1991. Upamo, da bomo še v letošnjem letu ukinili začasno čistilno napravo Mengeš, ki je preobremenjena ter bo tudi celotno področje Loke in Mengša navezano na centralno čistilno napravo. V preteklih letih smo zgradili ogromno kanalizacije v vseh predelih naše občine. Odločitev o novem odlagališču naj bi padla predvidoma do konca junija tega leta. Odločiti se bo potrebno ali bomo naše odpadke odvažali v Ljubljano (o tem bodo in tudi imajo pravico odločati v Ljubljani), ali jih bomo tretirali skupaj z občino Kamnik, ali pa komunalne odpadke odlagali na eni od možnih lokacij v naši občini, za kar pa že naprej vemo, da bodo krajani tangirane krajevne skupnosti proti. Naloga Komunalnega podjetja Domžale jc, da skupaj s SKIS Domžale predloži vse obdelane variante na občinsko skupščino. Iz dosedanjih izkušenj si sam postavljam vprašanje, kako bodo rešili v Sloveniji problem odlaganja radioaktivnih odpadkov in posebnih odpadkov (I i so tudi v naši neposredni bližini v sodih skladiščeni v delovnih organizacijah), ko sami rešujemo problem bistveno nižje težavnostne stopnje že vrsto let. Kaj imate v občini v načrtu glede bodočih velikih gradenj? Dinamika blokovno stanovanjske gradnje se bo predvidoma zmanjšala za ca 40°/o. Tako da naj bi do leta 1995 gradili povprečno po 60 stanovanj letno. Glede na to, da je bila ta dinamika še pred kratkim 200 stanovanj, pa nato 100 stanovanj, je očitno, da gre za bistveno umiranje tovrstne gradnje. Pričakovane individualne gradnje so organizirane preko Stanovanjske zadruge Domžale, ki ima že preko 1500 članov, precej pa je v zadnjem času adaptacij, nadzidav in prizidkov, kar je glede na sedanje cene za marsikoga še edina sprejemljiva alternativa reševanja svojega stanovanjskega problema. Ze danes lahko govorimo, da je pred nami era gradnje oz. rekonstrukcije cest — tudi kot posledica izgla-sovanih številnih krajevnih samoprispevkov. S plinifikacijo centra Domžal nadaljujemo, saj je pred nami priprava naložbe navezave na plin soseske V. Vlahoviča, Srednje kovinarske in usnjarske šole, Toko in Univerza-kr. Za projekt kabelske televizije med občani na podlagi ankete ni preveli, kega zanimanja vsaj zaenkrat. Na področju kareja »Alko« v centru Domžal pripravlja Pionir Novo Mesto nov koncept pbslovno-hotelske-ga kompleksa ter intenzivno išče potencijalne domače in tuje sovlagatelje. Sedaj jc zakonodaja o sovlaganju primerna, pa zopet ni primerna politična situacija. Ogromno napora je bilo vloženo v iskanje rešitev za Grad Krumperk. Nakazujejo se dokaj konkretne rešitve ob seveda tujem sovlaganju, saj gre za relativno veliko naložbo v sam grad in v okolico. Nova telefonska centrala tipa Siemens je praktično v prostorih pošte v Domžalah /.montirana in celo simbolično je iz nje že zapel telefon. Seveda je potrebno dobiti še številne atesle. V jeseni pa pričakujemo že ludi prva priključevanja interesentov na novo centralo. V športnem parku Domžale SGP Grosuplje gradi velik teniški stadion s tribunami, pod katerimi bo vrsta lokalov. Kako gledale na svoje delo In načrte po nekaj dneh, ko ste predsednik? Upam, da bom do izteka mandata uspel realizirati vsaj delno zastavljene cilje, čeprav čas izredno hitro mineva. Vsak dan se srečujem z nešteto problemi, za rešitev večine od teh pa bi rabili goro denarja — le — tega pa ni in ni. Glede na težko finančno situacijo v naši državi in veliko inflacijo me predvsem skrbi, kako zagotoviti osnovni eksistenčni minimum vrsti socialno ogroženih ljudi, ki jih je iz dneva v dan več. S predsednikom se je pogovarjal odgovorni urednik Matjaž BROJAN DRAGUTIN KOROŠEC, PREDSJEDNIK IZVRŠNOG VIJEĆA SKUPŠTINE OPĆINE KOPRIVNICA Pojedinci nosne mogo iščupati iz Evrope! 0 Druže predsjedniče, dovoljno ste dugo, rekao bih, na najistaknutijoj društvenoj i političkoj funkciji u općini Koprivnica, pa u smislu toga usporedite stanje u kojem se danas nalazimo naspram onoga što ste ga zatekli kad ste postali predsjednik Izvršnog vijeća Skupštine općine Koprivnica? — Kad sam se prihvatio kandidature za predsjednika Izvršnog vijeća nisam bio svjestan situacije u koju ulazim. Očekivao sam jedna druga vremena nego ona koja su došla, i u kojom se odvijao dio mog mandata. Na početku inflacija je bila tek u začetku, socijalna sigurnost radnika nije dolazila u pitanje, bar ne u takvom opsegu kao što je to danas. Živjelo se »normalno«, doduše s određenom neizvjesnošću koja nas već dulje vremensko razdoblje prati. Nisam bio upoznat ni sa činjenicom da se oko predsjednika Izvršnog vijeća odvijaju sva društvena i privredna zbivanja jedne društvcno-političke zajednice i praktično nema domene života u kojoj ne morate sudjelovati. Ovakav rad traži kompletnu ličnost koja mora pozna- vati sve tokove života, iz svih domena djelatnosti. Mislim, da je teško pronaći ličnost koja je i iprijc ove funkcije upoznata sa svim tim problemima, jer posao je opsežan, valja mnogo raditi i žrtvovali se. 9 Općina Koprivnica u sredini je ljestvice SR Hrvatske po razvijenosti. Što nas koči da budemo još bolji, s obzirom na naše privredne 1 ostale potencijale? — Osnovni problem u općini Koprivnica je neposjedovanje dovoljno vlastitih obrtnih sredstava. Ta činjenica koja govori da posjedujemo svega osam posto vlastitih obrtnih sredstava u ovo1! situaciji inflacije, koja je uzela toliko maha, dovela nas je u situaciju da praktički većim dijelom radimo 7a kamate. Razvijena smo općina pa u skladu toga iz dana u dan i obaveze su veće, te nas navode na to da nam vrlo malo ostaje za vlastiti razvoj. Naprimjer, obaveze prema udruživanju za veliku infrastrukturu. U prošloj godini ako uzmemo ukupno privredu, izdvojili smo tri milijarde 530 milijuna novih dinara (za žoljezni-ou, elektroprivredu, magistralne ceste, vodoprivredu, itd.). Ako lome dodamo za Fond nerazvijenih federacije i SAP Kosovo, ako dodamo tome i Fond za brži razvoj privredno nerazvijenih krajeva u SR Hrvatskoj, te sredstva udružena za Nacionalnu i svoučilišnu 'biblioteku, onda proizlazi da smo u prošloj godini izdvojili 18 milijardi novih dinara. Stopa porasta je 432 posto, što je enormni porast ako usporedimo s rastom dohotka i u-kupnog prihoda (dvostruko brže). Poslovanje privrede u prošloj godini bilo je relativno dobro ako usporedimo s prethodnom godinom i indekse s Republikom. Ako se ovim sredstvima dodaju kamate koje su izdvojene i to pasivne kamate, te obračunske i revalorizacijske, i ako dodamo tome realne i aktivne kamate onda proizlazi da smo u prošloj godini za tu namjenu izdvojili 210 milijardi novih dinara. Šio nam jc, dakle, ostalo za vlastiti razvoj? Svega 13 milijardi novih dinara!!! Događa nam sc da praktički zamjenjujemo pojedinu opremu na linijama, uz neke manje investicije u privredi. Sve drugo u razvoju je praktički stalo. Tu nam jc najveći problem, taj veliki odljev sredstava koji dnevno odlazi, a nažalost ove godine ima intenciju još bržeg rasta, posebno što se tiče kamata! 9 Funkcija predsjednika Izvršnog vijeća zahtijeva permanentno praćenje svih tokova društvenog i privrednog života, uz to i niz dogovora, razmatranja, odlučivanja. Za vaš posao vezano je više komiteta, odbora, radnih grupa, itd. Nismo U 1 u toj domeni prenormiranl? — Naše društvo već godinama ide u veliki normativizam i regulativu. Ddšli smo do prezasićenosti u državnoj regulativi i nismo ostavili prostora za samoinicijativu i regulaciju življenja i privređivanja unutar poduzeća. Govorili smo o samoupravljanju a gotovo sve smo re- gulirali, društveno odredili. Na takav način smo profanirali samoupravljanje kao osnovnu pretpostaku razvoja. Samoinicijativi i poduzetništvu gotovo da nije ostao nikakav prostor. U dogovorima i usklađivanjima gubimo dragocjeno vrijeme, koje je novac. Radu i razvoju ostalo je malo vremena. Nakon donošenja zaključaka, umjesto njihova provođenja, ponovno idemo na raspravu o njima i njihovoj svrsishodnosti. Nažalost, čitav sistem smo zapaprili velikom SIZovskom mrežom, a lijepo zamišljeni delegatski sistem nije doživio realizaciju i uglavnom ne funkcionira. Administracija i razni referenti čvrsto su preuzeli u »svoje ruke« i na svoj način primjenjuju zakonsku regulativu. Problem se iskazao i u uvođenju kratkih, jednogodišnjih mandata, i mislim da nas je takvo opredjeljenje dosta stajalo i vremena i novaca koje smo izgubili unepovrat. Po meni prekretnica neće nastati donošenjem novih zakona za koje znamo unaprijed da ih nećemo primjenjivati, kao recimo zakon o pušenju! Za mnogo zakona trebamo savjetovanja, razna uput-stva kako ih primjenjivati, i sve smo nažalost digli na takvu razinu da to »običan« čovjek ne može shvatiti, razumjeti, a istovremeno se od njega traži da te zakonske propise primjenjujemo. Moramo prestati donositi propise koji odgovaraju za pojedine sredine, već moramo graditi pojednostavljenu zakonsku regulativu koja će odgovarati većini. Dok radna snaga ne dobije vrijednost i dok ne postane tržišno vrednovana neće biti sreće. Sigurnost radnog mjesta, posebno u administraciji mora postati varijabilna stvar, to jest ne bi se smjelo događati da čovjek kad dođe na jedno radno mjesto da ga zadržava praktički do kraja života. Pojedinci su se osilili i vode neku svoju politiku i svoju viziju razvoja. Utvrdimo da nešto ne valja, a onda tražimo da stvari mijenjaju oni isti koji su takve propise donijeli, a gotovo je nemoguće u takvim situacijama promijeniti stvari pošto rijetko tko mijenja svoja viđenja. 