ftitniaa plačana t fotorlnL
I. izdaja.
Cena Din 1*-^
Št. 79	Ljubljana,	torek,	dne	7.	aprila	1931	Leto	II.
Izhaja «uk dan zjutraj razven
» ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1*—, lanskoletne 2*—: mo-•ečna naročnina Din 20'—, za tujino 80'—. Uredništvo * Ljubljani, GregorčiCeva 23. Telefon uredništva 30-70. SO-fif) In 30-71
Jugcslcmn
Rokopliot n« vraiam«,
Oglas! po tar!!! Ib dogovora. Dprara
v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica » Maribora, Aleksandrova cesta št. 24, teL 29-00.
V Celju: Slomškov trg 4 PoSI. ček. ral!.« Ljubljana 15.621
Os^atka romunske ilade
Ministrski predsednik je podal ostavko ceSokiipne vlade — Sira!j je ostavko sprejel Titulescu je prevzel sestavo nove vlade - Pred novimi volitvami v Romuniji
Mironescu, predsednik romunske vlade je odstopil.
Mov minister vojne in mornarice
Beograd, 6. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je sprejeta odstavka, ki jo je dal mini3ter za vojsko in mornarico armij-ski general Števan Hadžič, ki je stavljen na razpoloženje.
Za ministra za vojsko in mornarico je imenovan prvi adjutant Nj. Vel. kralja arini j ski general Dragomir J. Stojanovič, ki je danes ob 10. uri 15 minut že prisegel kot novi minister vojne in mornarice.
•
Minister vojne in mornarice, armijski general Dragomir Ž. Stojanovič se je rodil 5. avgusta 1878 v Knježevcu. Sest gimnazij je dovršil v Nišu in nato so ga sprejeli na vojno akademijo leta 1895. Leto kasneje je postal artilerijski podporučnik in po 10-letni karijeri je postal kapetan. Leta 1915 je bil imenovan za polkovnika, leta 1923 pa za divizijskega generala. Od leta 1901 do 1903 je bil na višji vojni akademiji. Zatem vodnik brdske artilerije in učitelj na artilerijski porodniški šoli v Kragujevcu. Od leta 1904 do 1907 je poveljeval bateriji v artilerijski podoficirski šoli, od leta 1907 do leta 1908 je bil na stažu v francoski artileriji, tri leta nato je poveljeval poljsko baterijo, od leta 1911—1912 je poveljeval spet artileriji v podoficirski šoli, od leta 1913—1914 poljski diviziji, leta 1918 je postal zopet učitelj taktike na artilerijski oficirski šoli na solunski fronti, od leta 1920—1921 je poveljeval prvemu poliču čo-ške artilerije, od leta 1921—1923 je poučeval na artilerijski šoli, nato je bil nekaj časa poveljnik artilerijske bosanske brigade in zatem do julija 1. 1925 divizijski general in nato inšpektor artilerije.
V vojni leta 1912/13 je poveljeval poljski bateriji šuniadijskegn artilerijskega polka, od leta 1014—1918 poljski diviziji. Med tem je leta 10] 0. služboval kot delegat v štabu vzliodne armade. Leta 1917 kot načelnik štaba artilerijskega poveljništva II. armade, nato v artilerijskem oddelku vrhovnega poveljništva, od leta 1917—1918 je bil spet v stažu na francoski fronti (Verdun). Zatem je bil v artilerijskem odseku vrhovne komande in od leta 1919—1920 zastopnik vršilca dolžnosti artilerijskega oddelka pri vrhovnem poveljništvu.
Visoka odlikovanja z redom Jugoslovanske krone
Z redom Jugoslovanske krone II. razreda so ■bili odlikovani ban Dravske banovine dr. Drago Marušič, ban Moravske banovine Jeremija Ži-vaaovič in ban Savske banovine dr. Ivo Perovič.
Z redom Jugoslovanske krone III. razreda so bili odlikovani pomočnik bana Dravske banovine dr. Otmar Pirkmajer in pomočniki Dobriča Matkovič, Andrija Zdravkovič, dr. Jovain Zec in Dragomir Todorovič.
Imenovanja v vojaški službi
Beograd, G. aprila. V vojaški službi so napro-dova/li v čin rezervnega kapetana II. razreda poročniki: artilerijski Fnidr.ih Ferdo in Kop Sigmund, inženirski Sernec Dušan, pehotni Bahovec Ciril, Oslerc Ciril, Žnidarič Franjo, Spar-halda Lavoslav, Vdšin Josip, Gaberščik Stanko, IlirscM Franjo, Gajšek Božidar, Smol jan Ante, Haj<il Josip, Priž Peter, Hrs Adolf, Vreč Oton; v c Lil rezervnega poročnika, podporočniki: pehota! Sever Mirko, Lah Andrej, Komel Antom, Kutnjak Rudolf; v čin rezervnega poročnika fregate korvetni poročnik Jankac Josip; v čin rezervnih nižjih vojnih uradnikov I. razreda inžeuirsltio-ieliničine stroke nižji vojni uradnik
II.	razreda Meniga Jurij, v čin nižjega vojnega uradnika II. razreda gospodarske stroko nižji vojni uradnik III. razreda Beksa Josip in Podlesnik Ivan.
