Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/153 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta L3-9698 Naslov projekta Evalvacija učinkov psihoedukacije in farmakoterapije bolnikov z bipolarno motnjo razpoloženja Vodja projekta 13383 Mojca Zvezdana Dernovšek Tip projekta L Aplikativni projekt Obseg raziskovalnih ur 3.600 Cenovni razred B Trajanje projekta 01.2007 - 12.2009 Nosilna raziskovalna organizacija 2485 Izobraževalno raziskovalni inštitut Ljubljana Raziskovalne organizacije - soizvajalke 618 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Družbeno- ekonomski cilj 07. Zdravje 2. Sofinancerji1 1. Naziv AstraZeneca Naslov Ljubljana 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta2 Zgodnje diagnosticiranje bolnikov z BMR je zelo pomembno. Žal je to motnja, ki je med vsemi psihiatričnimi motnjami najpozneje diagnosticirana, saj do prave diagnoze včasih preteče tudi 10 let. Napačna diagnoza je velikokrat posledica dejstev, da se bolniki po pomoč zatečejo le v stanju depresije ali, da imajo pridruženo zlorabo oz. odvisnost od psihoaktivne snovi, ki zamegli sliko tako, da zdravniki na BMR niti ne pomislijo. BMR se drži prizvok motnje s slabo prognozo, saj je težko pridobiti bolnika za sodelovanje. Zaradi učinkovitega in uspešnega odkrivanja in zdravljenja oseb z BMP je še posebej pomembno izboljšati in povečati diagnostični instrumentarij, prav tako pa tudi omogočiti prilagojeno rehabilitacijo v okviru danih možnosti. Raziskave na področju preučevanja učinkov psihoedukacije bolnikov z BMR v glavnem spremljajo različne kazalce kot so npr. število epizod, sodelovanje pri zdravljenju, razumevanje motnje, ritem budnosti in spanja. Domala neraziskano pa je področje učinkov psihoedukacije na kognitivno funkcioniranje BMR, kar pomembno vpliva na kvaliteto življenja bolnikov, njihovo socialno funkcioniranje in delazmožnost. V raziskavi smo preverjali kognitivno/emocionalno funkcioniranje udeležencev s pomočjo psihološkega in nevropsihološkega instrumentarija s ciljem opredelitve učinka psihoedukacije in različnih farmakoterapij na socialno psihološke vidike rehabilitacije. Namen raziskave je bil kvantitativna in kvalitativna ocena učinkov psihoedukacije pri bolnikih z BMR in njihovih svojcih. Pri tem smo dodatno opredelili vpliv predpisane farmakoterapije na nekatere kognitivne funkcije bolnikov z BMR in njene učinke na kognitivno ter socialno rehabilitacijo bolnikov v okviru psihoedukativnega programa. Posebno pozornost smo namenili atipičnemu antipsihotiku kvetiapinu, ki se je v zadnjih letih uveljavil tudi pri zdravljenju BMR. Specifični cilji raziskave so bili: 1. Razvoj lastnega psihološkega in nevropsihološkega instrumentarija, ki bi omogočil oceno kognitivnega funkcioniranja tudi v okviru različnih emocionalnih kontekstov. 2. Proučiti ali so kognitivno-emocionalni procesi oseb z BMR okrnjeni tudi v fazi evtimije. 3. Preveriti ali se učinki različnih farmakoterapij in psihoedukacije odražajo v kognitivnem in čustvenem funkcioniranju oseb z BMR v fazi evtimije ter kako se to odraža v zaznavanju njihove kvalitete življenja. V raziskavi smo uporabili večje število lestvic in nevropsiholoških testov, in sicer: - nabor psiholoških lestvic za oceno manije (Young), lestvico depresije (Halmilton), lestvico impulzivnosti (BIS-11), lestvico notranjega počutja (ISS) in lestvico za ugotavljanje senzibiliziranosti nagrajevalnega motivacijskega sistema in motivacijskega sistema umika (BIS/BAS); - nevropsihološki instrumentarij za testiranje selektivne pozornosti (Besedno-barvni in Emocionalni Stroopov test), kognitivne kontrole inhibicije (Emocionalni Go/No-Go test) in socialne kognicije (Test prepoznavanja čustvenih izrazov na obrazu in Test prepoznavanja obrazov). V raziskavi je sodelovalo 92 ambulantnih pacientov z BMR (od 26 s farmakoterapijo kvetiapina) in 51 zdravih kontrol s svojci oseb z BMR). Vključitveni kriteriji za vse udeležence raziskave so bili svobodna in zavestna privolitev v sodelovanje, odsotnost drugih motenj z indikacijo hudih kognitivnih disfunkcij (odvisnost od psihoaktivnih snovi, obsesivno- kompulzivna motnja, motnje hranjenja, duševna manjrazvitost), sposobnost sodelovanja pri nevropsihološkem testiranju ter za osebe z BMR, da so se nahajale v fazi remisije (po kriteriju pod 12 točk na Hamiltonovi lestvici depresivnih simptomov in pod 10 točk na Youngovi lestvici maničnih simptomov). Vsi udeleženci so pred nevropsihološkim testiranjem podpisali privolitev v raziskavo in v nadaljevanju raziskave opravili protokol testiranja v enakem zaporedju: ISS lestvica, BIS- 11 vprašalnik, BIS/BAS lestvica, emocionalna in besedno-barvna Stroopova naloga, emocionalni Go/NoGo, test prepoznavanja obrazov in test prepoznavanja čustvenih izrazov na obrazu. Udeleženci so bili ponovno testirani po šestih tednih oz. po končanem programu psihoedukacije. S pomočjo metode fokusnih skupin smo analizirali različne vidike soočanja in spoprijemanja z motnjo pri BMR pacientih in njihovih svojcih, njihove izkušnje z odkrivanjem motnje in strategije spoprijemanja z boleznijo, s stigmatizacijo, kvaliteto življenja z motnjo, socialno in kognitivno funkcioniranje v času remisije, njihove izkušnje z ugodnimi in neželenimi stranskimi učinki zdravil. Preverjali smo tudi povratne informacije o psihološkem testiranju kognitivnih funkcij ter o osebnih pričakovanjih, izkušnjah in učinkih povezanih s psihoedukacijo. V okviru projekta smo razvili in implementirali 2 nova instrumenta: BIS/BAS lestvico, namenjeno spremljanju občutljivosti nagrajevalnega motivacijskega sistema in motivacijskega sistema umika in nevropsihološki test- Emocionalni Go/No-Go, namenjen ocenjevanju kognitivne kontrole inhibicije kot indikatorja situacijske impulzivnosti. Oba instrumenta sta pokazala medsebojno povezanost, saj nekatere tendence motivacijskih sistemov približevanja (BAS) in umika (BIS) lahko povežemo tudi z učinkovitostjo kognitivnega procesiranja relevantnih in motečih emocionalnih dražljajev. Izkazalo se je, da se zdrave osebe, z bolj izraženimi dimenzijami BAS hitreje odzivajo na prijetne tarče in jih manj motijo neprijetni in prijetni distraktorji. Poleg tega so bolj zaznavno občutljive za prijetne in nevtralne tarče. Dimenzija BIS pa se ni pomembno povezovala z nobenim aspektom kognitivne kontrole inhibicije. Pri osebah z BMR se je pokazala drugačna slika. Dimenzija BIS je korelirala s počasnejšim odzivanjem v situacijah s prijetnim distraktorjem, dimenzije BAS-a pa se v glavnem niso povezovale s kognitivno inhibicijo, z izjemo BAS-skupno, ki se je povezoval z večjo zaznavno občutljivostjo za neprijetne distraktorje. Potrdili smo medsebojno povezanost med merami impulzivnosti kot poteze (BIS- 11) in merami impulzivnosti kot stanja oz. kontrolo kognitivne inhibicije (Emocionalni Go/No-Go test). Rezultati so pokazali, da imajo osebe z BMR z bolj izraženo impulzivnostjo, manj pravilnih zadetkov in več pravilnih izpustov, ko je emocionalna valenca tarče prijetna. Prav tako imajo posamezniki z bolj izraženo impulzivnostjo na dimenziji Pozornost manj zadetkov, posamezniki z bolj izraženo impulzivnostjo na dimenziji Načrtovanje pa več pravilnih izpustov, ko je tarča prijetna. Za posameznike z bolj izraženo impulzivnostjo na dimenziji Motorika, so moteči distraktorji z neprijetno emocionalno valenco, saj imajo v tem pogoju manj pravilnih zadetkov. Preverili smo tudi povezanost kontrole kognitivne inhibicije s posameznimi dimenzijami lestvice notranjega počutja (ISS). Izkazalo se je, da se kontrola kognitivne inhibicije v veliki meri povezuje z razpoloženjskimi stanji. Največ korelacij je med podlestvicami lestvice ISS in prijetno tarčo, pri čemer imajo so imele osebe z BMR z bolj izraženimi