0 Već duže vrijeme govori se da smo na prekretnici. Voda nam je u niz djelatnosti i prešla preko grla, stalno se pre-strukturavamo i onda opet shvaćamo da smo na istom ili gorem mjestu. Dokle? — Mislim da ćemo najteže mijenjati prestrukluiranje u glavama. Jače i brže do izražaja mora doći mlada generacija, koja nije opterećena prošlošću i njezinim načinom življenja. Bez toga nema zaokreta i izlaska iz ovog labirinta u kojem sc nalazimo. Starijoj generaciji treba dati odgovarajuće mjesto, a mladima treba dati mogućnost stvaranja i razvoja, jer za njih se i stvara budućnost pa neka i ta budućnost bude po njihovoj mjeri. 0 Ima U, dakle, mjesta optimizmu? — Ja sam čvrsto opredijeljeni optimist jer bez toga ne bih mogao raditi. Vjerujem u bolju budućnost ove zemlje jer ju pojedinci ne mogu iščupati iz Evro- pe pošto tu organski pripadamo i čahura mora biološki puknuti. Unapređenje ekonomskih i tržišnih odnosa učinit će svoje i do promjena u optimističkom smislu mora doći. # Bratska općina Domžale 23. svibnja slavi svoj dan. Razvija U se suradnja Između domžalske i koprivničke općine samo na svečarski način ili su korijeni povezivanja dublji? — Svečarski način povezivanja de facto bio je slijed ranijih kontakata i privredne suradnje. Taj privremeni kontakt funkcionira ali mislim da nismo iskoristili sve mogućnosti. Tu su kontakti između »Podravke« i »Hc-liosa«, zatim »Podravke« i »Po-murke« OOUR »Veleprodaja« Domžale, potom »Bilokalnik« s tvornicom papira »Količevo« i »Heliosom«, naš »Izvor« također s »Heliosom«, Medicinski centar sa »Tosamom«, tu je i »Sloga«, ,»Ronotex«, itd. Nastojat ćemo baš tu privrednu suradnju što više produbiti, i tokom ove godine održat ćemo obećanje da se nađemo s privrednicima i jedne i druge društveno-politi-čke zajednice da bismo napravili još jedan novi korak u razvijanju međusobnih odnosa te u privrednom povezivanju. Isto je tako i s malom privredom, poŠto cjelokupna i više od deset godina duga suradnja ukazuje na potrebu da se što čvršće povežemo. U smislu toga svim radnim ljudima i građanima zbratimljene općine Domžale čestitam njihov Dan — 23. svibnja. I. PETERLIN Snimio: D. Rendić Petak, 19. svibnja —maja 1989. EKOLOŠKI PROBLEMI - NAŠE OKOLJE Tudi domžalska občina spada med ekološko ogrožene v Sloveniji. To najbolj občutimo pozimi, ko nas v zaprti in neprevetreni Ljubljanski kotlini duši smog in tudi po več kot en teden ne vidimo sonca • Pored »tuđih« zagađenja mi, naravno, imamo i »svoja«, kojima smo direktni uzročnici mi sami. Koliko smo toga svjesni, tko i na koji način vrši aerozagađivanja, koliko je stupanj onečišćenja atmosfere kod nas, sasvim su konkretna pitanja. EKOLOGIJA - NAŠA SLABA VEST... Tudi domžalska občina spada rned ekološko ogrožene v Sloveniji. To najbolj občutimo pozi-nii, ko nas v zaprti in neprevetreni Ljubljanski kotlini duši srnog in tudi po več kot en teden ne vidimo sonca. To opažajo ob mrtvih vodotokih. Seveda nismo slepi tudi za narobe svet, ko z desno roko z velikimi napori in sredstvi melioriralo mokrotmi svet, z levo pa namenjamo plodno zemlji hišam, gospodarstvu in prometu. Še najboljši barometer pa je čedalje večja politična organiziranost UUdi,- ko gre za nepreudarne posege v naravo. Ko se udarita kapital in narava, se krešejo politične iskre . Želeli bi si, da bi tudi ekologi-Ja postala zgolj strokovno področje, kjer bi se v znanstvenem dialogu soočali trezni argumenti, ne pa agresivnost leporečnih govornikov in naščuvanih mno-ZJc. Toda znanosti pri nas ne uporabljamo niti za bolj enostavne družbene probleme! Poleg tega: kje v svetu pa ekologija ni prvenstveno politično Področje, kjer se dobivajo ali zgubljajo volilne točke!? Zato Je z ekologijo približno tako kot z mednacionalnimi trenji: nihče mkomur ničesar ne verjame, vsakdo vsakogar sumniči, razpihujejo se množične strasti, kjei vsakdo navija za svoje. Zato smo imeli tudi pri nas veliko vrocih množičnih zborov delov-mh ljudi in občanov odDragom-Jja, Mengša, Trzina in Doba do Kadomelj, Vira in Prevoj; med Prvimi smo ustanovili društvo za varstvo okolja in izpeljali uspešno problemsko konferenco o energetiki in okolju. Joj, kam bi del? V tem trenutku najbolj buri duhove občinsko odlagališče smeti. Pred leti smo ga »zača- sno« postavili v Dob in potrdili resnico realsocialističnih sistemov, da so začasne rešitve najbolj trdne, večne resnice pa najbolj trenutne. V iskanju novega smetišča so bile možne lokacije v Mengšu, Trzinu in Prevojah. Ker so se Mengšani uspeli otresti tega blagora, bodo sedaj delegati odločali med slednjima variantama. Vendar problem ne bo rešen, dokler ljudje iz izkušenj ne bodo spoznali, da je na smetišču edino takšen odpadek in v tolikšni količini kot so oblastniki ma začetku obljubili. Žal je bila praksa do sedaj vedno drugačna: na smetišče za gospodinjske odpadke so vozili industrijske, na smetišče nenevarnih so vozili nevarne ... Je boljše vino, gemišt ali voda? Mnogi opravičujejo svoj alkoholizem z zastrupljenostjo pitnih voda. Na (ne) srečo takšen izgovor v naši občini nima trdne podlage. Pijemo kakovostno in neoporečno vodo, ki je imamo zadosti. Res pa je tudi, da so zaloge pitnih voda ogrožene zaradi industrije in gospodinjstev v bližini črpališč, preteklih in sedanjih smetišč ter agrokemije. Vendar za sedaj še lahko rečemo, da z domžalsko vodo ne slabšamo vina, če delamo gemišt. Prijetna, koristna a tudi ošabna sestra Ljubljana Občina ima to (ne)srečo, da je blizu Ljubljane. Poleg prednosti bližine prinaša tudi nevarnost: hlepenje po plodni zemlji. Ljubljana ljubosumno varuje svoje zelene površine in nam »vljudno« odstopa zidavo stanovanj, prometnic, skladišč ... na naših plodnih površinah. Zaradi Ljubljane zaužijemo precej več uma zanega zraka in prometnega hrupa. Smo torej tipična slovenska občina, ki veliko da na zunanjo urejenost in čistočo naselij, ki bi svoje smeti najraje pometla k sosedom in ki se še vedno ne zaveda dovolj svojega preteklega in sedanjega nasilja nad naravo. O delovanju Centralne čistilne naprave nam je spregovoril mag. Burica, voda čistilne naprave. — Naša čistilna naprava zbira odpadne vode z ravninskega dela občine Domžale in Kamnik; 80 odstotkov jih prispeva industrija, 20 odstotkov pa gospodinjstva. V Bistrico spuščamo toliko o-čiščene vode, da zadostimo sanitarnim kriterijem, težave se pojavljajo le s sulfidi, solmi in amoniakom, ker nekatere tovarne nimajo urejenega predčišče-nja. Čeprav je bilo načrtovano, da bo naprava prečistila 200000 enot na dan, jih sedaj prečistimo povprečno 313 000 na dan. Mulj, ki ostaje po očiščenju, skladiščimo ob napravi, kasneje pa se, tako kot drugod po svetu, uporablja za urejevanje zelenic in prekrivanje odlagališč odpadkov, ki jih hočemo ozeleniti. Kakšno vodo pijemo, tovariš Tomo Vavtar iz Komunalnega podjetja Domžale: — Naše podjetje je združilo 9 lokalnih vodovodnih sistemov, ki so opskrbovali prebivalce občine. Del vode pošiljamo tudi Kamničanom, Kranjčanom, Ljubljančanom in Litijanom, v naši občini oskrbujemo 95 odstotkov prebivalstva. Veliko večino vode dobimo iz podtalnice med Domžalami in Mengšem; ta voda je zelo kakvostna, saj je ni treba klorirati. Malo več težav imamo s kakvostjo lokalnih vodovodov. Vode je dovolj, ravno tačas gradimo vodnjak, za še e-nega pa imamo narejeno vrtino. Kljub temu se bo morala indu- HIP mm* zavjesa« nad oranicama Podravine — znak nedovoljne pazljivosti i niske ekološke svijesti 1 kuit,,,.„ ..Osim vode, tla i hrane u poslednje vrijeme sve više dolazi ?