Upor na otoku Madeiri
Lisbona, 6. aprila. AA. V Madeiri je izbruhnila revolucija. Vlada je poslala tja čete, da vzpostavijo red in mir. Ker so se pa čete pridružile upornikom, se je posrečilo revolucionarjem zapreti visokega komisarja in civilnega guvernerja in zasesti vladna poslopja in državno banko. Portugalska vlada je poslala iz Lis-bone v Funkal, kjer je položaj posebno resen, dve križarki in 500 vojakov.
Iteograd, 6. aprila, o. Iz Pariza poročajo, da je g. Titulescu snoči odpotoval in da prispe v sredo zjutraj v Bukarešto. V Bukarešti smatrajo, da bo imel Titulescu težave s sestavo koncentracijske vlade. Ce bi mu to ne uspelo, bo baje sestavil vlado osebnosti. V to vlado bi vstopili politiki poedinci iz vseh političnih strank, kar bi bržkone dovedlo do cepitve sedanjih romunskih strank in osnovanja nove politične grupe, ki bi samostojno nastopila pri bodočih volitvah.
Bukarešta, 6. aprila, d. Od Maniua nimajo še nobenih vesti, kako stališče zavzema do koncentracijskega kabineta. Narodna kmečka stranka se izjavlja proti razpustitvi parlamenta v prvi vrsti z utemeljitvijo, da bi razpis novih volitev povzročil nepotrebne izdatke.
Bukarešta, 6. aprila, d. Vlada g. Mironescu-a je podala ostavko.
Vest o ostavki vlade je izzvala največjo senzacijo. V tem času nihče ni mislil na možnost ostavke vlade, ko je vlada baš dobila zunanje posojilo.	Vzrok tej ostavki je	v tem,	ker	je tr-
' govinslci	minister Manojlescu	pred 4	dnevi od-
stopil glede na to, da mu je parlament odklonil zakonski predlog o ustanovitvi tovarne za kemikalije	in vojna razstreliva.
Danes	v ponedeljek so se	začela	na	dvoru
posvetovanja. Kralj je sprejel predsednika senata Bratuja in predsednika poslanske zbornice dr. Popcicua. Mislijo, da bo Mironescu zopet dobil mandat za sestavo vlade.
Kralj Karel je poklical iz Londona v Bukarešto tamošnjega poslailika Titulesca. Narodna kmetska stranka pa je poklicala iz Pariza dr. Maniua. Vsi listi obširno komentirajo ostavko vlade in menijo, da bo sestavljena koncentra-
cijska vlada ali pa bo vladajoči stranki uspelo, da zopet sestavi strankarsko homogeno vlado.
Bukarešta, 6. aprila, d. (Uradno). Kralj je romunskemu poslaniku v Londonu, Titulescu-Ju, poslal brzojavko, s katero mu je poveril sestavo vlade.
Bukarešta, 6. aprila, d. Titulescu je po izmenjavi nekaj brzojavk s kraljem sprejel kralje? mandat za sestavo vlade. V Bukarešto pride t sredo in bo takoj začel razgovore z vsemi i&mw-karskimi voditelji za sestavo narodne koncentracijske vlade, kar bo pa največ odvisno od stališča, ki ga zavzame Maniu. Narodna kmetska stranka stoji za sedaj še na stališču, da vstopi v koncentracijsko vlado, pri čemer pa naj bi se obdržal še sedanji parlament. Vse druge stranke, in kakor izgleda tudi krona, pa žele nove volitve. Razpustitvi parlamenta se bo najbrže prav težko izogniti.
Strahoten zločin mladega roparja
Ropar Rudolf Mohorko je zverinsko umoril vso družino: gospodarja, njegovo sestro, dve hčeri in rejenca. Preživeli sin je zblaznel. Morilec še ni aretiran.
Maribor, 6. aprila.
Včeraj dopoldne se je po Mariboru nenadoma razširila strahotna vest, da je postala neka kmečka družina v Jelovcu, občini, ki leži v Dravski dolini med Kamnico in Selnico, žrtev roparskega napada. Vest so potrdile tudi varnostne oblasti in kmalu je bilo mogoče izvedeti podrobnosti, ki so grozoto strahotnega dejanja še povečale.
Samotna Dobajev« kmetija
V mali občini Jelovcu, ki je raztresena po južnih obronkih Kozjaka med Brester-nico, Šobrom in Slemenom, nekako v sredi med Kamnco in Selnico ob Dravi, leži na samotnem kraju precej dobra Dobajeva kmetija: stanovanjska hiša in za njo gospodarsko poslopje. Na kmetiji so bivali GO-letni ovdoveli gospodar Alojzij Dobaj, njegova 70-letna sestra Kuniguuda, 30-letnit hči Alojzija, 25-letna hči Terezija, sin 1 v m in 6-letni rejenček Rajko Gosar. Vsi so živeli v najlepši medsebojni slogi in tudi gospodarsko precej dobro uspevali.