dimenzijami Aktivacija, Zaznani konflikt in Indeks depresivnosti manj zadetkov, posamezniki z višjim Psihičnim blagostanjem, pa več zadetkov. Višje Psihično blagostanje se je izkazalo povezano z manjšim številom napak pri neprijetni in prijetni tarči in nevtralnih distraktorjih ter manjšim številom zadetkov, ko je bila tarča nevtralna. Posamezniki z višjim Indeksom depresivnosti imajo več zadetkov pri nevtralni tarči, posamezniki z višjo aktivacijo pa manj zadetkov, ko je emocionalna valenca distraktorja nevtralna. Posamezniki z višjim Psihičnim blagostanjem so pokazali več zadetkov in manj napak, ko so imeli distraktorji nevtralno emocionalno valenco, posamezniki z višjo aktivacijo pa manj zadetkov in več napak, ko je bila emocionalna valenca distraktorjev neprijetna. Razlike v splošnem počutju med BMR pacienti in zdravimi prostovoljci so pokazale, da je bilo pri BMR pacientih razpoloženje bolj spremenljivo z bolj izraženo razdražljivosto, jezavostjo in več depresivnimi mislimi. Primerjava skupin glede na obiskovanje psihoedukacijskih delavnic kaže, da delavnice same niso pomembno vplivale na počutje pri BMR pacientih in zdravih prostovoljcih. Kljub temu se je pri drugem testiranju v skupini BMR pacientov brez delavnic počutje poslabšalo pri več vidikih počutja kot pri pacientih z delavnicami. Pri primerjavi BMR pacientov glede na prejemanje kvetiapina in glede na obiskovanje delavnic se je pokazalo, da so delavnice v kombinaciji z jemanjem kvetiapina součinkovale na počutje BMR pacientov, in sicer v smeri nižje aktivacije (manj nepremišljenega odzivanja, nemira, viška energije) in manj prisotne razdražljivosti pri BMR pacientih s kvetiapinom glede na paciente brez kvetiapina. BMR pacienti so se glede na zdrave prostovoljce ocenjevali kot bolj impulzivni, kar se je odražalo pri vseh merjenih vidikih impulzivnosti: prenagljenem odločanju in nezmožnosti osredotočanja pozornosti, delovanju brez razmisleka in v pomanjkanju načrtovanja prihodnosti. Naši izsledki so potrdili nekatere hipoteze o povezanosti med motnjami razpoloženja in povišano ravnijo impulzivnosti in o možni interpretaciji povečane impulzivnosti kot potezne značilnosti BMR, saj se ta pojavlja tudi v fazi remisije. Obiskovanje delavnic ni pomembno vplivalo na samoporočano impulzivnost, saj sta skupini BMR pacientov in zdravih prostovoljcev navajali podobne ravni impulzivnosti ne glede na obiskovanje delavnic. Tudi BMR skupini sta glede na prejemanje kvetiapina dosegli podobne rezultate na vprašalniku impulzivnosti. Na področju spremljanju občutljivosti nagrajevalnega motivacijskega sistema in motivacijskega sistema umika so imeli v primerjavi z zdravimi prostovoljci BMR pacienti bolj izraženi apetitivni vidik impulzivnega iskanja zabave in hkrati tudi bolj izraženo motivacijo umika, ki predstavlja nagnjenost k reagiranju s strahom ali z anksioznostjo na potencialno ogrožujoče dražljaje. Rezultati se ujemajo z modelom hipersenzitivnega nagrajevalnega motivacijskega sistema, ki spremembe v občutljivosti tega sistema povezuje z značilnostmi manije in s časom do ponovitve epizode pri BMR. Podobno naj bi se tudi BIS (motivacijski sistem umika) povezoval z depresivnimi epizodami. Obiskovanje delavnic in farmakoterapija s kvetiapinom nista imeli pomembnega učinka na izraženost dimenzij motivacije približevanja in umika. Na področju selektivne pozornosti se je izkazalo upočasnjeno procesiranje tako emocionalnih kot nevtralnih besed pri BMR bolnikih glede na zdrave prostovoljce, vendar se skupini nista razlikovali glede natančnosti reševanja. Pri Besedno-barvnem Stroopu je prišlo pri BMR pacientih do pomembno večjega učinka interference, ki zahteva inhibicijo nerelevantnih informacij, kar je v nalogi predstavljal semantični pomen barvne besede, ki je bil neskladen z barvo, v kateri je bila beseda zapisana. Pri emocionalnem Stroopu pa je bila emocionalna interferenca primerljiva med skupinama BMR pacientov in zdravih prostovoljcev. Rezultati potrjujejo raziskave, ki navajajo, da imajo evtimični BMR bolniki daljše reakcijske čase v vseh pogojih Stroopove naloge in emocionalno pristrano procesiranje informacij. Z analizo rezultatov na testih pozornosti glede na obiskovanje delavnic in prejemanje kvetiapina smo ugotovili, da delavnice niso pomembno učinkovale na hitrost procesiranja, pokazal pa se je vpliv farmakoterapije s kvetiapinom, pri čemer so BMR pacienti s kvetiapinom počasneje reagirali na dane dražljaje v Besedno-barvni Stroopovi nalogi kot BMR pacienti brez kvetiapina. V tem oziru tudi lahko potrdimo nekatere izsledke raziskav, ki pripisujejo psihomotorično upočasnjenost oseb z BMR predvsem farmakološkim učinkom atipičnih antipsihotikov. Rezultati na področju kognitivne kontrole inhibicije so pričakovano pokazali počasnejše reagiranje na vse emocionalne valence tarčnih in motečih dražljajev, in več napak pri odgovarjanju na nevtralne tarče, prikazane v neprijetnem emocionalnem kontekstu, in pri odgovarjanju na tarče katerekoli emocionalne valence, prikazane v nevtralnem kontekstu pri evtimičnih BMR pacientih glede na zdrave prostovoljce. S tem se potrjujejo opažanja drugih raziskav o kognitivno- emocionalni interferenci oz. o težavah z inhibicijo emocionalnih dražljajev med emocionalno Go/NoGo nalogo, ki izhaja iz povečane aktivacije ventralno- limbičnih, temporalnih in dorzalnih predelov pri evtimičnih BMR pacientih. Primerjave skupin BMR pacientov in zdravih prostovoljcev glede na obiskovanje psihoedukacije niso pokazale pomembnega vpliva delavnic na reakcijske čase in napake pri odgovarjanju na različne emocionalne valence tarče in distraktorja (emocionalnega konteksta) v obeh skupinah. Pojavil pa se je učinek vaje v obeh skupinah predvsem pri odgovarjanju na negativne tarčne dražljaje, prikazane v prijetnem emocionalnem kontekstu. Podobno se je učinek izboljšanega prepoznavanja neprijetnih tarčnih dražljajev pri drugem testiranju izkazal tudi ob primerjavah obeh BMR skupin glede na prejemanje kvetiapina, ki sta podobno pravilno odgovarjali na emocionalne tarče, prikazane v različnih emocionalnih kontekstih. Prepoznavanje neznanih obrazov, ki meri sposobnost vidnoprostorske predstavljivosti, je bilo podobno uspešno pri BMR pacientih glede na zdrave prostovoljce, kar se ujema z raziskavami, ki konsistentno govorijo v prid neoškodovani sposobnosti prepoznavanja obrazov pri BMR pacientih. Tudi nadaljnje primerjave skupin glede na obiskovanje delavnic in glede na farmakoterapijo s kvetiapinom niso odkrile razlik v sposobnosti prepoznavanja obrazov med primerjanimi skupinami. Precej neenotni so izsledki raziskav o sposobnosti prepoznave osnovnih čustvenih izrazov pri evtimičnih BMR bolnikih. Naše primerjave BMR pacientov in zdravih prostovoljcev potrjujejo izsledke tistih, ki so odkrile zmanjšano sposobnost prepoznave vseh čustev in slabšo prepoznavo posameznih negativnih čustev. Obiskovanje delavnic ni bistveno vplivalo na prepoznavo čustev pri BMR pacientih glede na zdrave prostovoljce, njihov vpliv pa je bil na meji statistične pomembnosti pri BMR pacientih glede na jemanje kvetiapina, in sicer sta obe farmakološki skupini bolj pravilno prepoznavali čustva v pogoju z delavnicami glede na pogoj brez delavnic. Kar nas navaja na zaključek, da je tudi socialna kognicija oseb z BMR v fazi remisije relativno okrnjena. Učinke farmakoterapije in psihoedukacije smo dodatno evalvirali tudi s pomočjo metode fokusnih skupin. Izkazalo se je, da osebe z BMR pripisujejo zmanjšano kvaliteto svojega življenja različnim dejavnikom: podpori svojcev, dostopnosti do ustreznega zdravljenja, stigmatizaciji motnje, stranskim učinkom zdravil, in ne nazadnje tudi opaženemu slabšemu čustveno kognitivnemu funkcioniranju. S podaljševanjem remisije