° izražaja i onečišćavanje zra- 2 udišemo. Globalna slika *tai»ja zagađenosti zraka iznad jSJite Podravine pokazuje neos-P°rnu činjenicu da znatan dio *?8ađenja zraka potječe iz dru-jP dijelova Evrope, osobito iz j^avca sjevera i sjeverozapada. ,as»io je da se ovdje radi o ta-j^uii opterećenjima zračnog o-*>otača koja ne poznaju držav-!Je granice. Odatle slijedi da je S*aJ problem potrebno rješava- 3 »neđunarodnim sporazumijevanjem i dogavaranjem. Pored ovih »tuđih« zagađenja lm naravno, imamo i »svoja«, *°jima smo direktni uzročnici JP sami. Koliko smo toga svjes-Kji tko i na koji način vrši ae- 0zagađivanje, koliki je stupanj 0tlečišćenja atmosfere kod nas, ^svim su konkretna pitanja. °*nata je činjenica da su na Području srednje Evrope obo-^e sve kiselije i kiselije. O to-^e se mnogo piše, poznaju se i ^sljedice na živi svijet što ih izazivaju kisele kiše, ali se još uvijek nedovoljno čini, i u globalnim i u regionalnim razmjerima, da se ove negativne pojave barem zaustave ako ne i smanje. Zakiseljivanje oborina , ima jednu specifičnu osobinu koja se sastoji u tome da ta o-nečišćenja atmosfere (najviše uzrokovana sumpornim spojevima u zraku) nastaju na jednom mjestu a njihov štetan učinak odražava se na drugom zbog odgovarajućih meteoroloških uvjeta koji vladaju kretanjem zračnih masa. Ako uzmemo u obzir da se Podravina nalazi u području s najizraženijim zapadnim i sjeverozapadnim vjetrovima, za očekivati je da i na o-vom području aerozagađenja stranog porijekla imaju znatan učinak. No o tome, osobito o stupnju tog zagađenja, danas možemo samo nagađati. Razlog je naprosto u tome što smo kao društvo još nedovoljno organizirani, da nam je služba praćenja događaja u zraku još nedostatna ili je u najvećem broju regija još zapravo i nema. Na temelju čega onda možemo prosuđivati o tim pojavama? Da li uopće možemo donositi kakve vjerodostojne zaključke ako nam nije poznato ono bitno: koji su uzročnici i koliki jc stupanj zagađenosti atmosfere? Zar nam naše osjetilo mirisa može biti glavno i jedino pouzdano mjerilo da se sa zrakom nešto rđa-vo događa? Rukovodeći se samo njime mi bismo npr. potpuno eliminirali djelovanje i prisustvo ugljika IV oksida jer ga o-vim osjetilom ne možemo registrirati. Posebni meteorološki uvjeti, kao što su pad atmosferskog tlaka, niske temperature, slabo kretanje zraka i još neki drugi, mogu, kao što je općepoznato, uzrokovati da se i manja lokalna zagađenja zraka, odnosno e-misije raznih zagađivala u lokalnim razmjerima i znatnije povećaju pa ih tada i bez nekih složenih aparata mirisom možemo Iako osjetiti. To je npr. slučaj sa sumpornim spojevima. Tako daleč smo prišli! Smeti! In še enkrat smeti! Vsi se jih otepajo, smeti se pa kar kopičijo, da so jim že buldožerji težko kos. Odločitev o tem, kje bo novo smetišče, bo »padla« kmalu. Vsi zelo nestrpno pričakujemo kaj bodo (bomo) odločili .. strija do leta 2030 preusmeriti s pitne na tehnolođko vodo ali u-vesti zaprte sisteme, ki ne bodo tako potratni. Onesnaževalec danes, jutri nič več. Odgovarja Jože Jurkovič, ki je na pra-šičerejski farmi Agroemo-na v Ihanu odgovoren za varstvo okolja: — V Ihanu smo sredi 3., zadnje faze izgradnje čistilne naprave na farmi. Načrte zanjo nam je izdelalo podjetje Planum, ki je projektiralo tudi tisto v Studi. Napravo bomo pognali prihodnje leto. Gradnjo financiramo po ključu: 20 odstotkov farma, 30 odstotkov Območna vodna skupnost Ljubljanica — Sava in 50 odstotkov Zveza vodnih skupnosti Slovenije. Delovanje naše naprave temelji na anaerobnem gnitju gostih odpatkov, kjer bomo pridobivali plin, delno prečiščene vode pa nam bo dokončno očistila obstoječa naprava v Studi. Obratovanje naprave ne bo zastonj, a stroški se bodo ravno pokrivali z denarjem, ki ga sedaj plačujemo, ker onesnažujemo Kamniško Bistrico. Greta Štiftar, predsednica izvršnega odbora Društva za varstvo okolja: — Trenutno naše društvo deluje n(a treh področjih: za odlagališče odpadkov, za zagotavljanje neoporečne hrane, pripravljamo pa tudi občni zbor. Vztrajamo, da je treba odlagališča odpatkov reševati skupaj z Ljubljano. Odpadke bi morali sortirati: del jih uporabiti kot surovino, nenevarni del bi lahko odlagali, nevarnega pa na primeren način uničevali. Borimo se proti gledanju, da je cena glavni dejavnik pri odločitvah, kje in kako bomo odpadke odlagali. Alojz Jagodic, ustanovni član Društva za varstvo o-kolja in član Zveze društev za varstvo okolja Slovenije: — S strokovnimi argumenti smo dosegli, da je možna lokacija smetišča v bližini mengeških hiš odpadla. Bitko smo dobili, vojne seveda še ne! Predvsem me skrbi vztrajno poskušanje Kamnika, da bi odlagal smeti na prodni ravnini, pod katero so zajetja pitne vode republiškega pomena. Bojim se, kaj bo s podtalnico, ko bodo prerjaveli sodi s kemikalijami v odpadni jami na Duplici. Zaskrbljen sem tudi zaradi odlagališča v Dobu. Ta stoji na izviru, ki nam bo še desetletja prinašal na dan svinjarijo, ki smo jo zakopali. Igor Lipovšek, predsednik Sveta za varstvo okolja pri OK SZDL Domžale: — Mislim, da si ljudje narobe predstavljajo delo našega Sveta. Pričakujejo, da je dovolj napisati dva stavka o ekološkem problemu in predati štafetno palico našemu Svetu, ki bo vse rešil s čarovnijo. Ne! Svet je le odprta oblika dela SZDL, ki je pripravljen vedno in povsod organizirati posvet, srečanje, razpravo ali protestni shod. Toda vsebino in levji delež pri oblikovanju argumentov mora(jo) pripraviti tisti, ki (jih) problem žuli! Ne morete pričakovati uspeha, če se boste zanašali na nekaj ljubiteljskih članov Sveta (ki mogoče problema sploh ne poznajo) ali pa na enega ali oba funkcionarja občinske SZDL. svakidašnji POSREDNI UČINAK NA TLA I VODE , Osim direktnog zagađivanja atmosfere, razna zagađivanja u zraku imaju i posredan učinak na tla i vode. Riječ je o imisiji ili taloženju ovih tvari iz zraka u sve niže slojeve atmosfere a zatim u tlo i vode. Prema tome, dio onečišćenja u tlu ili u vodama može se pripisati učinku zagađene atmosfere. Tako aeroza-gađivanje ima svoj produženi u-činak na živi svijet i na neživu prirodnu sredinu u kojoj ta živa bića žive zajedno s čovjekom. I ovdje nas ekolozi podsjećaju na opću povezanost i kauzalitet pojava u prirodi i na lančane reakcije koje mogu otpočeti ako se stabilnost nekog prostora na bilo koji način naruši. Najnoviji slučaj s probijanjem ozonskog omotača više je nego poučan u tom pogledu. Dakle, i na području Podravine bilo bi potrebno što prije organizirati službu praćenja stanja u atmosferi kontinuiranim uzimanjem različitih uzoraka, njihovom stručnom analizom i redovitim obavljanjem rezultata praćenja. Tek onda ćemo moći pouzdanije prosuđivati o stanju zagađenosti zraka, tla i voda i poduzimati efikasnije mjere za poboljšanje postojećeg stanja. A priče koje sada povremeno čujemo od raznih »stručnjaka« da je npr. u zadnje vrijeme trava oko CPS Molve sada drugačija i slabija, da je razina vode u bunarima sada niža, da je bijela ruža (zbog plina iz bušotina) poplavila, da je aerozagađe-nje uzrokovalo rađanje teladi s raznim malformacijama, i žabe su čak, zamislite, dobile plavu boju od tog plina — neosnovane su i naivne, da ne kažemo šaljive i više nam govore o našem nepoznavanju stvari i za bludama nego što mogu pomoći u rješavanju prob.ema. BEZ POSLJEDICA I ODGOVORNOSTI Podravina ima dovoljno razlo ga da pažljivo prati što se u posljednje vrijeme događa u okolišu, posebno u odnosu na aero-zagađivanje. Prije svega, poveća na eksploatacija zemnog plina na tri velika plinska polja (Mol ve, Kalinovac, Stari Gradec) nalaže od strane RO INA — Naf-taplin posebne mjere opreza. Povećana zagađenja atmosfere koja su sada prisutna ali koja ne premašuju maksimalno doz-voljone količine (osobito H2S), izgradnjom treće centralne plinske stanice na Molvama praktički će se eliminirati ugradnjom tehnološki najsuvremenijih postrojenja. Međutim, nastojanja bi trebala ići i dalje i u skoroj budućnosti rješiti i pitanje ispuštanja znatnih količina ugljika IV oksida u atmosferu, kojega u smjesi zemnog plina ima oko 21 posto. S tim u vezi trebalo bi što prije uspostaviti mnogo kompleksnije praćenje stanja u atmosferi, tlu i vodama — zadatak koji nije samo obaveza RO INA .Naftaplin već i šire društvene zajednice. Spaljivanje raznih otpadnih materijala također je znatan uzročnik aenazagađivanja i trovanja okoliša. Na našem gradskom smetištu npr. to je skoro redo-vnita pojava a opasnost je time veća jer se pretežno spaljuje različiti plastičan materijal koji stvara vrlo otrovne plinovite tvari koje dalje raznosi vjetar. Ovaj problem iz dana u dan je sve veći a rješenja mu u bliskoj budućnosti još uvijek ne naziremo. No i učestala spaljivanja raznih drugih otpadnih tvari koja su se zbila u posljednje vrijeme u Podravini također govore da smo nedovoljno pažljivi i da nam je ekološka svijest i kultura još uvijek niska. Ove incidentne situacije (u Đurđevcu, Botovu) su doduše zgranule dio stanovništva i ukazale na nedozvoljeno ponašanje, ali su, koliko je poznato, ostade bez posljedica i pozivanja na odgovornost. Do druge slične prilike. Kolika nam je ekološka svijest kad je u pitanju zagađivanje zraka u zatvorenim prostorima i direktno ili indirektno ugrožavanje zdravlja ljudi pokazuje i primjer pušenja, nedavno, ni malo specifičan za Podravinu. Unatoč općedruštvenom opredjeljenju pa i zakonskim odredbama, pušenje kao navika i kao oblik ovisnosti i dalje je gotovo svuda prisutno. Posebno je indikativno pušenje u zatvorenim prostorijama gdje boravi mnogo ljudi i gdje se negativni učinak najviše ističe. Ne možemo održati niti jedan sastanak a da se ne puši, često toliko da se sugovornici od dima jedva vide. Sto reći i kakve primjere pružaju prosvjetni radnici i liječnici pušači!? O mladima, posebno o učenicima, da i ne govorimo. Kad je u pitanju zagađenje zraka i njegove štetne posljedice nužno je da svi o tome počnemo ekološki misliti. Za to je potrebno odgovarajuće znanje i razvijenija svijest. Potpuna i istinita informacija, pravovremeno upoznavanje ljudi sa činjenicama od životnog interesa, znanstvena osnovanost i stručnost, mnogo kompleksnije shvaćeno i ekološki promišljenije obrazovanje i odgoj mladih ali i odraslih članova zajednice — putovi su za rješavanje i ovih ekoloških problema. Razumljivo je da sva ova nastojanja mora pratiti privredna aktivnost i potrebna materijalna izdvajanja za unapređenje postojećeg stanja ili pak njegovo saniranje. Dr. Radovan KRANJČEV, prof. 4OBČINSKI POROČEVALEC GLAS PODRAVINE ZA KVALITETNEJŠO ZEMLJO IN VEČ KRUHA »Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava.« Dramilo je že v drugi polovici 18. stoletja napisal Valentin Vodnik in tako že tedaj opozarjal na pomen in vrednost zemlje, od katere obdelave in izkoriščenosti je bilo, je in bo še kako odvisno življenje vseh ljudi na Zemlji. Že od leta 1983. Tega sc dobro zavedamo tudi v občini Domžale, zato smo že \ letu 1983 pričeli z regulacijskimi, melioracijskimi in komasacijskimi posebi, vse to pa že daje prve boljše rezultate v našem kmetijstvu. Šc več pa sc pričakuje v prihodnje, saj naj bi ti posegi skupaj zajeli blizu 1500 ha zemljišč, ki naj bi bila po končanih posegi pripravljena za strojno obdelavo in setev najdonosnejših vrst 'kmetijske proizvodnje. Osnova za vse te posege jc bila začrtana v programu iz-boljšnja kmetijskih površin s hidro in agromelioracijami, ki temelji na družbenem planu občine 1986—90. Urejeni potoki, jarki, drenaža... Na vseh zemljiščih, predvidenih za urejanje je najprej urejena osnovna odvodnja — regulacije potokov ter odvod vode s teh območij preko mreže odprtih odvodnih jarkov in sistemov detaljne dronažne mreže iz plastičnih perforiranih cevi, Ob veliki Skrbi za izboljšanje kvalitete tal pa so bili izvedeni šc: podrahljanjc površin, globoko oranje, brananje in ustrezno gnojenje. Pri vseh teh postopkih pa je bilo maksimalno upoštevano dogovarjanje z udeleženci komasacije, skrb za čim-manjše motenje kmetijske proizvodnje in čimbdlj dosledno u-rejanje vseh zemljišč. Lahko zapišemo, da je bilo potrebnega veliko strpnega dogovarjanja tako s strani investitorjev, kot izvajalcev ter komasacijskih u dcležonccv, da pa so rezultati u-godni — celo boljši od pričako vanih. Sredstva za regulacijo zagotavlja v skladu s svojim programom Območna vodna skupnost Ljubljanica — Sava, za izvedbo hidro in agromelioracij so sredstva Zveze vodnih skupnosti Slovenije in Kmetijske zemljiške skupnosti Domžale. Kot investitor nastopa Kmetijska zadruga Domžale, zanjo pa investicije vodi Razvojni zavod Domžale. beno vlogo Geodetskega zavoda SRS. V juliju so bile opravljene še zadnje pomanjkljivosti, na katere so opozarjali lastniki zemljišč, ki so preko krajevnih skupnosti uspešno sodelovali tako z izvajalci kot investitorjem. Končni rezultati so dobri: ob TUDI ŠTEVILKE GOVORE Hidromelioracijski kompleks Radomlja obsega kmetijske površine ob potokih Radomlja — od Doba do Lukovice in kmetijske površine ob potokih Vrševnik, Ze-lodnik, Rovrščica do Rafolč oz. Rov — in meri 985 ha. Stroški ureditve osnovne odvodnje in izvedbe hidro in agromelioraci j so cca 4.110.000.000 din, za vse to pa je bilo potrebno: — 10160 m reguliranih si rug potokov, 2100 m vzdrževanje strug potokov, — blizu 1000 m primarnih melioracijskih odvodnih jarkov — 30.5 km sekundarnih melioracijskih jarkov — več kot 23 km poljskih poti za potrebe različnih dovozov na parcele — 4 armirani betonski mostovi — 122,6 km drenažnih plastičnih cevi — vgrajeno 1500 m3 lomljcnca za zavarovanje brežin — zgrajenih 66 koin. ploščatih in betonskih cevnih propu-stov raznih velikosti — vgrajenih 13228 m3 filtra — zgrajen pretočni ribnik (površina 7000 m2) — raztrošenih je bilo 332 ton apna in 848 ton umetnih gnojil. Radomlja I Na tem kompleksu (bruto 205 ha) sc je z deli pričelo v decembru 1986, območje je zelo težko, saj se na njem stekajo vode s precejšnjega dela občine, vondat je bilo do maja 1988 že opravljena razdelitev zemljišč, pri čemer moramo izpostaviti parnem- močje, kjer je hilo cca 10 ha neprehodnih, 50 ha nezmožnih za strojno obdelavo, ostalo pa večkrat poplavljeno, je sedaj c veloti pripravljeno za vsakovrstno strojno obdelavo, prve setve pa so že dokazale, da porabljen denar rodi in bo tudi v prihodnje dajal obilne sadove Izvajalca del, ki ju lahko ocenimo kot solidna, sta bila Slovenija ceste tehnika ter VGP Hidrotehnika, ki sodelujeta tudi vnaprej. Radomlja II Z deli na območju, ki meri 240 ha, se je pričalo v novembru 1987 in je bilo zaradi želje po čim manjšem izpadu kmetijske proizvodnje zaključeno že do 15. maja 1988. To je bilo mogoče zaradi stalnega kontaktiranja z investitorji ter izvajalci, predvsem pa zaradi velike aktivnosti melioracijskega odbora. Komasacija se bo na tem območju izvajala v aprilu 1989, lastniki zemljišč pa so kljub temu lahko izvedli tako jesensko kot spomladansko setev in že letos lahko pričakujejo bistveno višje donose. Radomlja IV Območje obsega 192 ha, pri njegovem urejanju so bile upoštevane vse pozitivne izkušnje, vseskori pa je bila prisotna tudi skrb, da bi bila kmetijska proizvodnja na teh zemljiščij čim manj okrnjena. Pri urejanju potoka Vrševnik je bil upoštevan dogovor z Ribiško družino Bis trica. Kmetje so pospravili obe košnji, lahko pa so opravili tudi jesensko setev. Radomlja III To območje (314 ha) je zelo zahtevno, saj bo najprej potrebno urediti celo vrsto potokov: Radomlja, Vrševnik, Zaloka z Izvirjem, staro strugo Radomlje, Mlinščico ter manjša hudourniške pritoke s severne strani magistralne ceste (cca 10 km potokov in jarkov). Dela naj bi bila zaključena v septembru 1989, vrednost opravljenih del pa Posnetek na območju Radomlja 3 smo napravili o tehničnem pregledu opravljenih del in ob prisotnosti različnih strokovnjakov in uradnih oseb ... blizu 4,5 milijarde din. Komasacija bo zaključena v maju 1989. Na tem območju se trenutno odbeluje le višje ležeče parcele cca 50 ha, medtem ko nižje ležeče obrobne parcele cca 60 ha predstavljajo travniki sla- 1990, ko naj bi bili povsod zaključeni tudi komasacijski posegi. Pridelek bo zanesljivo bistveno večji, po ocenah strokovnjakov, bi morala biti vrednost proizvodnje 2 do 3 krat večja. KOSTJA MODEC, vodenje zahtevnih projektov — Razvojni zavod Domžale Pri izvajanju vseh mcliora> cijskih del na kompleksih Radomlja I, II in IV. ni bilo s strani lastnikov nikakršnih bistvenih problemov, temveč le velik interes za sodelovanje. Izredno sodelovanje Kmetijske zadruge Emona, krajevnih skupnosti Dob in Prevoje, obeh melioracijskih odborov, Območne vodne skupnosti Ljubljanica Sava in Zveze vodnih skupnosti Slovenije (pravočasno zagotavljanje finančnih sredstev), Kmetijske zemljiške skupnosti Domžale ter sploh vseh zainteresiranih je osnova, na kateri smo doslej, in prepričan sem, da bomotudi v prihodnje, sproti in v zadovoljstvo vseh reševali skupno problematiko in čim manj krnili kmetijsko proizvodnjo na vseh teh območjih. bše kvalitete, ostalih 150 ha pa je zaradi mokrega terena in stalnih poplav nerodovitnih. Po izvedbi vseh del bo možna strojna obdelava vseh 261 ha. 1107 ha že, 314 v delu Melioracijski posegi so že zaključeni na 1107 ha zemljišč, na 314 ha bodo zaključeni v letu To pa ne bo odvisno le od lastnikov kvalitetnih zemljišč, ki bodo le-ta zanesljivo obdelali, odvisno jc od ravnanja družbe v celoti, ki bo morala poleg drugega urediti tudi cenovna razmjer-ja med glavnimi kmetijskimi proizvodi in materiali, potrebnimi za proizvodnjo kmetijskih pridelkov. Vera VOJSKA NA PODRUČJU KOPRIVNIČKE OPĆINE DO SADA JE ZEMLJIŠTE KOMASIRANO SAMO NA KATASTARSKOJ OPĆINI KOPRIVNIČKI BREGI PROTESTI PROTIV NAPRETKA Podravac voli zemlju iznad svega. Ona je njemu život, perspektiva, budućnost; zemlja je u Podravca neizmjerno blago kojega se on ne želi odreći niti u kojem slučaju. Zemlja je za Podravca i nasljeđe, djedovina i očevina. Kada netko dirne u t0 bogatstvo, pa bilo ono plodno, rodno ili jalovo, Podravac žestoko reagira. Bilo je tako i u slučaju odluke da se provede prva komasacija u cilju grupiranja zemljišta, njenog uređenja i stvaranja većih površina koje trebaju dati više ploda i roda. Zahtjev za pokretanje postupka komasacije podnijela je Radna organizacija »Podravka — Poljoprivreda i industrija mesa« Koprivnica u okviru kojega programa je predloženo da se obuhvati zemljište na području Koprivničkih Bregi na površini od 1866 hektara. Program je bio detaljno razrađen sa svim potrebnim elementima i rješenjima, ali usprkos očekivanjima grupa mještana Koprivničkih Bregi nije bila zadovoljna, a posljedica je bila tužba Upravnom sudu SR Hrvatske u Zagrebu. Ova institucija je glatko odbila tužbu kao neosnovanu, što je značilo da komasaciju valja započeti. Nije to bio napad na poljoprivrednike već odluka da uređeno zemljište bude u službi većih prinosa. Brcgovci se s time nisu pomirili, pa su počeli protestirati na svoj način, mišljenja smo —gnjevno na »podravski način«; uništavali su postavljene signale i ometali mjernike, pa je zatražena intervencija radnika Općinskog sekretarijata za unutrašnje poslove. Nije to bila presija već provođenje zakonom reguliranog postupka. Čak niti to nije bilo dovoljno da se stanovnici Koprivničkih Bregi pomire sa očiglednom činjenicom pa su počeli protesti u vidu neodazivanja svim upućenim pozivima za: razgovore j dogovore. Na sreću, prevladao je razum i seljaci su počeli surađivati, pa su građevinski radovi na komasacijsko) gromadi započeli nakon berbe kukuruza, 1. studenoga 1985. godine. Polovicom toga