Na veliko soboto zvečer so skupno povečerjali in odmolili, nato pa legli k počitku. Gospodar je spal v sobi na desni strani veže poleg glavnega vhoda, ženske z malim rejencem pa na levi, le sin Ivan je imel svojo posteljo v gospodarskem poslopju za hišo. Tudi on je šel bolj zgodaj spat, da bi rano vstal in streljal z možnar-jem na vstajenje. Ze okrog polnoči bo je zbudil. Vstal je in se oblekel ter odšel ven. Žrtve z odsekanimi in preklanimi glavami
Ko, je prišel do vežnih vrat na zadnji strani hiše, se je začudil, ko je opazil, da so na stežaj odprta vrata. Zato je stopil v hišo. Ko je videl, da je vse narobe in da se je moralo nekaj zgoditi, je pogledal v očetovo spalnico in je našel ožeta mrtvega imel je presekan vrat. V strašnem razburjenju je vstopil nato na drugo stran t spalnico k ženskam in našel tudi te umorjene. Ležale so deloma v posteljah, deloma pa na tleh v mlakah krvi 8 preklanimi ali zdrobljenimi glavami. Poleg njih je bil 6-letni rejenček Rajko Gosak, kateremu je morilec tako razdrobil glavo, da so se možgani razlili po postelji in oškropili steno.
V strašni grozi je Ivan Dobaj zavpil in planil skozi glavna vrata na prosto, kjer je na oglu opazil mlajšega moža, v katerem jo takoj zaslutil morilca. Pograbil je kol in se pognal za njim. Toda ta je še pravočasno pobegnil v noč.
V diru k orožnikom
Sin Ivan je zbežal do najbližujega soseda, kjer je povedal, kar se je zgodilo, nato pa je v diru odbrzel v Selnico k orožnikom, ki jih je alarmiral in pripeljal na kraj strašnega zločina. Dospeli so na Dobajevo kmetijo še ponoči, pregledali položaj, napravili prvi zapisnik in brzojavno obveetill
o dogodku orožniško poveljniško in policijsko predstojništvo v Mariboru.
Komisijski ogled
Tako je vest dospela včeraj zjutraj v Maribor in se tu razširila. Oblasti so takoj poslalo v Jelovec komisijo, ki so jo sestavljali organi okrožnega sodišča in državnega pravništva, orožniškega poveljništva in policijskega predstojništva. Komisija je ugotovila, da je ropar zares umoril vseh 5 članov Dobajeve rodbine. Morilec je opravil svoj strašen posel s sekiro, ki so jo našli okrvavljeno na poliei nekega okna. Gospodarju Alojziju Dobaju je presekal z leve na desno vrat tako močno, da se je, glava držala telesa le še na levi strani. Njegovi sestri Kunigundi je preklal glavo in sicer od levo proti desni, kakor ostalim, kar priča, da je levičar. Prav tako jo preklal glavo tudi hčerama Alojziji in Tereziji, dočim jo jo malemu Rajku razbil in zdrobil. Poleg tega je hčeri Tereziji odsekal tudi 4 prste na levi roki, kar kaže, da se je ž njim borila in je bila najbrže zadnja žrtev.	*
Ropar odnesel okrog 3000 Din
To umoru vse družine je ropar razbil veliko omaro, razmetal vse perilo in vzel iz nje kovčeg, v katerem je Dobaj hranil denar za domačo rabo. Iz njega je vzel in si prisvojil vso gotovino, okrog 2000 do 4000 Din, kar natanko ni znano. Pustil pa je tri hranilne knjižice z večjimi in manjšimi svotami, ker se je menda zavedal, da denarja ne bi mogel dvigniti. S seboj je vzel tudi Dobajevo suknjo, katero pa so zvečer našli v dolinici pri potoku, kjer jo je na begu odvrgel.
Ropar in njegovi stari grehi
Preživeli Ivan Dobaj je morilca navidezno spoznal, ker je pred približno 14 dnevi bil pri njih in jim pomagal pri prodaji jabolk. Le tako je tudi izvedel, da je stari Dobaj takrat prejel okrog 25.000 Din, ni pa še vedel, da je gospodar medtem ta denar tudi že vložil v hraniluioo. Ker je Ivan Dobaj povedal to tudi orožnikom, so po fotografiji, — ki so jo imeli, kmalu spoznali, da je strahotni zločin izvršil 26-letni Rudolf Mohorko, katerega oblasti že več let zaman zasledujejo zaradi poskuše-nega roparškega umora pri Dev. Mariji v Puščavi in roparskega umora Rudolfa Kanclerja v Šobru nad Kamnico.
Da je Mohorko morilec, pa potrjuje tudi to, da je v nedeljo ponoči že po zločinu prišel k jelovškemu županu Vrafiku in prosil za prenočišče, a. se je takoj nato premislil in izginil. Po izpovedi župana je bil umit in precej miren, tako da se mu ni prav nič poznalo dejanje, ki ga je pred uro ali dvema izvršil.
Kam je Mohorko izgiuil in kod se skriva, doslej še ni9o mogli dognati, vendar pa
upajo, da bo prišel čimprej v roke oblastem. Zanimivo je, da je 26-letni ropar v tesni zvezi z vsemi zločini, ki so se dogodili lani in predlanskim v okolici Kamnice in Sv. Križa. Bil je pomočnik Rudolfa Kovača, ki ga je lani tukajšnje okrožno sodišče obsodilo radi roparskega umora posestnika Kanclerja iz Šobra, 5n prijatelj Kovačeve sestre, katero je letos ustrelil njen mož na cesti med Kamnico in Sv. Križem.
Žrtve strašnega zločina so včeraj popoldne prepeljali v mrtvašnico na kamniškem pokopališču, kjer jih bodo jutri pokopali. K njim romajo že od snoči množice ljudi iz okoJice in Maribora.