se osebam z BMR tudi izboljšajo sposobnosti koncentracije, pozornosti in spomina. Udeležba na psihoedukacijskih delavnicah močno popravi njihovo splošno funkcioniranje in sposobnost uravnavanja stabilnega razpoloženja. Z vsebinami in načinom izvedbe delavnic so bili udeleženci zadovoljni. Zaradi nekaterih slabih izkušenj s podobnimi programi podpore so imeli relativno nizka pričakovanja pred začetkom delavnic, ki pa so bila presežena po njihovem zaključku, zato so jih tudi priporočali tudi drugim pacientom z BMR in njihovim svojcem. Izpostavljeno je bilo tudi dejstvo glede dostopa do delavnic, ki je žal skoncentrirano na Ljubljansko regijo tako, da so pacienti iz drugih regij Slovenije v neenakopravnem položaju. Naše opažanje je bilo, da so bile osebe, ki so se udeležile delavnic bolj ozaveščene glede značilnosti motnje ter strategij spoprijemanja z njo. Hkrati so poročale o manj težavah, s katerimi se soočajo in spoprijemajo v fazi remisije in tudi na splošno je fokusna skupina z izkušnjo psihoedukacijskih delavnic delovala bolj sproščeno, odprto in komunikativno v primerjavi s fokusno skupino udeležencev brez psihoedukacijskih delavnic. Glede na to, da večina pacientov z BMR prejema več zdravil, iz različnih farmakoloških skupin hkrati (antidepresivi, stabilizatorji razpoloženja, antipsihotiki) so težko opredelili njihove konkretne učinke. Kvetiapin (Seroquel) so udeleženci fokusne skupine označili kot ugoden. Kot najbolj obremenjujoč negativni učinek so uporabniki navedli jutranjo utrujenost in neprestano zaspanost, ki jih je močno onemogočala pri vsakdanjih opravilih (služba, študij itd.); kot minoren stranski učinek pa povečano telesno težo. Psihološko testiranje so dobro sprejeli, še sploh možnost povratnih informacij. Domala vsi so se strinjali, da bi moralo biti tovrstno testiranje del stalnega diagnostičnega postopka v okviru različnih faz motnje in ob spreminjanju farmakoterapije. Če povzamemo, naša raziskava je pri BMR pacientih v fazi remisije ugotovila slabše in nestabilno počutje, povečano impulzivnost, večjo nagnjenost k potencialno nagrajujočim situacijam in hkrati več izogibanja potencialno nevarnih situacij, okrnjeno selektivno pozornost, na splošno slabšo kognitivno kontrolo emocionalnih dražljajev in slabše prepoznavanje osnovnih čustvenih izrazov, še posebno negativnega afekta in s svojimi izsledki potrjuje dognanja raziskav na področju BMR. Obiskovanje psihoedukacijskih delavnic ni pomembno vplivalo na omenjena proučevana področja, z izjemo prepoznavanja osnovnih čustvenih izrazov, kjer sta obe farmakološki skupini glede na prejemanje kvetiapina dosegli boljše rezultate na testu ob obiskovanju delavnic kot skupini, ki delavnic nista obiskovali. Predpostavka o psihoedukaciji kot psihosocialni intervenci, ki preko stabilizacije afektivnih simptomov pri BMR pacientih vodi do izboljšanja kognitivnih funkcij in boljše prognoze motnje, se torej ni popolnoma potrdila. Farmakoterapija s kvetiapinom generalno ni pokazala pomembnih učinkov na proučevane kognitivne funkcije, razen na nekatere aspekte notranjega počutja, socialne kognicije in boljšega operiranja z neprijetnimi tarčnimi dražljaji v uporabljenih kognitivnih testih, vendar ga pacienti dobro sprejemajo. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Nabor nevropsihološkega instrumentarija v raziskavi je dobro diskriminiral kognitivno emocionalno funkcioniranje med osebami z BMR in zdravimi prostovoljci. Pričakovano s hipotezo, so se pokazale nekatere pomembne razlike v kognitivnem funkcioniranju oseb z BMR: slabša kognitivna fleksibilnost in kognitivna inhibicija ter odpornost na moteče dražljaje, okrnjena socialna kognicija. Tudi impulzivnosti in občutljivost motivacijskega sistema približevanja in umika sta bili bolj izraženi pri BMR. Farmakoterapija in psihoedukacija nista ključno izboljšala kognitivnega funkcioniranja oseb z BMR v fazi remisije. Pokazali so se le manjši učinki na nekatere vidike notranjega počutja, socialne kognicije in boljšega operiranja z neprijetnimi tarčnimi dražljaji. Kljub temu, da kvetiapin ni izkazal neposrednih učinkov na čustveno kognitivno funkcioniranje oseb z BMR pa klinična praksa kaže, da je vse bolj uveljavljeno zdravilo pri BMR ter da ga pacienti dobro sprejemajo. Psihoedukacija ima izjemno dober vpliv na vzdrževanje stabilnega razpoloženja in močno popravi kvaliteto življenja pacientov. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko pritrdimo avtorjem ki menijo, da so kognitivni in čustveni primanjkljaji pri BMR bolj potezne in relativno trajne značilnosti oseb z BMR in ne zgolj značilnosti določene faze motnje. Naša raziskava je namreč razkrila podoben vzorec kognitivnih deficitov, ki ji raziskovalci uvrščajo med t.i. kognitivni endofenotip bipolarne motnje, ki je relativno odporen na različne farmakoterapije in psihoterapevtske postopke kakor tudi faze motnje. To hipotezo podkrepljujejo tudi naši izsledki na področju nekaterih osebnostnih značilnosti, ki kot stabilne poteze lahko predstavljajo določene predispozicije (dejavnik tveganja) za razvoj motenj razpoloženja, npr. povečana občutljivost nagrajevalnega motivacijskega sistema in motivacijskega sistema umika, ki sta ostala na podobni ravni pred in po delavnicah in se nista razlikovala med osebami z BMR, ki so prejemale različno farmakoterapijo. Poleg kognitivnega endofenotipa bipolarne motnje lahko govorimo tudi o specifičnem osebnostnem profilu oseb z BMR, ki se odraža v prenagljenem odločanju, v nezmožnosti osredotočanja pozornosti, v delovanju brez razmisleka in v pomanjkanju načrtovanja prihodnosti, v bolj izraženem impulzivnem iskanju zabave, nagnjenosti k reagiranju s strahom ali z anksioznostjo na potencialno ogrožajoče dražljaje. Ker kognitivni deficiti v veliki meri določajo stopnjo funkcionalnega in psihosocialnega okrevanja BMR pacientov je pomembno nadaljevati s proučevanjem učinkov farmakoterapije in psihosocialnih intervenc nanje, predvsem zaradi razmejitve učinkov intervenc od osnovne kognitivne oškodovanosti, ki je lahko posledica poteka motnje oziroma prirojenih odklonov. Z opredelitvijo značilnosti in obsega nevrokognitivnih primanjkljajev pri BMR bi lahko učinkoviteje identificirali ključne kognitivne simptome, primerne za farmakološko in psihosocialno obravnavo ter rehabilitacijo. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta4 Ni bilo sprememb raziskovalnega projekta. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO Doživljanje bolnikov v prvem tednu zdravljenja depresije na ravni osnovnega zdravstvenega varstva ANG Observation of treatment of depression in primary care setting in first week : what happens in first week of treatment with antidepressants? Opis SLO Spremljali smo doživljanje bolnikov v prvem tednu po začetku prejemanja antidepresivov. V raziskavo smo vključili 422 bolnikov, ki so v 60 zdravstvenih domovih pri svojem osebnem izbranem splošnem zdravniku prejeli antidepresiv. Četrtina bolnikov je poročala o neželenih učinkih in 15% od the je zamenjala simptome depresije in tesnobe z neželenimi učinki zdravila. Ti bolniki so bili na začetku zdravljenja bolj tesnobni in globje depresivni. Polovica jih ni sprejela razlage, da gre za simptome motnje. Skupno 55% bolnikov je imelo dodatna vprašanja o depresiji in zdravljenju. ANG In observational study we investigated what happened in the first week of the treatment of depression in a group of 422 patients with depression from 60 public health centers in Slovenia. One quarter of patients reported adverse effects and 15% of these patients' misinterpreted signs of depression and anxiety for adverse effects. These patients tend to be more anxious and more depressed at the beginning of treatment. Half of them could not accept the explanation of their misinterpretation. A total of 55% patients had additional questions about illness at the second visit. Objavljeno v DERNOVŠEK, Mojca Zvezdana, TAVČAR, Rok, SAJOVIC, Matjaž. Psychiatria Danub., 2008, letn. 20, št. 2, str. 227-230. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 24490969 2. Naslov SLO Analiza stroškov in koristnosti : raziskovalna in praktična uporaba ANG Cost-utility analysis : research and practical applications Opis SLO V poglavju mednarodne monografije ugotavljamo, kakšne so možnosti za izvedbo ekonomske analize stroškov in koristnosti na področju shizofrenije, depresije in anksioznih motenj. Ugotavljamo, da je podatkov o stroških in koristnosti zdravljena omenjenih motenj še vedno premalo in da so specifični za vsak posamezen zdravstven sistem. ANG In the chapter of international monograph we discussed the conditions for cost - utility analysis in schizophrenia, depression and anxiety. We concluded that there is shortage of the studies determining cost utility in mental health and that the results of each study are valid in the health system where the research was conducted. Objavljeno v DERNOVSEK, Mojca Zvezdana, PREVOLNIK RUPEL, Valentina, TAVČAR, Rok. V: RITSNER, Michael S. (ur.), AWAD, A. George (ur.). Quality of life impairment in schizophrenia, mood and anxiety disorders : new perspectives on research and treatment. Dordrecht: Springer, cop. 2007, str. 373-384, ilustr. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 1440654 3. Naslov SLO Duševno zdravje prebivalcev Slovenije ANG Mental health of the Slovenian citizens Opis SLO V monografiji opisujemo raziskavo, ki je bila izvedena v letu 2006 in je vključevala reprezentativen vzorec slovenske populacije, stare med 18 in 65 let. V telefonski anketi smo jim zastavili vprašanja, ki se nanašajo na pozitivne kazalce duševnega zdravja in na najbolj pogoste negativne kazalce, ki pomenijo duševno motnjo (set vprašalnikov je iz mednarodnega projekta MINDFUL). Gre za prvo takšno raziskavo v Slovenskem prostoru, ki je hkrati ugotavljala psihosocilane in zdravstvene dejavnike duševnega zdravja. ANG In monography the research project form the year 2006 is presented. In phone interview representative group of adult Slovenian population were included. Positive and negative factors indication positive and negative mental health was examined according to the selection of the indexes from European project MINDFUL. In Slovenia this is the only research project investigating at the same time psychosocial and health determinant of mental health. Objavljeno v KAMIN, Tanja, JERIČEK KLANSČEK, Helena, ZORKO, Maja, BAJT, Maja, ROŠKAR, Saška, DERNOVŠEK, Mojca Zvezdana. Duševno zdravje prebivalcev Slovenije. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja, 2009. 138 str., graf. prikazi, tabele. ISBN 978-961-6659-42-0. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 243245824 4. Naslov SLO Prepoznavanje čustvenih izrazov pri osebah z bipolarno motnjo razpoloženja v evtimični fazi. ANG Recognition of emotional expressions in euthymic persons with bipolar mood disorder Opis SLO V članku so predstavljeni preliminarni rezultati študije, kjer smo proučevali socialno kognicijo pri osebah z bipolarno motnjo v fazi evtimije (odsotnost epizod manije oz. depresije). V ta namen smo razvili in uporabili računalniško voden Test prepoznavanja čustvenih izrazov na obrazu (Ekman) in Test prepoznavanja obrazov (Benton). Rezultati so pokazali, da imajo osebe z bipolarno motnjo razpoloženja v fazi evtimije dokaj dobro ohranjeno funkcioniranje na področju socialne kognicije, primerljivo s prepoznavanjem obrazov in čustvenih izrazov, ki smo jih identificirali v skupini zdravih oseb. ANG In the paper were presented the preliminary results of study which aimed to examine the social cognition skills of persons with bipolar mood disorder during euthymia (without current depression or mania episode). Computer administrated Recognition of facial emotion test (Ekman) and Facial recognition test (Benton) were developed and applied in this regard. The results indicated that euthymic bipolar patients demonstrated relatively preserved functioning in aspect of social cognition, with comparable recognition of faces and emotional expressions, as identified in the group of healthy persons. Objavljeno v NOVAK, Tatjana, ŠPRAH, Lilijana. V: BOHANEC, Marko (ur.), GAMS, Matjaž (ur.), RAJKOVIČ, Vladislav (ur.) in drugi. Zbornik 11. mednarodne multikonference Informacijska družba - IS 2008, 13.-17. oktober 2008 : zvezek A : volume A, (Informacijska družba). Ljubljana: Institut "Jožef Stefan", 2008, str. 327-330. Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 28368173 5. Naslov SLO Vloga motivacije približevanja in umikanja pri kognitivni kontroli emocionalnih dražljajev. ANG The impact of behavioural inhibition and approach tendencies on cognitive control of emotional stimuli Opis SLO V članku predstavljamo študijo povezanosti med občutljivostjo nagrajevalnega motivacijskega sistema (BAS) in motivacijskega sistema umika (BIS) ter kognitivno kontrolo emocionalnih dražljajev pri zdravih prostovoljcih in pri pacientih z bipolarno motnjo razpoloženja (BMR). Zdravi prostovoljci z bolj izraženo komponento BAS so pokazali tudi boljšo kognitivno kontrolo emocionalnih dražljajev. Nasprotno pa se je pri BMR pacientih pokazala hkrati povečana občutljivosti BAS in BIS ter okrnjena kognitivna kontrola emocionalnih dražljajev (manj točno odgovarjanje in daljši reakcijski časi). ANG In this paper we presented the study of relationship between behavioural approach (BAS) and inhibition (BIS) tendencies and emotional modulation of cognitive control in the group of healthy volunteers and bipolar outpatients (BMD). Healthy volunteers with greater BAS levels had demonstrated better emotional modulation of cognitive control. In contrast, we found in BMD group higher BAS and BIS levels and impaired cognitive control of emotional stimuli (less accuracy and longer reaction times). Objavljeno v ŠPRAH, Lilijana, NOVAK, Tatjana. V: BOHANEC, Marko (ur.), GAMS, Matjaž (ur.), RAJKOVIČ, Vladislav (ur.), URBANČIČ, Tanja (ur.), BERNIK, Mojca (ur.), MLADENIČ, Dunja (ur.), GROBELNIK, Marko (ur.), HERIČKO, Marjan (ur.), KORDEŠ, Urban (ur.), MARKIČ, Olga (ur.), LENARČIČ, Jadran (ur.),idr. Zbornik 12. mednarodne multikonference Informacijska družba - IS 2009, 12.-16. oktober 2009 : zvezek A : volume A, (Informacijska družba). Ljubljana: Institut Jožef Stefan, 2009, str. 378-381. Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 30602285 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Vpliv emocionalnega konteksta na kontrolo kognitivne inhibicije pri osebah z bipolarno motnjo razpoloženja. ANG The impact of emotional contects of cognitiv inhibition control in bipolar mood disorder Opis SLO Mentorstvo pri diplomski nalogi, ki obravnava metodološki vidik študije, kjer smo proučevali ali emocionalna valenca dražljaja vpliva na kognitivno inhibicijo oseb z bipolarno motnjo razpoloženja v primerjavi z zdravimi prostovoljci. V ta namen smo razvili in uporabili računalniško voden emocionalni Go/NoGo test, sestavljen iz slik z negativno, nevtralno in pozitivno čustveno valenco. Osebe z BMR so v primerjavi z zdravimi prostovoljci pokazale slabšo kontrolo kognitivne inhibicije, še zlasti v negativnem in nevtralnem kontekstu in kadar so bile tarče slike z nevtralno emocionalno valenco. Mentor in diploma were are presented the results of methodological part of study where we examinate if emotional valence of stimulus has the ANG influences on cognitive incognition of persons with BMD in comparison in healthy volunteers. We aimed to develop and use computerised emotional Go/NoGo test, composed of pictures with neutral, negative and positive emotional valence. In compare with healthy volunteers persons with BMR revealed in pared control of cognitive inhibition especially within negative and neutral contexts and when the target pictures were those with neutral emotional valence. Šifra D.10 Pedagoško delo Objavljeno v MILAVEC, Maja. Diplomsko delo. Ljubljana: [M. Milavec], 2008. 