mjeseca dovršen je postupak tehničke reambula-cije, a i komisija za procjenu zemljišta dovršila jc svoj posao. Uzimane su u obzir i želje učesnika za smještaj novog posjeda. Na iskaz stanja zemljišta prije komasacije bilo je 123 prigovora koji su se odnosili na obuhvaćenost svih parcela, površinu i vlasništvo.. Poslije rješavanja prigovora sazvana je Skupština učesnika komasacije čime je situacija postala mnogo povoljnija što je bilo potvrđeno i usvojenim zaključcima i odlukama; regulirana su pitanja o .kojima će se voditi računa kod nadiobe novih posjeda, definiran je mali posjed, položaj društvenog zemljišta snike kuća, jer nije se misli lo na te sitne zlobe i »osvete« pošto se radio ozbiljan posao: grupiranjem zemljišta obav j jeno je spajanje četiri parcele u jednu novu tako da je od 8007 parcela poslije obavlje- ZBOR PROTIV KOMASACIJE — inicijativu za provođenje komasacije u Prekodravlju poljoprivrednici toga područja nisu prihvatili. Svoje nezadovoljstvo iskazivali su protestnim okupljanjima. pod trajnom kulturom, troškovi za učesnike te odbici za zajedničke i opće potrebe. Valja podsjetiti da su ove odluke imale i »posljedice«: na kućama najgorljivijih po bornika komasacije noću su osvanuli crni flekovi na bijeloj boji fasada njihovih kuća. To je zabrinjavalo samo vla- nih radova na ovom području uređeno 2235 novih. Prije komasacije na području katastarske općine Koprivnički Bregi blio je 6,5 kilometara šljunčanih puteva, a po obavljenim radovima 18,5 kilometara. Zanimljiv je i podatak da je izvođenje detaljne kanalske mreže iziskivalo i izgradnju pripadajućih objeka- ta; na tom području izgrade no je sedam mostova, 11 stepenica, 63 propusta i osam kaskadnih okna. Svi radovi obavljeni su pod budnim očima stanovnika Koprivničkih Bregi. Oni su bi li toliko pažljivi da su sami izbrojili da je srušeno 5.100 stabala i izvađeno 5.500 panj eva... Obavljeni komasacijski radovi stvorili su uvjete za razvoj moderne i ekonomične poljoprivredne proizvodnje; najbolji rezultati postginuti su na najlošijem zemljištu. Prije komasacije na tri rudine bile ?u livade šeste i sedme klase (više bare, no livade) površine gotovo 300 hektara. Nakon provedenih komasacijskih radova na tim su mjestima oranične površine gdje sada uspjeva kukuruz i pšenica, a proizvodnja je povećana čak za 90 posto. Provedena komasacija promijenila je i razmišljanja seljaka Koprivničkih Bregi. Oni su počeli napuštati uzgajanje tradicionalnih kultura — pšenice i kukuruza. Zamjenjuju ih uzgojem povrća i industrijskog bilja. Namjernik koji prolazi tim područjem ima utisak da se nalazi u velikom vrtu u kojemu rastu kupus, paprika, mrkva, repa i drugo industrijsko bilje. V. KUZEL FRANJO CIRKVENEC, DIREKTOR UPRAVE ZA IMOVINSKO-PRAVNE ODNOSE SKUPŠTINE OPĆINE KOPRIVNICA I PREDSJEDNIK OPĆINSKE KOMASACI-ONE KOMISIJE Komasacija nije obećanje Franjo Cirkvenec s kojim smo razgovarali o do sada jedinoj provedenoj komasaciji na području koprivničke općine rekao nam je da »komasacija ne voli nikakva isprazna obećanja i da je to jedina mjera za suvremenu poljoprivrednu proizvodnju«. On je optimista glede budućih komasacija na koprivničkom području, ali svojevrsnu »zadršku« čine njegove riječi da će pun pogodak biti postignut ako inicijativa za komasiranje zemljišta dođe od seljaka. Oni trebaju polaziti od saznanja da je taj oblik uređenja zemljišta prvenstveno za dobro veće i kvalitetnije proizvodnje. Petak, 19. svibnja — maja 1989. RAZGOVORI S GRAĐANIMA ANKETA MED OBČANI DOMŽAL; RAZGOVORI S RADNIM LJUDIMA I GRAĐANIMA KOPRIVNICE KAKO GLEDATE NA SPREMEMBE V DRUŽBI IN KAJ OD NJIH PRIČAKUJETE? V naši družbi potekajo nekateri procesi, ki nas počasi, vendar z gotovostjo približujejo demokratičnejši družbi. Odnosi, ki se spreminjajo, v ljudeh vzbujajo najrazličnejše ocene, misli, na dan prihajajo dolgoletni presodki, bojazni, mnenja. Nekaj teh mnenj o spremembah, ki tačas potekajo, smo zbrali med občani Domžal, radnim ljudima i građanima Koprivnice. mm Katja NOVAK: Pravzaprav sem o politiki malo poučena. Zdi se mi, da °d prihodnosti ni kaj dosta Pričakovati, ko je iz dneva v dan slabše. Pri možu, ki je obrtnik — tesar vidim, da ljudje bistveno manj gradijo, tako da dela skoraj ni. O po-htiki kot taki pa ni bi mogla govoriti. Marinko markek, diplomam pravnik u »Podravki«: Reformu doživljavam kao Ekonomski teret koji se mora Podnijeti. Sasvim je izvjesno a? će dovesti do srna-n.ienja radnih mjesta, odnos-n° da će nestati njihova sigurnost kao posljedica konkurencije. Očekujem da će se z°og toga povećati profesionalizam u radu i da će sigurno doći do većeg uvažavanja Pravila struke u izvršavanju radnih obaveza. Vjerujem da Ce se otvoriti nove mogućnos-tl za inicijativu pojedinaca, i °a će se poreznom politikom stimulirati kako proizvodna 1 uslužna tako i intelektualna djelatnost. Primjerice, u Koprivnici nema institucije koja °i se bavila tzv. poreznim co-nsultingom, a ima potreba za *0. Nisu nam iskorišteni ni Potencijali u zadrugarstvu, Pa se nadam a će Općinska konferencija SSO konačno u-Spjeti progurati ideju o osni-vanju omladinske zadruge u kojoj bi se zaposlio dio mladih. Želja mi je da reforma o-'ttogući osnivanje mješovitih Poduzeća i akcionarskih društva u čemu na ovim prosto-r'rna imamo i prijeratnu tradiciju te da nam općina, a Posebno njena privreda dosegne viši stupanj suradnje sa stranim partnerima. Uz to ^ade polažemo u to da se poetički rječnik potpuno očisti °d formulacija bez značenja 1 da se umjesto toga uvuče duh pragmatizma tj, govori o konkretnim stvarima. Zdravko PETERKA: Z vso odločnostjo podpiram spremembe, ki v družbi potekajo. Opažam, da ljudje od teh sprememb in demokratičnih procesov dosti pričakujejo, samo vprašanje pa je, če bodo ta pričakovanja tudi uresničena. Daleč smo prišli, kot vidite! Nova vlada je zelo prizadevna, na dolgi rok mislim, da bi skupno lahko uresničili oilje po poteh, ki so si jih zamislili. Samo bojim se, da je v konkretnih rešitvah ne bodo — ko bo čas za to — vsi podprli. BORO MILIVOJEVIĆ, bankarski radnik: Kada promatram našu dru-štveno-ekonomsku i političku situaciju mišljenja sam da je osnov svega nastalog u našoj moralnoj krizi. Ni poslije pet godina nisu izvršene potrebne promjene u privrednom si stemu predviđene društvenim opredjeljenjima zbog čega se politička, ekonomska i socija Ina situacija u našoj zemlji pogoršava. To ukazuje na to da su i dalje prisutni jaki otpori tim promjenama. U poziciji zaposlenoga opravdano rogoborimo na enormna opterećenja za opću i zajedničku potrošnju, ali kao građani s druge strane odmah se nakostriješimo ako se pokuša dirnuti u uspostavljena prava. Tu se neophodne promjene. Promjene očekujem i kod rasterećenja privrede, jer je jasno da ovako ubogal j ena ne može nositi ogroman teret svih mogućih davanja, osim da ih kao trošak neprekidno ugrađuje u cijene svojih proizvoda. Privreda koja je gotovo bez vlastitih sredstava sve više koristi vrlo skupa sredstva banaka i to je dovelo do enormnih troškova za kamate. Sve to uzrokovalo je jednu od najviših inflacija u svijetu, a koju bi u reformi morali smanjiti. Prvi potezj vlade ukazuju na neke suštinske promjene, ali ipak u ovoj godini ne o-čekujem bitne pomake nabolje. Međutim, u nekoliko narednih godina uz razum, rad i red, uz puni angažman sviju, mogli bismo pomalo hvatati pobjegli evropski vlak. Stane SKOK: Procesi, ka se zadnje čase odpirajo, so nujni, potrebni jn so nedvomno pogoj za normalen, v svet odprtj razvoj družbe. Morali bi v spremembe iti hitreje in dosledno odpraviti vsa dogmatska razmišljanja. Globoko se ne strinjam z načinom reševanja kosovskega problema. Ustvarjanje sovražnikov skozi diferenciacijo ne vodi k stabilnim razmeram v naši družbi. Proces, ki je zajel Slovenijo in Hrvaško bi moral bitti po mojem mnenju splošen jugoslovanski proces. Žal še ni! SANDRA LEVAK, učenica Centra za odgoj i usmjereno obrazovanje: Selo nam propada, ima mnogo staračkih domaćinstava, a mladi se ne žele baviti poljoprivredom jer njen status nije dobro riješen. Reforma bi to trebala izmijeniti. Uz to trebala bi svakom čovjeku omogućiti normalnu e-konomsku egzistenciju, jer ako nismo zadovoljni time, javljaju se nejedinstvo i nemiri. Mladi se moraju trgnuti; izgubili su svoju revolucionarnost i pustili da ih se vuče, a to ne valja. Ova promjena ne zavisi samo od mladih nego i od cijelog društva. Mladi se pitaju kako da ispravimo to što se godinama krivo radilo. Neki i pokušavaju, ali stari koče, ne žele se maknuti sa svojih pozicija. To bi u reformi trebalo promijeniti, i pustiti mlade koji imaju volje i znanja da dođu do izražaja. Nadam se da će doći do promjena i u sistemu školovanja, te stipendiranja učenika i studenata. Nedopustivo je da neki talentirani učenik ne nastavi školovanje samo zato jer nema novaca za fakultet. Mjere reforme bi morale također zaustaviti sadašnji preveliki odliv mladih školovanih stručnjaka i znanstvenika, jer taj takozvani odliv mozgova košta daleko više nego njihovo pravilno nagrađivanje. Mišo PERŠOLJA: Tudi jaz, kot mnogi drugi, spremembe pozdravljam, saj nas le drugače