Težka usoda mladega Dobaja
Grozna smrt očeta, tete iu obeh sester ter priljubljenega rejenčka je Ivana Dobaja
tako pretresla, da se mu je žo včeraj nekajkrat omračil um in je nevarnost, da bo sploh ob pamet.
Strašno pa je zločin, ki presega vse doslej pri nas znane, vplival tudi na prebivalce v Jelovcu in v sosednjih vaseh, kakor tudi na Mariborčane. Zločin v Jelovcu je že 2 dni predmet vseh razgovorov. Zasledovanje zločinca se neprestano nadaljuje in orožnikom pomagajo pri tem tudi obmejni prebivalci, vendar pa Mohorka do trenutka, ko poročamo, še niso aretirali.
Zanimiv članek o Jugo-
t	•	•	•
slaviji
Varšava, 6. aprila. AA. List »Baltische Pres-se«, ki Izhaja v Gdanskem, prinaša članek izpod peresa svojega sotrudnika Siegfrieda Ja-kobija z naslovom »Deset let razvoja Jugoslavije«. Pisatelj prikazuje kulturni in gospodarski napredek Jugoslavije v prvem deceniju njenega življenja in pravi med drugim: V prvem desetletju obstoja Jugoslavije je vladal monarhistični parlamentarni režim. Za časa obstojanja tega režima se je pokazalo, da uporaba parlamentarnih metod v industrijsko nerazviti državi z manjšim številom prebivalstva ni imela uspehov. Pod parlamentarnim režimom se mehanizem vlade ni obnesel. V tem času je bilo v Jugoslaviji 24 vlad s 130 ministri. Pokazalo se je, da je tak režim nemogoči. Ljudstvo se ni moglo sprijazniti s takim režimom, kajti ljudstvo je še patrijarhalno. Od 0. januarja dalje je prenehala heterogenost soct-jalne strukture. Zdaj sam kralj vodi oblast t svojih rokah in edino njemu so odgovorni val ministri.
Vihar je razrušil vojaško letališče
Tokio, 6. aprila, d. Orkan je skoro popolnoma porušil vojaško letališče Tochiarai na otoku Kiusiu. 4 vojaki so bili ubiti, 60 pa je bilo hudo ranjenih. 21 letal je bilo popolnoma razbitih, večina drugih pa je bilu tako poškodovanih, da so nesposobna za let. 36 hiš in lop na letališča se je podrlo, 33 pa je bilo zelo poškodovanih. Stvarno škodo cenijo na 5 milijonov dolarji
Nova carinska tarifa med Jugoslavijo in Češkoslovaško
Več tisoč Ljubljančanov je odšlo za praznike na deželo
Beograd, d. aprila. 1. Danes se je vrnil Iz Prage v Beograd trgovinski minister Jura] De-metrovič. Se v vlaku je dal novinarjem daljšo Izjavo o gospodarskih odnoSajih med Čefkoslo-vaško in Jugoslavijo. Dejal je:
>Znano je, da so se trgovinski od nošnji med Jugoslavijo in Češkoslovaško zasnovali na pogodbi o trgovini in plovbi, ki velja od 14. novembra 1928 leta. Ta pogodba pa je vsebovala le odredbe splošnega trgovinsko-političnega značaja, medtem ko ji je manjkal tarifni in veterinarski del. Nedostatki te pogodbe so se izkazali’pri jugoslovanskem izvozu v Češkoslovaško, ki je postopoma padal ali vsaj zastajal napram uvozu iz te države. To je privedlo tudi do ponovnih pogajanj in zatem do znključitve novega »dopolnilnega sporazuma«, ki sem ga sedaj v Pragi podpisal.
Da bi se pojasnil značaj novega dopolnilnega sporazuma, bo dovolj, da na podlagi onega, kar sem prej dejal, še dodam, da smo z njiin dopolnili omenjeno praznino in da smo carinsko-tarifna veterinarska vprašanja na zadovoljiv način rešili, posebno 7. ozirom na sedanji položaj
in težave. Razen agrarnih pridelkov iu Sivine smo dosegli povoljne pogoje za izvoz tudi pri drugih izdelkih. Med tem smo v potrebni meri zaščitili našo industrijo za njen nadaljnji razvoz.
Glede onega, na kar smo pristali Čeboslo-vaški, naj omenim, da smo dosegli znižanje carin za sledeče poljedelske pridelke:	sveie
grozdje, sveže slive, jabolka, salame in drugo. Popolnoma je ukinjena carina na Buhe slivo preko 50 kg, na suha jabolka in hruške, kot tudi na hrastov ekstrakt. Razen tega so urejene carine na govedo, konje, vino, hmelj, slivovico, zelenjavo itd. V korist Češkoslovaške siuo zmanjšati naše carine na značilne češkoslovaške produkte, kal pivo, cenejše vrste tkanin, porcelan, njegove izdelke in drugo keramično blago, stekleno posodo, glasbene instrumente in druge izdelke.
Poleg earinsko-tarifnega dela je tfeba omeniti tudi veterinarsko konvencijo, ki bo prav tako gotovo dobro služila sedanjemu prometu in ga ojačila.