112 f., ilustr., tabele. 2.11 Diplomsko delo Tipologija COBISS.SI-ID 28612397 2. Naslov SLO Kam in kako po pomoč v duševni stiski? ANG Where and how to look for help in mental distres? Opis SLO Namen knjižice Kam in kako je olajšati pot do pomoči osebam, ki se soočajo z duševno stisko in njihovim svojcem. Knjižica zato vsebuje osvežen seznam služb, ki nudijo pomoč v primeru stiske, ter naslove spletnih strani in tiskanega gradiva s tega področja. Knjižica je namenjena splošni javnosti ter je bila distribuirana v vse ustavnove, ki nudijo pomoč osebam v stiski. ANG The purpose of »Where and how« booklet is to rellieve path to find help for persons facing mental distress and their family. Booklet holds refresh list of servises that provide help, their contact information and also other useful information from this field. It is designed for general public and disturbed among all servises that provide help. Šifra F.34 Svetovalna dejavnost Objavljeno v DERNOVŠEK, Mojca Zvezdana, OREŠKI, Suzana, TAVČAR, Rok. Ljubljana: Izobraževalno raziskovalni inštitut Ozara, 2009. 101 str. ISBN 978-961- 92386-4-6. Tipologija 2.06 Enciklopedija, slovar, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid COBISS.SI-ID 248278784 3. Naslov SLO Dijak in prevajalka, zdravljenja s kvetiapinom ANG Two cases treated with quetiapine - student and consecutive interpreter Opis SLO Prispevek obravnava dva bolnika z bipolarno motnjo razpoloženja, ki sta se po zdravljenju s quetiapinom popolnoma rehabilitirala in se dejavno vključila v vsakodnevno življenje. Oba sta visoko funkcionalna in ji motnja in zdravljenje v uspešnem življenju nič ne ovrajo. ANG The case report included the description of the successful treatment of bipolar mood disorder in two patients: student and consecutive interpreter. Both are successful in their current social role and they do not have any problems due to mental disorder or side effects of the pharmacotherapy. Šifra F.30 Strokovna ocena stanja Objavljeno v DERNOVŠEK, Mojca Zvezdana. Viceversa (Ljubl.), 2007, št. 52, str. 11. Tipologija 1.04 Strokovni članek COBISS.SI-ID 22584793 4. Naslov SLO Strokovna recenzija in spremno besedilo knjige: Bipolarna motnja za telebane ANG Peer review and introduction text for book: Bipolar disorder for dummies Opis SLO Prevod knjige Bipolarna motnja za telebane je prvi priročnik v slovenskem jeziku za osebe z bipolarno motnjo in njihove svojce. V okviru recenzije je bil opravljen strokovni pregled besedila ter dodano spremno besedilo, kjer je opisano kako je prišlo do odločitve za izdajo prevoda knjige ter napotila, komu je knjiga namenjena. ANG The translation of the book Bipolar Disorder for Dummies is the first comprehensive handbook in Slovenian language for people with bipolar mood disorder and their relatives. In the context of revision, a professional review of translated text has been performed and introductory text added with explanation how the decision for the translation developed and to whom the book is intended. Šifra F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Objavljeno v FINK, Candida, KRAYNAK, Joe. Bipolarna motnja za telebane : [razumite manično depresijo in odkrijte najnovejše oblike zdravljenja]. 1. izd. Ljubljana: Pasadena: DAM, Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami, 2009. XVIII, 340 str., ilustr., tabele. ISBN 978-961- 6361-85-9. [COBISS.SI-ID 247727872] Tipologija 1.19 Recenzija, prikaz knjige, kritika COBISS.SI-ID 247727872 5. Naslov Vpliv farmakoterapije pri bipolarni motnji razpoloženja na kognitivno kontrolo SLO inhibicije ANG Influence of bipolar disorder pharmacotherapy on cognitive response inhibition Opis SLO Predstavili smo izledke raziskave, kjer smo proučevali ali obstaja povezava med različnimi oblikami farmakoterapije in kognitivno kontrolo inhibicije pri pacientih z bipolarno motnjo razpoloženja (BMR) v fazi remisije. Pri BMR pacientih smo odkrili okrnjeno kognitivno kontrolo inhibicije v več ozirih, še posebej je izstopala v okviru negativnega emocionalnega konteksta. Čeprav rezultati niso pokazali močne povezave med kognitivno inhibicijo kontrole in različnimi vrstami farmakoterapije, pa je bila v skupini s terapijo z atipičnim antipsihotikom ta funkcija najbolj okrnjena. We presented the results of study which aimed to determine whether there is ANG an interaction between different types of pharmacotherapy and cognitive response inhibition in euthymic bipolar patients (BMD). BMD demonstrated impaired cognitive response inhibition in several aspects, especially in coping with negative emotional context. Although the results didn't reveal a strong influence on cognitive response inhibition regarding the type of pharmacotherapy, coping with negative emotional context was slightly poorer in the group of bipolar patients with atypical antipsychotic pharmacotherapy. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci BARAT, Martina, ŠPRAH, Lilijana. V: KORITNIK, Blaž (ur.), OSREDKAR, Objavljeno v Damjan (ur.). Sinapsa Neuroscience Conference '09, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, 26th - 29th September 2009. Book of abstracts. Ljubljana: Sinapsa, Slovenian Neuroscience Association, 2009, str. 132. Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci COBISS.SI-ID 30431789 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 1. Vpetost članov projektne skupine v mednarodno raziskovalno dejavnost: 2008 - 2010 European network for promoting health of residents in psychiatric and social care institutions (HELPS), kjer sodelujemo z raziskovalnimi skupinami iz 14 evropskih držav; 2008 - 2010 Electronic standard coding and mapping of services for long-term care (eDESDE-LTC), v katerega so poleg partnerjev iz Slovenije IRI in ZRC SAZU, vključeni še partnerji iz 5 držav. 2. Zelo pomemben rezultat projektne skupine je tudi razširitev ponudbe psihoedukativnih delavnic v slovenskem prostoru. Sedaj potekajo delavnice v Novi Gorici, kjer jih vodi specialist psihiater koncesionar in na nevladnih organizacijah Humana v Kranju ter DAM v Ljubljani. Na ta način je prisostvovanje omogočeno tudi ljudem, ki ne morejo na delavnice v Ljubljano. 3. Člani projektne skupine smo sodelovali tudi z uporabniki - osebami z bipolarno motnjo in njihovimi svojci in s skupnimi močmi je nastal prvi spletni forum za bipolarno motnjo razpoloženja Bipolarna.org. 4. V procesu finaliziranja sta dve doktorski disertaciji, pod mentorstvom članic projektne skupine: Endogeni fenotip bipolarne motnje razpoloženja v okviru psihoedukacije in farmakoterapije; Reinterpretacija lastne osebe in osebne zgodovine bolnikov z bipolarno motnjo razpoloženja prek psihiatričnega zdravljenja v Sloveniji. 5. V okviru projekta je bila organiziran Simpozij o bipolarni motnji (12. junij 2009, Ljubljana), ki je bil namenjen rednemu strokovnemu izobraževanju slovenskih psihiatrov in kjer smo predstavili project in njegove izsledke. 6. Na kognitivnih delavnicah, ki so potekale v okviru aktivnosti Tedna možganov 2007 smo zainteresirane udeležence prireditve testirali z našim nevropsihološkim instumentarijem, pripravili delavnico o bipolarni motnji razpoloženja ter predstavili v obliki izobraževalnega posterja socialno kognicijo 4. Vodja projektne skupine je bila leta 2009 imenovana za nacionalnega koordinatorja SZO za duševno zdravje. 