zasnovano delo vodi naprej. Upam, da sc obetajo boljši časi. Vsi pričakujemo veliko od nove vlade. Razmere naj bi se končno začele izboljševati. Reči moram, da je čutiti, da se nekaj premika, vzdušje je boljše, demokratičnost, čeprav ne velika, je že opazna. BOŽO BUNIĆ, VKV elektri čar: Mislim da na sva rukovodna mjesta moraju doći »čisti« kadrovi, neopterećeni dosadašnjom politikom, koji će raditi svjesno i savjesno i da u kadrovskoj politici moramo napustiti dosadašnje rotacije s funkcije na funkciju. Neophodno je da privredu vode stručnjaci i da se Savez komunista ne upliće u to. O-čekujem jedinstvo u Savezu komunista; kao radnika me bole sadašnja strujanja, svađe, sukobi i zatvaranja u općine i republike, želim više otvaranja prema susjedima i prema razvijenim stranim zemljama, zatim napredak tehnologije jer smo na tom području jako zaostali. Iako znam da to nije jednostavno očekujem da konačno zaustavimo inflaciju i da počnemo živjeti od rada, da manje izdvajamo za državu, a više sredstava da ostaje privredi. Stalo mi je i do toga da se poveća odgovornost za sve što se radi i govori, a ne da nam se događa da se na kongresima, mitinzima, različitim sastancima, u novinama, iznose neargumentirane činjenice, a da se za to ne odgovara. Očekujem da i u novinarstvu dođe do zajedništva i jedinstva i da političke snage nemaju takav utjecaj na pisanu riječ kao sada. Socijalizam smo počeli dobro graditi i smatram da to moramo nastaviti i da reforme moraju krenuti u tom pravcu. Ciril ŠPORN: Na spremembe v Sloveniji, ki smo jim priča, gledam z odobravanjem in pričakujem, da bi nas vendarle to lahko popeljalo naprej. Z vsem svojim hotenjem upam, da bo proces demokratizacije uspel doseči že kmalu del ciljev, ki si jih je demokratična javnost postavila. Le to nas lahko v doglednem času pripel j a v Evrojoo. Mislim pa, da bodo že kmalu tudi ostala okolja v Jugoslaviji na isti valovni dolžini. Cveta ZALOKARORAŽEM: Spremembam sem naklonjena, četudi sem za prihodnost precej skeptična. Pogoj za uveljavitev duha sprememb pa je v odhodu starih kadrov in prihodu novih moči: ne mislim po letih, po gledanju na državo, družbo in čas. Vsaj doslej nam je manj kalo ljudi s širokimi horizon ti. Upam, da časi vodijo v več demokracije — te pa ne bomo dosegli s polnimi usti govorjenja o tem. Tisti, s pol nimi usti o tem, ne vedo, da uveljavitev demokracije deli-nitivn'o pogojuje tudi njihov odhod oz. sestop. KATARINA VULJAK, advokat: Kao pravnik očekujem i težim da se konačno uspostavi pravna država u kojoj će značajnu ulogu imati i nezavisno odvjetništvo. Nadam se da će novi propisi dovesti i do stabilne materijalne i društvene pozicije odvjetništva. Optimista sam po prirodi i vjerujem da će mladi ljudi, stručni, obrazovani, novim mjerama poboljšati materijalno stanje cijelog društva. Jer ako je društvo siromašno, onda su siromašne i naše stranke i ne mogu platiti posao koji stručno i pošteno o-bavim. Nadam se da će se stimulirati privatna inicijativa i da ću kao advokat imati priliku da radim ugovore o ortakluku, zakupu poslovnih prostorija i slično. Zalažem se za stimulans kroz porezni sistem i smanjenje doprinosa različitim SIZ-ovima. Mislim da bi paušalno oporezivanje svih profesija koje neposredno pružaju usluge građanima poticalo prekovremeni rad i veće zarade tih profesija, a od toga bi koristi imala i općina i država. Nadam sc da će reforma smanjiti papi-romaniju koje su siti i privreda i slobodne profesije. I još nešto, za mene kao majku veoma važno, vjerujem da ćemo reformama stabilizirati društvo i da moji sinovi neće živjeti u zemlji nesigurnosti i nemira. KATARINA LONČARIĆ, KV radnica u Tvornici obuće »Sloga«: U posljednje vrijeme u »Slogi« radimo više no ikada, zaposleni su nam svi kapaciteti, a veliki dio proizvodnje plasiramo u zemlje zapadne Evrope. Ipak poslujemo na granici gubitaka, osobni dohoci su nam niski, akumulacija gotovo nikakva. To bi trebalo što prije promijeniti, a ne da se promjene dugo najavljuju a ništa sc hitnije ne događa. Nedavno su nam carine na uvozni repromaterijal smanjene, ali samo za jedan posto, pa to zapravo nije nikakvo rješenje. Cijela grana obu-ćarsitva i tekstilne industrije u zemlji morala bi dobiti drugačiji položaj, više povlastica, jer ostvaruje devize i visoku produktivnost rada. Nadalje mislim da se mjere reforme moraju više okrenuti čovjeku i njegovu življenju. Ne da sc bavimo time koliko ćemo dnevnica solidarnosti izdvojiti i jačamo tzv. »socijalu«, nego da stvorimo uvjete da radnik sa svojim normalnim radom i rezultatima osigura dostojni život; ne da on svakodnevno brine koliko rastu cijene i hoće li ih plaća dostići, nego da radi. Inače sam optimista i vjerujem da ćemo moći svladali ovu krizu, samo je šteta da sc s njom nismo uhvatili u koštac ranije kada smo imali povoljnije uvjete za to. Očekujem da i međunacionalni odnosi budu bolji, da i-ma više uvažavanja i tolerancije. Razgovarala: J. LAKUŠ 6OBČINSKI POROČEVALEC GLAS PODRAVINE PREDSTAVLJAMO VAM KULTURNO USTANOVO: Knjižnica Domzale-kuHumi hram Pravijo, da o kulturnem utripu v določenem kraju in o njegovem odnosu do kulture, lahko sodimo zlasti po tem, kako ima urejeno knijžnico. In če to drži, potem smo lahko v Domžalah prav zadovoljni. Tradicija knjižničarstva je v kraju že dolga, saj je prva knjižnica delovala že pred več kot 80 leti. Vseskozi je bila v prizadevnih rokah različnih zanesenjakov (kot jc bila na primer Marija Privšek), društev, od leta 1968 pa je delovala v okviru Delavske univerze. Pred letom dni pa se je osamosvojila žira najrazličnejše prireditve, vodi Likovno razstavišče Domžale, pripravlja razstave, odprla je videoteko, pomaga pri izdajanju katalogov, načrtov pa je še veliko. Odločili smo se, da v skupni številki predstavimo ta kulturni hram in njegovo poslanstvo. V knjižnici je zaposleno 11 delavcev, po izobrazbeni strukturi in usposobljenosti delavcev pa sodi med najboljše. V okviru Knjižnice Domžale poleg osred- V domžalski knjižnici je bralcem na voljo več kot 60.000 knjig in revftf ... in tako so Domžale pridobile prvo profesionalno institucijo s področja kulture. Odločili smo se, da jo bomo razvijali kot kulturni center, torej kot ustanovo, okoli katere se odvija celotno kulturno življenje v občini. Tako Knjižnica Domžale poleg osnovne dejavnosti opravlja tudi vse več drugega dela: organi- nje delujeta še izposojevališči v Mengšu in Moravčah ter enote potujoče knjižnice v Radomljah, Krašnji, Dobu in na Trojanah. Knjižnica Domžale razpolaga z okoli 66000 enotami knjižnega gradiva, 650 kasetami pravljic in pesmic za otroke, pred kratkim pa je začela z delovanjem tudi videoteka, ki bo imela konec maja že okoli 250 video kaset. Izposojevališče v Mengšu Med tistimi, ki smo jim v zadnjih letih posvečali večjo pozornost je tudj izposojevališče v Mengšu. Pridobili smo nove prostore, tako da zdaj knjižnica deluje na 160 m, ponovo je otprta dvakrat tedensko, vse to pa se odraža tudi na skoraj 20»/« porastu obiska v letu 1988. Tako si je 622 članov lani izposodilo preko 8000 knjig. Izposoja v letu 1987. in 1988. 1987 1988 Odrasli 42397 62495 Mladina 66000 47446 Skupaj 109397 109941 Kaj vse knjižnica ponuja svojim članom Na raspolago jim je celotno knjižnično gradivo, vse knjige so v prostem pristopu, kar pomeni, da se bralci lahko odpravijo med police in si v miru zberejo željeno knjigo. Na oddelku za odrasle lahko izbirajo Otroci In mladino - najivestejšl obiskovalci Knjižnica bogati programe vrtcev in šol s svojo knjižnično vzgojno dejavnostjo. Tako je v okviru organiziranih obiskov lani bilo deležno te vzgoje 2500 otrok, poleg tega pa pripravlja- Prireditve, ki jih je organizirala knjižnica v letu 1988. oblika število prireditev obiskovalci razstave 40 6900 ure pravljic 50 3655 k vizi 1 355 srečanja 9 340 predavanja 2 125 ogledi knjižnice 98 2682 drugo 57 2140 skupaj 257 16177 med domačim in tujim leposlovjem in strokovno literaturo, ki je v zadnjih letih dajejo velik poudarek. Na Pionirskem oddelku čekajo knjige najmlajše, tam so tudi kasete, kotiček s knjigami za starše (pomoč pri vzgoji), igralnica ter čitalnica z revijami za otroke in mladino. V knjižnici je tudi časopisni oddelek, ki trenutno ponuja preko 160 naslovov domačih in tujih časopisov. Za tiste, ki želijo študirati, pa je na voljo študijska čitalnica. Poleg tega so v prostorih knjižnice razstavljene tudi slike domžalskih akademskih slikarjev, ki so jih ti poklonili knjiž- jo na oddelku tudi razstave, pravljične urice, počitniški program, projekcije videofilmov, srečanja z avtorji... Takšnih prireditev je bilo lani okoli 170, udeležilo pa se jih je okoli 8500 obiskovalcev. Postavljajo tudi stalno knjižno uganko meseca, otroci pa sami predstavljajo svoje najljubše knjig. Usvajanje računalništva v knjižnico Kot prva splošno-izobraževal-na knjižnica v Sloveniji je dom- Iz nekdanje osnovne škole je Kulturna skupnost Domžale pridobila občini in kraju ustrezne pogoje za delo knjižnice. Kakšna je razlika med knjižnico nekdaj in danes — smo povprašali knjižničarko MARIJO ZUPANC, ki v domžalski knjižnici dela že 23 let