Zdravstveno stanje angleškega kralja
London, 6. aprila, d. Kralj Jurij, ki biva sedaj v Windsorju, mora zaradi slabega vremena ostajati v sobi. Kljub lahkemu nerazpoloženju je kraljevo zdravstveno stanje zagovoljlvo.
Ogri in Romuni
Budimpešta, G. aprila, d. Državni upravitelj Horthy je včeraj opoldne sprejel romunskega princa Nikolaja v avdijenci.
Anglija in nemško-avstrij-ska carinska zveza
Berlin, 6. aprila. AA. V političnih krogih je zbudila veliko senzacijo vest londonskega lista »Times«, da angleška vlada namerava povabiti zunanjega ministra Curtiusa in kancelarja Brtl-ninga na politično konferenco v Chequers. Avtoritativni krogi javljajo, da bodo na tej konferenci razpravljali o avstrijsko-nemški carinski pogodbi in da je bilo to povabilo nameravano fce dolgo časa pred objavo tega sporazuma. Dalje poročajo uradno, da bi nemški državniki drage volje sprejeli povabilo. Datum konference ni bil doslej še določen. Na konferenci bodo razpravljali, če pride do nje, o splošnem političnem položaju s posebnim ozirom na vprašanja, glede katerih sta obe državi posebno inte-resirani. Glede vesti »Times«, da se bo te konference udeležil eventualno tudi francoski zunanji minister Briand, ni iz Pariza ne iz Londona nobenih avtentičnih vesti.
Pomorski sporazum med Francijo in Italijo
Pariz, 6. aprila. AA. »Matin« poroča, da bosta minister za zunanje zadeve in minister za mornarico imela konferenco s predsednikom republike Doumerguoin v Ville Franche. Razpravljali bodo o pomorskem sporazumu * Italijo. Mo-dalifete bodo ostale kot doslej napram Italiji koncilijantne. List pri tem ugotavlja, da bo Francija gradila do leta 1036. 135.000 ton, Italija pa 129.000 Ion vojnih ladij. Koncem leta 1930. pa bo znižala Francija stanje brodovja za 66.000 ton, ker bo eleminirala stare ladje. List vprašuje, ali so odgovorni činilelji napravili potrebne korake, da se nadomesti la izguba in varuje Franciji premoč, ki ji je potrebna na Sredozemskem morju.
i Občinske volitve v Španiji
Madrid, 6. aprila, d. V Španiji so včeraj vlagali liste za občinske volitve. Mir ni bil nikjer kaljen. 952 monarhističnih ln 170 protlmonar-histlčnih list Je bilo »s tem že tudi izvoljenih, ker niso bile vložene nobene protlkandldatne liste.
Potovanje po zvezdi večernici
39.
Padli so na mehko travo ln se prav nič niso pobili. DuSan se je celo zasmejal, ko se je spet pobiral. Pošast pa se je vrnila v reko, v kateri je kmalu popolnoma izginila. Samo svojo orjaško glavo s svetlimi oCml Je Se dvigala nad gladino. Duftan, Danica In Cučiručl so B9 napotili dalje. 611 so po bregu reke proti skalnatim goram, ki so se dvigale v daljavi.
Industrijalizacija Rusije
Moskva, 6. aprila. AA. Sovjetska viada je ekleni!la pospežiti industrijsko danovo države. Namesto 5'5 mJlijatrd rubljev, kailior je bilo v začetku dodočeno, bo investiranih v industrijo 6-7 milijard rubljev.
Boj proti brezbožnikom v Nemčiji
Berlin, 6. aprila. A A. Za velikonočne praznike je policija aretirala nad 200 komuuietov, ki eo rikufciK prirediti vkljub policijski prepovedi protiverske demonstracije. Policija je morala večkrat razgnati komuniste, ki so skužali de-»nouist rirato. Pri tem 6o demonstranti razbili vež fiiip na cerkvah, ker je po Lidija prifila pre-feasno. Nad Berlinom se je pojavilo med prazniki letelo, ki je metaio komunistične proglase in nato aginilo brez sledu.
Velikonočno streljanje povzročilo požar!
Na velikonočno nedeljo popoldan so v čre-škovi vasi pri Novi cerkvi v celjskem srezu pridno streljali. Pri tem Je goreč »zažiga?« padel na streho hiše posestnika Jošta Janeza. Ker je bila streha slamnata, se je kmalu vnela. Fantje pa ognja niti opazili niso ter so kar naprej streljali. Sele ko je bila vsa hiša že v plamenu so opazili požar ter hiteli gasit. Prihiteli so gasilci iz Nove cerkve, ki pa sami niso bili kos velikemu požaru. Radi močnega vetra se je ogenj hitro razširil tudi na druga poslopja. Med tem so bili obveščeni tudi celjski mestni gaBilci, ki so se s svojo motorno brizgalno takoj odpeljali na kraj požara, vendar pa radi hribovitega terena niso mogli z avtomobilom v vas te;r jo trajalo poldrugo uro, preden so vaščani prišli s konji in vozom, na katerem so gasilci peljali brizgalno, sneto z avtomobila, na pogorišče. Končno se je združenim gasilcem posrečilo požar udušiti in obvarovati bližnje hiše. Štiri hiše, last posestnikov Jošta in Smrečnika so pogorele do tal, uničenih je mnogo pridelkov in poljskega orodja. Skoda je ogromna ter le malenkostno krita z zavarovalnino.