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1. Pomen za razvoj znanosti9 SLO I Proučevanje bipolarne motnje razpoloženja je še do nedavnega ostajalo v domeni medicine, | Projekt L3-9698 Stran 10 od 21 farmakologije in psihologije, ki so na svojski in hkrati "disciplinarno omejen" način odkrivale posebnosti in posledice te motnje. Vsaka disciplina posebej si prizadeva pokazati morebitne univerzalnosti in specifičnosti BMR na podlagi podmene, da BMR značilno zaznamuje del prebivalstva na različne načine. Raziskava »Evalvacija učinkov psihoedukacije in farmakoterapije bolnikov z bipolarno motnjo razpoloženja« metodološko presega disciplinarno zamejenost proučevanja BMR, saj uvaja multidisciplinarni pristop v okviru psihiatrije, nevropsihologije ter socialne antropologije. Raziskave na področju proučevanja učinkov psihoedukacije bolnikov z BMR se v glavnem omejujejo na spremljanje števila epizod, sodelovanje pri zdravljenju, razumevanje motnje, ritem budnosti in spanja. Domala neraziskano je področje učinka psihoedukacije na nevrokognitivne deficite pri BMR, ki so pomembno vpleteni v kvaliteto življenja bolnikov, njihovo socialno funkcioniranje in delazmožnost. Zato bo raziskava zaradi uporabe nevrokognitivnega pristopa spremljanja učinkov psihoedukacije, osvetlila nekatere vidike socialne in kognitivne rehabilitacije bolnikov z BMR, ki se udeležijo psihoedukativnega programa. V raziskavi uporabljamo tako kvantitativni kakor kvalitativni evalvacijski pristop za spremljanje učinkov psihoedukacije in farmakoterapije, kar je na področju preučevanja bipolarne motnje razpoloženja novost. Zato menimo, da bodo rezultati naše raziskave pomembno nadgradili razumevanje mehanizmov, vpletenih v razvoj in zdravljenje bipolarne motnje razpoloženja. Podatki o medsebojnem vplivu in prepletanju kognitivnih disfunkcij in specifične občutljivosti na emocionalni kontekst pri BMR so eden od najpomembnejših rezultatov naše raziskave. Posebna pozornost je v naši raziskavi posvečena atipičnemu antipsihotiku kvetiapinu, ki se vse bolj uveljavlja tudi pri zdravljenju BMR. Kljub temu, da je učinek kvetiapina na kognitivne funkcije pri shizofreniji že dokaj poznan, so v literaturi izjemno pomanjkljivi podatki o učinkih kvetiapina na kognitivne funkcije pri bolnikih z BMR. Rezultati raziskave so v tem oziru pomembno prispevali k razumevanju učinkov kvetiapina na nekatere emocionalno kognitivne disfunkcije bolnikov z BMR. Hkrati pa podali tudi informacijo o morebitnih prednostih in pomanjkljivostih kvetiapina, kot jih doživljajo uporabniki zdravila. Za potrebe spremljanja učinkov psihoedukacije in farmakoterapije se je v sklopu raziskave uvedla tudi vrsta nevropsiholoških instrumentov, ki je bila validirana na skupinah zdravih prostovoljcev in bolnikov z BMR. To je novost na področju spremljanja zdravljenja bolnikov z BMR, saj smo poleg raziskovalnega orodja pridobili tudi diagnostični instrumentarij, ki poleg spremljanja emocionalno kognitivnih dejavnikov omogoča tudi pridobivanje podatkov o tem, kje imata psihoedukacije in farmakoterapije bolj oz. manj ugoden učinek, kar je lahko podlaga za dodatne intervence pri načrtovanju zdravljenja bolnikov z BMR. In nenazadnje, rezultati raziskave bodo pomembno prispevali k dograjevanju teoretičnih in metodoloških izhodišč pri preučevanju bipolarne motnje razpoloženja. Dodatno smo osvetlili nekatere kognitivno vedenjske mehanizme, ki so vpleteni v klinično sliko bolnikov z BMR in prepletenost kognitivnih in emocionalnih odzivov na različne pristope zdravljenja BMR. ANG Until recently a research work on BMD was in domain of medicine, pharmacology and psychology, that on peculiar and at the same time "disciplinary restricted" manner discovered specialities and consequences of this disorder. Every discipline endeavours to show eventually common and special characteristics of BMD to support the hypothesis, that BMD importantly marks a part of population on different manners. This research project methodologically surpasses a disciplinary straitness of BMR studies, by introducing a multidisciplinary research approach in framework of psychiatry, neuropsychology and of social anthropology. Studies in the field of BMD psychoeducation evaluations in general checked up a number of episodes, improved compliance, better understanding of the disorder and a more appropriate sleep-wake rhythm. Almost undiscovered is the field of psychoeducation effects on neurocognitive deficits in patients with BMD which are importantly involved in patient's quality of life, social functioning and working ability. Current research did enlighten some of psychoeducational aspects which are linked with BMD patient's cognitive and social rehabilitation, because of applied neurocognitive approach. A qualitative and quantitative evaluation approach for psychoeducation and pharmacotherapy effects screening have used in research project, which is novelty in the field of BMD research work. Therefore our study will contribute to better understanding of mechanisms involved in progressiveness and in treatment of bipolar mood disorder. Data concerning a mutual influences and interactions between cognitive dysfunctions and specific sensitivity regarding to emotional context in BMD are also one of the main and important outcomes of our research. In this study we are focused on atypical antipsychotic drug quetiapine which is frequently used drug for BMD treatment. Although the effects of quetiapine on cognitive functions in schizophrenia are well known, the knowledge concerning the impact of quetiapine on the cognitive functions in BMD is still scarce. The results are in this regard an important contribution to understanding of favourable effects on emotional and cognitive dysfunctions in patients with BMD. At the same time this results will upgrade the knowledge concerning the advantages and deficiencies of quetiapine, as users experienced them. In order to evaluate the effects of psychoeducation and pharmacotherapy, some new neuropsychological instruments were introduced and validated in the group of healthy volunteers and BMR patients. This is a novelty in the field of the BMD treatment since we gain a research tool and diagnostic instrument as well. That enables screening of the cognitive emotional factors and tracing for more or less favourable effects of psychoeducation and pharmacotherapy at the same time. This can subserve as foundation for additional interventions in planning of BMD treatment. The results of study will importantly contribute to upgrade of the theoretical and methodological background at BMD. We additionally clarified some cognitive and behavioural mechanisms engaged in the clinical picture of BMD patients and cognitive emotional responses to different approaches of BMD treatment. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO_ Odnos državotvornih institucij do duševnih motenj ne bi smel biti zanemarljiv, saj je v državni perspektivi dejavno prebivalstvo še vedno videno kot temeljna strateška podlaga njenega delovanja. Duševne motnje predstavljajo veliko socioekonomsko breme za posameznika, njegove najožje in celotno družbo. Kadar gre za resne in kronične motnje, ki posameznika v vsakdanjem življenju zelo ovirajo, je socioekonomsko breme zelo veliko in dolgotrajno. Posledice pa postanejo relevantne z vidikov: povečevanja invalidnosti dejavnega prebivalstva države, dragih zdravstvenih storitev v primerih zdravljenja, izgube delovnih dni strateško najbolj pomembnega dela prebivalstva, zmanjševanja števila vojaških obveznikov, in nenazadnje zmanjševanja števila potencialnih članov (staršev) družbe. Po podatkih WHO je bipolarna motnja razpoloženja (BMR), v svetovnem merilu, deveti glavni razlog oviranosti pri populaciji stari od 15 do 44 let medtem, ko predstavlja prevalenca BMR med 0.5-7.5% prebivalstva. Zaradi tega je zgodnje prepoznavanje motnje in poznavanje učinkov različnih terapevtskih pristopov pri zdravljenju bipolarne motnje razpoloženja zelo pomembno, še posebej z vidika kognitivne in socialne rehabilitacije. še do nedavnega v Sloveniji ni bilo organizirane nobene posebne dejavnosti za bolnike z BMR in njihove svojce. Program psihoedukacije za bolnike z BMR in njihove svojce, ki je bil uveden leta 2005 na Psihiatrični kliniki v Ljubljani je bil med uporabniki dobro sprejet. Gre namreč za metodo dela, ki je enostavna, dostopna in dokaj poceni, glede na precej ugodne rezultate. Poleg tega je pomembno, da imajo ta program bolniki in svojci zelo radi in ga ocenjujejo kot izjemno koristnega. Boljše obvladovanje težav, ki so povezane z BMR ima kratkoročne in dolgoročne ugodne učinke. Kratkoročno lahko opazimo: večjo skrb posvečeno rednemu jemanju zdravil, boljše spoprijemanje s stresi, uporabljanje strategij spoprijemanja, ki so usmerjene k stabilizaciji razpoloženja, večjo samozavest in občutek obvladovanja bolezni in manjšo zlorabo različnih psihoaktivnih substanc Dolgoročni učinki psihoedukacije pa se opazijo pri: zmanjšanju potrebe po bolnišničnem zdravljenju, manj epizod bolezni oziroma blažje epizode, izboljšanje na področju delazmožnosti oziroma opravljanja šolnikih obveznosti, boljše obvladovanje denarnih, pravnih in socialnih zadev in s tem povezanih nepredvidenih zapletov. Boljše poznavanje učinkov psihoedukacije predvsem z vidika kognitivne rehabilitacije bolnikov z BMR, bo bistveno osvetlilo siceršnje podatke o njenih kratkoročnih in dolgoročnih učinkih, s katerimi razpolagamo. Problematično namreč je, da v redni klinični praksi psihoedukacija za bolnike skoraj ni na voljo. Psihoedukativno delo je tako kurativno kot tudi preventivno usmerjeno. Opolnomoči bolnika, da se spoprime z boleznijo. Rezultati raziskave bodo v svetovnem in slovenskem prostoru dodatno podprli smiselnost psihoedukativnega dela pri bolnikih z BMR in podprli podmeno, da je skupinska psihoedukacija, ki jo prejmejo bolniki in njihovi svojci, merljivo in v zdravje usmerjeno usposabljanje. Glede na to, da je BMR med vsemi duševnimi motnjami najslabše diagnosticirana in, da do prave diagnoze včasih preteče celo 10 let, je še kako pomembno, da klinična stroka razpolaga s primernim diagnostičnim instrumentarijem. V raziskavi uvajamo in validiramo več novih diagnostičnih instrumentov: Lestvica notranjega počutja (ISS), občutljivost nagrajevalnega motivacijskega sistema ter motivacijskega sistema umika (Lestvica BIS/BAS), računalniško voden nevropsihološki instrumentarij testa selektivne pozornosti (emocionalni in barvno besedni Stroop), test vedenjske inhibicije (emocionalni Go/NoGo) in socialne kognicije (Bentonov test prepoznavanja obrazov ter Ekmanov test prepoznavanja emocij), ki bodo omogočali relativno hitro oceno posameznikovega kognitivnega funkcioniranja v različnih emocionalnih kontekstih, prognozo motnje in spremljanje terapevtskih učinkov. ANG The relationship of governmental institutions to mental disorders should not be negligible, since from the national perspective healthy population is a basic strategic capital for development. Mental disorders present a huge socioeconomic burden for individual, their relatives and the whole community. In case of severe and debilitating disorders this burden can be enormous and of long duration. Its consequences are particularly relevant in light of increasing incapacitation of active population, increasing health-related costs, sick leave, decreasing the population of military recruits, and reducing the number of inhabitants (parents). Therefore evaluation of various treatment approaches in management of BMD is important, especially in regard to cognitive and social rehabilitation. Until very recently there have been no special activities organized for patients with BMD and their relatives. The programme of psychoeducation, organized in 2005 by University Psychiatric Hospital Ljubljana was well accepted. It encompasses a simple, available, cost-effective, and very useful method of education which provides good results. It is of particular importance that users like the programme and regard it as helpful. Better management of BMD-related problems has both short-term and long-term effects. Among the former are better awareness of the importance of taking medications, better coping with everyday distress, using mood- stabilising strategies, higher self esteem, better coping with the disorder and lower use of psychoactive substances (both legal and illicit ones). Long-term effects include lower need for hospital treatment (both voluntary and involuntary), which is by far the most costly of all treatments. In addition there are fewer or lees severe episodes, improved working and academic ability, better management of social, financial or legal affairs and related issues. Better understanding of effects of psychoeducation with special emphasis on cognitive rehabilitation of patients with BMD will significantly elucidate available data on its short and long-term effects. It is noticeable that in routine use psychoeducation is not available for all patients. Psychoeducational activities are directed both towards prevention and treatment. It empowers the patient to better coping with the disorder. The results of the study will provide a firm scientific basis for further development and increasing the availability of psychoeducation by underlining the fact that the effect of group psychoeducation of patients and their relatives is measurable. With the emphasis that BMD is the most frequently misdiagnosed mental disorder which may take over 10 years to obtain the correct diagnosis it is of particular importance that clinicians have appropriate diagnostic instruments. In this research we are introducing and validating a several new clinical assessment instruments: Internal State Scale (ISS), Behavioural Activation / Inhibition System Scale (BIS/BAS Scale), computerized neuropsychological testing of selective attention (emotional and word/colour Stroop Task), behavioural inhibition (emotional Go/NoGo Task) and social cognition (Recognition of facial emotion test - Ekman) and Facial recognition test - Benton). Those instruments will enable a relatively quick assessment of individual's cognitive functions in various emotional contexts, the prognosis of disorder and follow-up of therapeutic effects. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj €>da ne Rezultat I Dosežen 6 Uporaba rezultatov |V celoti 6 F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj ©DA NE Rezultat I Dosežen 6 Uporaba rezultatov V celoti 6 F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj © DA ©NE Rezultat Dosežen 6 Uporaba rezultatov V celoti 6 F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj €-da ne Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov 1V celoti 6 F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA One Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj £>DA J NE Rezultat Dosežen 6 Uporaba rezultatov V celoti 6 F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj Oda ne Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov Delno 6 F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj Ü da One Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj da One Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj €-da ne Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov 1V celoti 6 F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj Oda NE Rezultat 1 Dosežen 6 Uporaba rezultatov Delno 6 F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj da One Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj da One Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj da One Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov 1V celoti 6 F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov 1V celoti 6 F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA One Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj da One Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov V celoti 6 F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj Oda ©ne Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj Ü da One Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA ©NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj Oda ©ne Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA ©NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj DA ©NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj ©DA ©NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj © DA NE Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov 1 Delno 6 F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj ü DA ©NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA ©NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj da e NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen 6 Uporaba rezultatov |V celoti 6 F.35 Drugo Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O 0 o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o 0 o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O 0 O G.02.02. Širitev obstoječih trgov © o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje © o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O 0 O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o © G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o © G.02.07. Večji delež izvoza © o o o G.02.08. Povečanje dobička © o o o G.02.09. Nova delovna mesta © o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O 0 O G.02.11. Nov investicijski zagon © o o o 1 G.02.12. Drugo: O o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti © O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o ® o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o © G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o 0 o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave © O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o © G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o © G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O 0 O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj © O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O ® O O G.07.02. Prometna infrastruktura © o o o G.07.03. Energetska infrastruktura © o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva © O O O G.09. Drugo: © o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki11 1. Sofinancer AstraZeneca Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: 34.776,00 EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: 25,00 % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. Znanstveni in strokovni članki: 2 izvirna znanstvena članka, 1 pregleden znanstveni članek, 2 strokovna članka, 9 objavljenih znanstvenih prispevekov na konferenci, 1 samostojen znanstveni sestavek. A.01 2. Znanstvena monografija Duševno zdravje prebivalcev Slovenije , Tri priročniki Kam in kako po pomoč v duševni A.02 stiski, Strokovna recenzija knjige Bipolarna motnja za telebane. 3. 12 referatov na mednarodnih znanstvenih konferencah B.03 4. Razvoj in implementacija novih psiholoških te nevropsiholoških testov za identifikacijo osebnostnih, čustvenih in kognitivnih dimenzij, povezanih z motnjami razpoloženja. F.21 5. Razširitev psihoedukacijskih delavnic v Novo Gorico, Izdelava kognitivnega profila pacientov z BMR, namenjenega njim in psihiatrom, Izvedba strokovnega izobraževanja psihiatrov o bipolarni motnji. F.18 Komentar Sofinancer sicer ni naročnik raziskave, vendar so rezultati zanj zanimivi in koristni iz več razlogov: 1. Raziskave o bipolarni motnji razpoloženja so se razmahnile šele v zadnjem času, saj so se pojavili novi koncepti klasifikacije in nova učinkovita in prenosljiva zdravila, kamor sodi tudi kvetiapin. Raziskave o delovanju kvetiapina na kognitivne funkcije je koristno tako za proizvajalce zdravila kakor tudi za bolnike. Učinki kvetiapina na kognitivne funkcije pri BMR pacientih so slabo raziskani in vsak nov podatek je nadvse dobrodošel. Sofinancirana raziskava je ena redkih, ki je v okviru proučevanja kognitivnega funkcioniranja BMR pacientov v fazi remisije posebej osvetlila posebnosti čustveno kognitivnega funkcioniranja pri osebah, ki prejemajo v okviru svoje farmakoterapije tudi kvetiapin.2. Sofinancer je pridobil vpogled tudi v nekatera ozadja predpisovanja kvetiapina, ki je vse bolj uveljavljeno zdravilo pri bipolarni motnji razpoloženja. Raziskava je razkrila, da je bil najbolj pogosto predpisovan atipični antipsihotik med vključenimi bolniki, še vedno pa je precej nejasnosti pri njegovem odmerjanju. Bolniki se še vedno zdravijo s prenizkimi odmerki in malokrat se poslužujejo dolgo delujoče oblike. Po razpoložljivih podatkih je bolnikov z bipolarno motnjo, ki jemljejo kvetiapin manj, kot bi pričakovali glede na smernice. Pri bolnikih, ki kvetiapin jemljejo je zdravilo uporabljeno kot stabilizator razpoloženja v vseh štirih vrstah indikacij.3. Uporaba metode fokusnih skupin v kombinaciji z nevropsihološkim instrumentarijem pri evalvaciji učinkov psihoedukacije in farmakoterapije predstavlja poglobljen vpogled v dinamiko spoprijemanja z BMR. Zlasti fokusne skupine so pomembno osvetlile mnenje in potrebe bolnikov glede učinkov zdravil na zdravljenje BMR in vpliva na kvaliteto življenja pacientov. Sofinancer je pridobil podatke o nekaterih potrebah pacientov z BMR, ki so lahko koristni za njegovo načrtovanje dela na področju BMR - od marketinških posegov do sofinanciranja raziskav oziroma sofinanciranja različnih programov za osebe z BMR in njihove svojce. 4. Ustrezna farmakoterapija BMR je povezana tudi z učinki psihoedukacijskega programa. Sofinancer je pridobil informacije o tem, v koliki meri je lahko kognitivni in socialni vidik rehabilitacije po psihoedukaciji povezan z učinki kvetiapina in koliko zaslug za dober izid se lahko pripiše zdravilom oz. koliko drugim prijemom rehabilitacije. Pri tem je dobil vpogled v morebitno vlogo specifičnega osebnostnega in kognitivnega profila oseb z BMR, ki je povezan z nekaterimi vedenjskimi in kognitivnimi vzorci, značilnimi za motnje razpoloženja, vendar relativno odpornimi na različne farmakološke in psihosocialne intervence.5. Izsledki raziskave so bili objavljeni in predstavljeni na več mednarodnih in domačih znanstvenih ter strokovnih konferencah, kakor tudi v okviru domačih rednih strokovnih izobraževanj psihiatrov, v okviru katerih se je sofinancerju omogočila možnost njegove promocije Ocena Raziskava je način podpore, ki jo podjetje namenja osebam, ki imajo bipolarno motnjo razpoloženja in potrebujejo dodatno pomoč (v okviru raziskave pridobijo možnost psihoedukacije in dodatnega nevropsihološkega testiranja kognitivnih funkcij) ter podpore, ki ji namenjamo raziskavam na področju psihiatrije. Z rezultati smo zelo zadovoljni. 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Mojca Zvezdana Dernovšek in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana 20.4.2010 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/153 1 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Samo v primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates ß2 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk- rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2010 v1.00a 56-ED-82-9D-02-76-55-A0-6E-82-40-B8-3D-55-90-20-8B-3E-BE-27