in je za svoje požrtvovalno delo letos prejela tudi bronasto Kerstnikovo priznanje, ki ga podeljuje Kulturna skupnost Domžale. Takole je odgovorila: — Razlike so na vseh področjih. Do pred nekaj let nazaj sva v knjižnici delali le dve delavki, zato je bila tudi veliko manj odprta. Trenutno je odprta preko v)sega dneva, v kratkem pa jo bomo odprli tudi v petek popoldne in morda celo v soboto. V začetku smo delali v enem prostoru z okoli 40 m, potem pa smo se širili vse do sedanjih 1000 m. To nam in bralcem veliko pomeni. Tudi bralci so se spremenili. Postajajo vse bolj zah- tevni, njihove želje so vse večje in pošteno se trudimo, da jim ustrežemo in pomagamo. Neprimerljiva je tudi skrb širše družbene skupnosti (kulturnikov, občine, DPO, krajevne skupnosti) za naš razvoj in napredek, zato so tudi rezultati takšni, da smo nanje lahko ponosni. Včasih smo hodili gledat druge, zdaj pa drugi hodijo gledat nas. In prijetno je delati v takšni knjižnici. žalska knjižnica pričela z računalniško vodenim poslovanjev. Skupaj z Inštitutom Jožefa Štefana so pripravili program vodenja izposoje in v mesecu decembru je po večmesečnih pripravah delo steklo. Tako so v računalnik vnesli vse knjižnično gradivo, člane knjižnice in si tako občutno poenostavili delo. Računalnik odslej vodi vse statistike (obisk, izposoja, nabava) ažurno lahko terjajo zamudnike, možno pa je tudi dajati informacije p gradivu, s katerim razpolaga knjižnica. Glede na uspehe in napredek, ki ga je v zadnjih letih naredila Knjižnica, vsi skupaj lahko samo upamo, da bo posluh družbe in skupnosti, ki ji je ta u-stanova namenjena, še v naprej takšen, da bomo lahko ponosni na svojo knjižnico. MARIJAN ŠPOLJAR, POVJESNIČAR UMJETNOSTI I KUSTUS GALERIJE KOPRIVNICA O DVANAESTOGODIŠNJEM RADU I BUDUĆNOSTI GALERIJE Pluralistička otvorenost - policaj ia Galeriju 0 Više od deset godina je prošlo od otvaranja Galerije Koprivnica. Ne samo tada već i danas, pogotovo s obzirom na broj stanovnika, Koprivnica je jedan od rijetkih gradova u Hrvatskoj koja ima ovakav tip galerije — otvorene suvremenim trendovima u likovnoj kulturi. Kakva su iskustva? — Telegrafski opisana »povijest« naše Galerije izgledala bi ovako: otvorena je krajem 1977. godine u adaptiranim prostorima bivše banke građene početkom stoljeća. Od prvog dana djeluje u sastavu Muzeja grada Koprivnice, godišnje organizira 9 do 15 izložaba i akcija, ima relativno kontinuiran i čvrst programski profil. Nastala je u vrijeme u kome su se skladno poklopile infrastrukturne ambicije jednog privredno zahuktaloga grada i dalekosežnog planiranja njegovih tadašnjih privrednih, političkih i kulturnih poslenika. Pa, mada je dijelom sigurno trebala služiti kao kulturni ukras politehnokrat&koj samosvijesti, mora se priznati da je njezin »antilokalistički« program vrlo brzo prihvaćen kao stvaralački naj ispravni j i. Prema tome, osnova je njezine programske orijentacije bila da se otvori recentnim iskustvima i suvremenim pojavama u umjetnosti: u dvadesetak godina postojanja nastojala je pratiti i zabilježiti, ali i anticipirati trendovske pomake. S druge strane, smjerala je da profil svoje djelatnosti ne podredi samo usko likovnim izložbama, nego da organizira i različite akcije koje su doticale rubna područja umjetnosti, da problematizira pojedine aktualne kulturne probleme i da aktivno djeluje u socijalnom prosto- ru grada. Stoga su i organizirane polivalentne akcije s pokušajem interdisciplinarne obrade tema kao što su: prostor trga, stanovanje, male medijske forme, novi amaterizam, erotika i druge (primjerice o ekologiji, koja se priprema za jesen). In-zistirajući na novom i drugačijem jasno je da se okrenula i izložbama suvremenih, uglavnom mladih i onima koji su u svome radu inzistirali na autonomnosti umjetničkog jezika. Razumljivo je da je takav »odmaknuti« pogled ponekad nailazio na nerazumijevanje u sredini do tada naviknutoj prvenstveno na naivu ili neke lokalne poetike ili čak glasne otpore na relaciji programska načela — »viši društveni interesi«, ali na-sreću mi kada od onih koji su za prosvjed jedini imali stručni, intelektualni ili moralni alibi. Galerija Koprivnica zapravo je muzejska institucija pa su joj i dužnosti bile sukladne muzejskim interesima skupljanja, obrade i čuvanja likovne baštine. Stoga je od prvog dana u programu zaposana potreba valorizacije starijih i mlađih likovnih umjetnika »s našeg terena«. Moram naglasiti da smo taj posao ma-nje-više i završili. Na retrospektivnim i monografskim izložbama obrađen je veći broj nepoznatih i poznatih umjetnika Podravine (primjerice Petar Fra-njić, Vimko Grdan, Stjepan Ku-kec, Kolombar, Šignjar, Željko Hegeđušić, Dolenec, Turković i drugi), a na samostalkama prvj put se našoj publici predstavilo dvadesetak mlađih umjetničkih ličnosti s našeg područja. % Osim prezentacije stvaralaštva podravskih umjetnika, starije i novije generacije, osjeća U se potreba da se Galerija okrene i umjetnicima visoke umjetničke vrijednosti? Koliko stoji izložba jednog reprezentativnog umjetnika? — Neovisno od toga da li formulacija vašeg pitanja sadrži i mišljenje da takvih »visokih umjetničkih vrijednosti« nije bilo, moram reći da mi nikada i nismo inzistirali na sakrosantnim likovnim veličinama. Prvo, nastojali smo kritičkim izložbama dovesti u pitanje sve što je tradicionalno i općeprihvaćeno, a drugo, činilo nam se da nema potrebe ponavljati ono što već, mamje-više s uspjehom, rade jače galerijske ustanove u nas. Slažem se, doduše, da je možda došlo vrijeme da se u koncepciji preferiraju i naši najznačajniji umjetnici, osobito sada kad smo završili »obradu« domaćih starijih slikara i kipara. Za to, konačno, postoji i interes publike, ali i interes za pokrovitelj stvo, na što danas osobito moramo poziti. Novac, dakle, nije bio razlog za odsustvo takvih izložbi jer su, osim nekih iznimaka, zahtjevi renomiranih umjetnika manji od nekih umišljenih veličina! 0 Čuvajući svoju osnovnu namjenu, izlagačku aktivnost, Galerija se ipak u praksi potvrdila i kao polivalentni prostor a u tom smislu prvenstveno okrenuta mladima. Interesi su različiti? — Osim što smo izlagali mlade i što je većina naših posjetitelja mlađa publika, profil naših programa također je nastojao biti mladenački. U tom smislu inicirali smo prije pet-šest godina otvaranje polivalentnog omladinskog prostora u zgradi Galerije s osnovnom namjerom da stvorimo mjesto otvorene i stvaralačke komunikacije koji bi s vremenom prerastao u jedan pravi organizam kulturnog centra kao radionice ljudskog duha. Takav je prostor funkcionirao do prije dvije-tri godine, a onda se ugasio, uglavnom iz dva osnovna razloga: zbog maće-hinskog odnosa ugostiteljske organizacije s kojom smo išli u suradnju i zbog fizičke nemogućnosti male ekipe da opsežni program realizira u . željenoj mjeri. Ipak, dvadesetak rock-koncerata, desetak monodrama, veći brdj projekcija filmova, tribina, igraonica i drugih sadržaja pokazali su da se može, ako se hoće. ■% U Koprivnici je više galerija, uključujući i okolicu, pa stoga pitanje: kakva je uloga središnje Galerije o kojoj je riječ naspram ostalih galerijskih i manjih prostora? — Galerija Koprivnica nema namjeru da bude neka matična institucija, ne samo zato što se, osim u slučaju »Podravkine« galerije i ne radi o drugom nego 0 programskom diletantizmu tih »galerijskih prostora«, nego i zato što ne želi da svoju institucionalnu prednost nametne kao arbitražnu obavezu. 9 Između ostalih svojevremeno su predstavljeni i mladi slovenski umjetnici. U Domžalama su predstavljeni naši naivci. Da li je to jedini vid suradnje? — Da se pogrešno ne shvati: osim što smo izlagali »domaće« umjetnike često smo prezentirali i umjetnike iz drugih nacionalnih i kulturnih sredina. Pri tome smo se, dakako, rukovodili samo principima zanimljivosti 1 kvalitete, a ne nikakvim jeftinim sentimentalnim ili prigodi- čarsko-političkim razlozima. Na toj liniji bili su i naši česti kontakti sa slovenskom, osobito ljubljanskom likovnom sredinom. Tako je prije dvije-tri godine kritičar Igor Zabel predstavio osmero, trenutno možda najznačajnijih slovenskih autora: slikare Bernarda, Sušnika, Šalamuna, Logara, Kapusa i kipare Vodopivca, Kemperla i Dubu Samlbolec. Također smo imali i izložbu »Grafički trenutak Slovenije«, pa grupu ljubljanskih j mariborskih autora u sklopu izložbe »Kontrolirana gesta« te niz slovenskih autora (slikara, kipara, fotografa i drugih) na pojedinim skupnim i problemskim izložbama. Zao mi je da do sada nismo, uglavnom iz financijskih razloga, uspjeli prezentirati pokret »Neuve Slovvenische kunst«. % Slici je prije svega mjesto na zidu, a zidovi naše Galerije ndsu baš popunjeni posljednjih mjeseci. Zašto? — Možda je to samo privid, jer našu uobičajenu izložbenu kvotu još uvijek uspijevamo zadržati. Složio bih se, međutim, s jednom drugom konstatacijom koja ukazuje na presahnuće di-namizma: u posljednje vrijeme i sam uočavam stanovitu rutinu i kao posljedicu iskustva i kao odsustvo rizika. To je, mislim, normalna posljedica rada institucije s nepromijenjenim kadrom: poslije deset godina