Velik naval na vlake, katere so morali pomnožiti. — Pestra ljubljanska kronika. — Hudo ponesrečen turist. — Uboj v Kamniku.
Ljubljana, 6. aprila.
Kakor druga leta, so Ljubljančani tudi letos.
na velikonočni ponedeljek napravili izlete na deželo. Davi ob 7 30 se je zbralo na glavnem kolodvoru tako veliko število izletnikov, da jim ie dala železniška uprava poleg običajnega vlaka na Jesenice še en vlak na razpolago, obstoječ iz 15 vagonov. Ta vlak je bil namenjen predvsem za izletnike na Katarino in Šmarno goro in je vozil le do Medvod. Drugi, redni vlak je bil ojačen z več vagoni in je vozil normalno do Jesenic.
Prenapolnjeni niso bili le vlaki na Gorenjsko, temveč tudi na Dolenjsko, Štajersko in Notranjsko. Vsi ti vlaki so bili ojačeni s 3 do 6 vozovi.
Zvečer sta vozila z Gorenjskega dva vlaka. Poleg onega normalnega z Jesenic je vozil poseben vlak iz Kranja. Prav tako je vozil na dolenjski progi poseben vlak, in sicer e presledkom 10 minut za normalnim.
Davi ob 9. se je nenadoma zgrudil na Miklošičevi cesti in umrl, zadet od kapi, 65-letni po-strežček Matevž Bučar, stanujoč Pred škofijo
21.	Mimoidoči pasanti, med njimi dijak Vinko Savlatnik iz Cojžove ulice, natakar Jakob Šimenc s Friškovca in šofer Jakob Šimenc jz Apihove ulice so prenesli mrtveca s ceste v vežo Zadružne banke. Policijska komisija: zdravnik dr. Avramovič in višji nadzornik Močnik je po ugotovitvi smrti odredila, da so truplo odpeljali na pokojnikov dom.
Policija je danes izvršil le eno aretacijo. Pri perlustraciji na Resljevi cesti je našel stražnik pri 30-letnemu delavcu Antonu Nahtigalu iz Vodic v kamniškem srezu 6 žarnic sumljivega Izvora. Nahtigal je priznal, da je žarnice malo pred aretacijo pokradel z raznih mesarskih stojni na živilskem trgu.
V bolnico so biti prepeljani ali so se prišli zdravit naslednji ponesrečene': 37-letni policijski stražnik Josip Zorec, ki je na cesti med Ljubljano in Brezovico padel z motornega kolesa in zadobil hude notranje poškodl>e.
17-letni inštalaterski vajenec Stanislav Kukec, stanujoč v Prisojni ulici 3, je sedel v gostilni Konsumnega društva na Kongresnem trgu v družbi več tovarišev. Nastal je prepir in ga je udaril neki vajenee s stolom po glavi.
20-letni delavec Franc Jeran, nestalnega bivališča, se je mudil v Pajkovi gostilni na Dunajski cesti. V pretepu ga je neznanec ugriznil v desno uho in mu ga polovico odgriznil.
18-letni dijak Milan Lili k z Viča se je odpravil na izlet na Grmado. Pri plezanju so ga nenadoma zapustile moči, padel je precej gio-boko iu si pretresel možgane. V bolnico i»a je pripeljal zasebni avto.
51-letnega posestnika Franca R e m s a iz Kamnika je udaril iz neznanega vzroka — najbrž iz starega sovraštva — delavec Franc Z. z nekim topim predmetom po glavi. Udarec ja bil tako silen, da je prebil Remsu lobanjo. Nezavestnega so prepeljali z rešilnim vozom v ljubljansko bolnico, kjer pa je izdihnil, ne da bi se zavedel. Z. so orožniki aretirali.
Hudo jo je skupil v prepirn
20-letni delavec tobačne tovarne Rudolf Š k r a b e 1 z je napravil izlet na Sv. Katarino. V prepiru in pretemi, ki je nastal med fanti iz Domžal, ga je neki Doinžalčan oklal z nožem po glavi in po životu. Prerezal mu je žilo odvodnico na levi nogi. škrablja so nezavestnega odnesli do Dobrove, odtod ga je pa odpeljal rešilni avto v Ljubljano. Leži še vedno nezavesten v bolnici in se je bati za njegovo mlado življenje.
Velika noč v znamenju športa
Nogometni turnir v Ljubljani je izredno dobro uspel. — Izredna skupščina JNS. — Lige sprejete z ogromno večino glasov. — Anulirano državno prvenstvo v cross-countryu.
Iz brezposelnosti v beraštvo in v žalostno smrt
Jesenice, 5. aprila.
Minuli teden so našli delavci, ki so zaposleni v elektrovodni tovarni Kranjske industrijske družbe na Dobravi In ki stanujejo v 2irovnicl ali v Mostah ter uporabljajo zasilno brv preko Save, ob tej brvi mrtvega L. Polanca, okrog 65 let starega brezposelnega delavca. Pred več leti Je bil zaposlen v tovarni na Dobravi, potem pa bil odpuščen ter je prosjačil po Gorenjskem. *
Osebna vest. Na tukajšnjo pošto je prestavljen lz Valjeva uradnik g. Anton Korene, ki je že svoje čase služboval na Jesenicah. Brzoja-vec na železniški postaji g. Bogataj Lojze je prestavljen na postajo Fodnart-Kropa.
Odlikovanje. V četrtek je Izročil sreskl načelnik g. dr. Ivan Vidmar v Radovljici odlikovanja zaslužnim javnim delavcem na Jesenicah. Ob tej priliki so bili odlikovani mestni župan g. čufer Andrej z redom sv. Save V. ln Jugoslovansko krono V., okrožni zdravnik g. dr. Kogoj Frančišek * redom sv. Save IV. ln Jugoslovansko krono V., generalni tajnik KID in starosta na£t0a Sokolskega društva g. dr. Maks Obersnel % redom sv. Save V. In Jugoslovansko krono V., tovarniški uradnik ln mestni blagajnik g. Valentin Markež z zlato medaljo ln Jugoslovansko krono V., soproga okrožnega zdravnika ga. Albina dr. Kogojeva z redom sv. 8ave V., velelndustrijalec g. dr. Ernest Rekar z Jugoslovansko krono V., načelnik prostovoljnega gasilskega društva g. Karel Neuman ■ redom sv. Save V., Matija Kobentar, Božič Jože, Matija Sušnik, Svetlin Josip, Klinar Pavel ln Smolej Oto z zlato medaljo in firanc Janko • srebrno medaljo za državljanske zasluge, čestitamo 1
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠKA V LJUBLJANI Drama.
Začetek ob 20. url »večer.
T(neto, 7. aprila: Zaprlo.
Opera.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Torek, 7. aprila: Zaprto.
Velikonočni turnir v Ljubljani.
Ljubljana, 6. aprila.
Za praznike sta priredila oba ljubljanska vodilna kluba nogometni turnir, ki je uspel v vsakem oziru. V nedeljo je Maribor premagal Ilirijo s 5:2 (3:1), Primorje pa Sturm s 3:2 (2:0). Obe zmagi sta bili zasluženi.
V ponedeljek je Primorje katastrofalno porazilo po izredni igri Mariborčane a 5:0 (3:0). Ilirija in Sturm sta igrala neodločeno 1:1 (1:1).
Podrobnejše poročilo sledi.
Izredna skupščina JNS.
V Beogradu se je v nedeljo vršila napelo pričakovana izredna skupščina nogometnega sa-veza, ki je imela odločiti o načinu tekmovanja za državno prvenstvo. Zastopanih je bilo preko 410 klubov iz vse države. Glavna točka dnevnega reda je bilo vprašanje lig in so bili stavljeni trije predlogi. Z ogromno večino je prodrl predlog arhitekta Simonoviča, glasom katerega se tekmuje državno prvenstvo po naslednjem sistemu: Vsi klubi so razdeljeni na tri lige, in sicer:
1. liga: IlaŠk, Concordia, Gradjanski (vsi Zagreb), Hajduk (Split), Ilirija in Primorje (Ljubljana).
2. liga: BSK, Jugoslavija, zmagovalec iz kvalifikacijske tekme izmed Sokola in drugega kluba Skoplja, nadalje Sašk in Slavija (Sarajevo).
3. liga: Mačva (Šabac), Vojvodina (Novi Sad), Bačka in Sand (Subotica), Obilič (Vel. Bečke-rek) in PSK (Pančevo).
Klubi, ki se v ligah ne plasirajo za državno prvenstvo, Igrajo nato v prvenstvu svojih pod-savezov, z izjemo 3. beograjskega in zagrebškega kluba, ki ne igrata v podsaveznem prvenstvu, tudi ako se ne plasirata v državno prvenstvo.
Skupščina Je nadalje odbila pritožbo zagrebških klubov glede delitve dohodkov tekem in velja določilo, kakor ga je sklenila zadnja glavna skupščina. Islotako je bil odklonjen predlog Concordie glede kaznovanja kluba, ki si sposodi brez dovoljenja igralce od drugega kluba.
Državno prvenstvo v cross-countryju.
V nedeljo se je vršil v Beogradu cross-coun-try za državno prvenstvo na 10 km. Savezni tehn. referent g. Dobrin je tekmovanje razveljavil radi nepravilnega štetja krogov. Placement poedincev je bil naslednji: 1. Predanič (Cone.),
2.	Tučan (Hašk), 3. Sporn (Ilirija), 4. Podoečan (Železničar), 6. Srctenovič (BSK), 6. Krevs (Primorje).
Nogomet v Mariboru.
SK Železničar Zagreb : SK železničar Maribor 4:2 (2:2).
Na igrišču ISSK Maribora se Je včeraj vršila prijateljska tekma med stanovskima tovarišema iz Zagreba in Maribora, ki je končala s pičlo zmago Zagrebčanov.
SK Rapid : Varaždinski SK 2:1 (1:0).
Mariborski Rapld je na velikonočno nedeljo gostoval v Varaždinu in tekmoval s tamkajšnjim športnim klubom. Po lepi igri je sigurno zmagal z rezultafom 2:1 (1:0).
Zunanji rezultati:
Novi Sad, 6. aprila, (k). Danes je »Concordia« odigrala svojo drugo tekmo proti prvaku Voj vodine. Tekma se je končala 0:0.
Split, 6. aprila, (k) Ob velikonočnih praznikih je uprava »Hajduka« priredila dvodnevno tekmo med zagrebškim klubom »Sokol« in svojo rezervo. »Sokol« je izgubil » 2:1, na današnji tekmi pa s 4:1.