vrijeme je za promjenu u svakoj firmi, a kamoli ne u kulturnoj. Osobito stoga što samo novi, mladi kadar sa svježim idejama može unašati onu dozu otvorenosti, eksperimenta i rizika kojoj ni početne nespretnosti ne mogu štetiti. Ili, da idem još dalje: mislim da je vrijeme i za novi, drugačiji galerijski prostor. On bi morao biti manji, suvremeniji, lociran tik uz trg, na razini prizemlja, sa izravnim prilazom s ulice i s programom koji bi bio dinamičniji, fleksibilniji. To .govorim i zbog toga što računam na obnovu muzeja u kojem bi se trebao naći veći galerijski prostor sa stalnom izložbom ili većim i zahtjevnijim likovnim programima. To ne bi značilo paraleriziranje programa i kapaciteta, nego samo jasniji i operativniji rad. Dakako, Galerija bi i dalje trebala zadržati svoj bitno eklektički i nedog-matski karakter što, dakako, nije sinonim za dezorijentirano vrludanje ili slučajno programsko usmjeravanje. Ako je takva politika relativno dobro funkcionirala u vremenima umjetničke jednoobraznosti i trendov-skih dominacija, onda u vrijeme pluralističke otvorenosti ona može naći svoje potpuno opravdanje. I. PETERLIN Na snimci D. Rendića: Marijan Špoljar Petak, 19. svibnja —maja 1989. SPORT - ŠPORT VRHUNSKI ŠPORT V OBČINI DOMŽALE: V MNOGIH ŠPORTIH NEKAJ POMENIMO! Telesna kultura se v občini Domžale razvija v 3 smereh: ■— na področju množičnosti, športno rekreativnem tekmovanju ter delovanju šolskih športnih društev ■— v tekmovalnem športu — v tem sklopu so vse športne panoge, ki so vključene v redni ciklus tekmovanj v organizaciji strokovnih zvez — v vrhunskem športu, za katerega lahko rečemo, da ga ni veliko, vendar tudi tem maloštevilnim vrhunskim in perspektivnim športnikom ne moremo zagotoviti potrebnih finančnih sredstev. , Za telesnokulturne organizacije in društva so vrhunski in Perspektivni športniki tako po-n°s in tudi breme, dokler jih republiške strokovne zveze ne vzamejo v svoje okrilje in jih soflnacirajo iz skupnega republiškega programa. Pestrost posameznih panog v vrhunskem sPortu je posledica dolgoletne h'adicije ali pa se panoga šele Pojavlja. Pridobitev statusa ali Perspektivnega športnika ni lahka, saj so kriterij vsako leto s'rožiji, tako se vsako leto pre verjajo uspehi in neuspehi ter se ocenjujejo doseženi rezultati, dihanja v posameznih kategori Zacijalh so prisotna, mnogi per spektivni športniki ne dosežejo statusa vrhunskega športnika, temveč se izgubijo v povprečno sti udeležencev tekmovalnega sporta. Samo najvztrajnejši us-Pejo v napredovanju, dokazova "JU, ter s svojim delom zadrže status vrhunskega športnika do konca svoje športne poti. Predstavili vam bomo vrhunske in perspektivne športnike za leto 1989 ter telesnokulturne organizacije oziroma društva iz katerih izhajajo: Konjeništvo, preskakovanje zaprek Matjaž ćik zvezni razred 2. mesto ekipno državno prvenstvo Novi Sad, Aco Slavič zvezni ra-zred 2. mesto ekipno državno Prvenstvo Novi Sad, Tekmovalca sla člana Konjeniškega kluba biotehnične fakultete Krurn perk. Klub letos praznuje 10 -letnico obstoja in je že vrsto let med vodilnimi klubi v Jugo slavij i v disciplini preskakova nje zaprek. Člani Konjeniškega kluba Krumpark že vrsto let os vajajo naslove slovenskih in ju goslovanskih prvakov ter so sestavni del jugoslovanske držav ne reprezentance. Košarka Boris Gorenc in Zoran Sven-šek sta perspektivna športnika predlagal strokovni svet Košarkarske zveze Slovenije. Sta člana Košarkarskega kluba Domžale in člana kadetske in mladinske republiške selekcije. Košarkarski klub Domžale bo kmalu praznoval 40-letnico uspešnega ddla ter uspešno tekmuje v I. slovenski ligi. V letu 1988 je mladinska ekipat Košarkarskega kluba Domžale osvojila 2. mesto v kategoriji mladincev na prvenstvu SFRJ. Atletika, kraljica športov, ima vse več privržencev v Domžalah, kjer je že močno atletsko društvo, tudi z vrhunskimi tekmovalci. Društveni delavci so v kratkem razmaku organizirali dve pomembni atletski prireditvi v krosu. Obe — Kros Dela in Kros Dnevnika sta lepo uspeli. — kadeta, ki ju je predlagal Strokovni svet Košarkarske zveze Slovenije. Matjaž Cimparman in Janko Narat sta perspektivna športnika — mladinca, ki ju je Kotalkanje Violeta Mordej zvezni razred 1. mesto ma državnem prvenstvu v Titovem Velenju. Violeta jc članica drsalno - kotalkarskoga kluba Domžale, ki deluje samo nekaj let, vendar je s svojim programom že našel svoje mesto v telesni kulturi predvsem v ženski populaciji. Lokostrelstvo Simon Ves je zelo perspekti ven športnik, dosegel je 1. mes to na državnem prvenstvu insti-ktivno v Postojni. Simon je član Lokostrelskega kluba Mengeš in je član mladinske državne reprezentance, katera se je udeležila svetovnega prvenstva v Italiji. Klub je ustanovljen leta 1987 iin že dosega zapažene rezultate. V Domžalah je precej zanimanja za lokostrelstvo. Strelstvo Simon Kovic je prav tako zelo perspektiven športnik; je član republiške reprezentance, dosegel je normo 561 krogov z zračno standarno puško, enkrati je udeleženec mladinskega državnega prvenstva v Osijeku. Je član Strelske družine Domžale in eden najperspektivnejših mladih strelcev v občini. Strelstvo ima v občini Dom žale že daljšo tradicijo, saj imamo poleg Strelske družine Domžale tudi zelo uspešno Strelsko družino Bratov Kotar v Trzinu. Alpinizem Silvo Karo je zaslužni športnik, v letih 1980—1988 je dosegel 20350 točk, dvakrat je potrdil mednarodni razred in trikrat zvezni razred. Janez Jeglič, mednarodni razred, kopni vzpon VI plus 1343 točk ledeni vzpon V plus VI 823 točk. Moto kros je kot panoga avto moto športa v naši občini zelo razvita, saj je v AMD-FAM Lukovica več vrhunskih tekmovalcev, državnih, republiških in drugih prvakov. Zelo dolg jo spisek od-Učij, ki so jih doslej osvojili tekmovalci lega zelo uspešnega društva. Zadnji nastop je bil na domačih tleh v Dobu, na stezi Moeilnik. V močni konkurenci je zmagal domačin JANEZ JUHANT. Simona Skarja, zvezni razred. 1. mesto športno plezanje, državno prvenstvo OSP. Alpinizem je v občini Domža le ena najkakovostnejših športnih panog. Silvo Karo in Janez Jeglič sta člana Planinskega društva Domžale, Simona Škarja pa članica planinskega društva Janez Trdina Mengeš. Silvo in Janez sta udeleženca mnogih odprav tako v Himalajo kot v ostala visokogorstva. Sta prejemnika visokih priznanj Planinske zveze Slovonije in Jugoslavije ter drugih odličij. Alpsko smučanje Barbara Brleč je mlada perspektivna športnica, članica reprezentance SFRJ za slalom veleslalom, smuk v mladinski kategoriji. Barbara je članica Smučarskega društva Domšalc iz katerega je izšlo že več kvali tetnih tekmovalcev v alpskem smučanju. Klub deluje že vrsto let ter je med najuspešnejšimi športnimi kolektivi v domžalski občini. Cestno hitrostni motociklizam Martin Šraj, 1. mesto državno prvenstvo v razredu 250 com Gregor Goreč 1. mesto državno prvenstvo v razredu 175 ccm. Janez Piritar, izredni rezultati v mednarodnem tekmovanju, Rok Kreč 1. mesto v državnem prve nstvu razreda do 50 ccm. Vsi so člani Avto moto društva Domžale ter člani Zveze organizacij za tehnično kulturo Domžale. Avto moto društva niso člani Zveze telesnokultur.nili organizacij, zato je udeležba telesne kulture izredno majhna (zagotavljamo zavarovanje in del športne lna-narine). Večino sredstev morajo tekmovalci zagotovili sami o/, društva. V občini Domžale žal nimamo pogojev — objekta /a razvoj motociklizma, Avtomoto Domžale je v letu 1988 organiziralo državno prvenstvo v pes-tnohitrostnih dirkah in sicer na Grobniku. Moto kros Bornard Urbanija je dosegel 1. mesto ";t državnem prvestvu v kategoriji do 125 ccm* Je član AMD-FAM Lukovica in že nekaj let eden najboljših motokrosts-tov v Jugoslaviji v tej kategoriji. Za moto-kros velja ista ugotovitev kot za cestno hitrostne dirke: premajhna udeležba družbenih sredstev ter velika požrtvovalnost in samofinaneira-nje listih, ki jih ta šport navdušuje. M. GORZA KOPRIVNICANI BI ŽELJELI VIŠE KVALITETE u SPORTSKIM DISCIPLINAMA Vrhunski sport — prošlost Kad je riječ o koprivničkom vrhunskom sportu onda se mo-Ze govoriti o samo jednoj disciplini — kuglanju, te o pojedin-erKia iz rvanja i preponskog jadanja. Naime, jedini prvoligaški sastav čine kuglačice Podravke koje sc već dvije godine natječu u Prvoj saveznoj ligi, dok se u Saniom vrhu pojedinačnih nalupa nalaze rvač Siniša Nemec (Juniorska konkurencija) i Zlat k° Kavur dugogodišnji reprezentativac i učitelj mlađih na 'lecatelja u preponskom jaha Valja se podsjetiti da je Ko-Privnica svojevremeno bila znat-^ zastupljenija među najbo-J,rti sastavima jugoslavenskog sP°rta, u prvom redu ženskom ^kometu, gdje je dvije sezone l'a prvak države, dala nekoli-0 rukometnih reprezentativki. '"^djelovala u evropskom kupu i '"He u koprivničkom rukometu lsPisala najljepše stranice njego-Povijcsiti. Sada su »Podravka- lCe« drugoligaški sastav koji se nastoji vratiti u prvoligaško dru- si vo, ali za sada bez uspjeha. s'm ženskog rukometa Kopriv- 0: a jc imala u prvoligaškoj i. °ikurenoiji i rvački klub i du-®u tradiciju rvačkog sporta; na ^rh/ničkim strunjačama naspali su najveći majstori ove