Sarajevo, 6. aprila, (k) Včeraj je beograjski »Sokol« porazil sarajevsko »Slavijo« s 5:2 (4:1).
Zagreb, 6. aprila, (k) Prvi dan Velike noči je v Zagrebu gostovalo moštvo dunajske policije, ki je nastopilo proti moštvu zagrebške policije. Igra se je končala s 5:1 (3:0) v korist dunajske policije.
Santiago, 6. aprila, (k) Po porazu v Antofaga-sli se je Hajduk vrnil v Santyago, kjer je iujal revanžno igro s prvakom Cbileja CoTo-CoTo. Igra se je končala s 3:3.
^ Zagreb, 6. aprila, (k) Za Velikonoč se je vršila v Zagrebu na Haškovem igrišču tekma med llaškom in Sabarijo, ki se je končala s 5:1 v korist Haška. V pondeljek se je vršila druga tekma med Gradjanskim in Sabarijo, ki se je končala s 5:1 (3:1) v korist Gradjanskega.
Budimpešta, 6. aprila, (k) Prvo gostovanjo Jugoslavije se je končalo z njenim porazom v razmerju 5:3 (4:2) proti Vasašu.
Zagreb, 6. aprila, (k) Zagrebška »Concordia« ]e odigrala danes tekmo z delavskim športnim klubom in zmagala s 0:1.
Santiago, 6. aprila, (k) Današnja »Hajdukova« tekma se je končala s 6:3 v korist »Au-daxa«.
Budimpešta, 6. aprila. 1. Ferencvaros : Jugoslavija (Beograd) 7:3.
Dunaj, 6. aprila, d. Austria : Fiirth 6:0 (9:0), Rapid : Hungaria 4:3, Rapid : Fiirth 6 : 4, Austria : Hungaria 0 : 0.
Praga, 6. aprila, d. Bohemiens : Športni klub z Dunaja 5 : 2.
Berlin, 6. aprila, d. Viemie (Dunaj) : Hertha (Berlin) 3:2 (3:1).
Niirnborg, 6. aprila, d. Admira (Dunaj : SC. Niirnberg 2:1 (1:1).
Budimpešta, G. aprila, d. Ujpest : Jugoslavija 5 : 3.
Budimpešta, 6. aprila. A A. MTI poroča: Za časa velikih motorskih tekem se je dogodila nesreča. J ugoslovamski tekmovalec Vladimir Jakušič te Zagreba je zadel z motorjem v ograjo. Vrglo ga je z motorja, pri čemer si je Ja-kušič razbili nogo. Karto Bevilakva, ietolako Jugoslovani iz Zagreba, kS je sedel v prikolici, pa je padel tako nesrečno, da je med prenosom v bolnico preminul.
Huda nesreča pred prazniki
Mokronog, 5. aprila.
Tik pred praznik Je dohitela občutna nesreča v četrtek zjutraj 19 letnega Franc Umeka, rudarja lz Kamenškega pri St. Janžu na Dolenjskem. Pri premikanju Je tako nesrečno vtaknil roko med »hunte«, da mu jo Je zmečkalo. Prvo pomoč mu Je nudil zdravnik lz Krmelja.
Smrt v visoki starosti. 4. aprila Je preminul v visoki starosti 80 let Anton Krese, p. d. Kran-želj lz Mokronoga, dolgoletni mlinar pod Žalostno goro. Bil Je dobra duša, do zadnjega vesel, prav dolenjska grča. Pokopali so ga v nedeljo.
Na velikonočno nedeljo je preminula po kratkem bolehanju v visoki starosti 88 let ga. Frančiška Košenini, mati učiteljice gdč. Ludvike Košenini v Mokronogu. Pokojnica Je bila vedno narodno zavedna ln radi svojega mirnega značaja splošno priljubljena. Pokopali Jo bodo danes. Naj počivata v miru. Žalujočim sožalj«!
99
Jugoslovan
»e Baroka v Ljubljani v Gradišču 4 (poleg Nušk« •erkre), (elein W. W
€4
To reli j 7. aprila 1931.
JUGOSLOVAN
Stran 3
Jz Dmvslte banovine
d Dravska, banovina ra*pisuje »a osnovi tj 31 zakona o banski upravi v območju Breškega cestnega odbora v Ptuju službeno niegto banovinskega cestarja, in sicer na banovinski cesti Ormož—Kamenšščak — Gornja Radgona —
Cmurek za progo od km 5- do km 11-834.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2 uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev jn njih prejemkih in ne smejo biti mlajši pod 23 in ne starejši od 80 let. Lastnoročne pisane in s ko Ikoni za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovaVuni prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznjivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkasneje do 25. aprila 1931 pri sre-skem cestnem odboru v Ptuju.
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna J oh. Reich. 398—2
d Birma v št. Vidu. Včeraj dopoldne je prižel v št. Vid Škot dr. Rožman iz Ljubljane, katerega so svečano sprejeli učitelji in učenci zgornješišenske in šentviške osnovne in meščanske šole. Po pozdravu g. dekana in župana Bo ga pozdravili zastopniki raznih društev in prebivalstvo, ki je privrelo k sprejemu od vseh strani. Po lepem sprejemu je škof maševal v šentviški cerkvi in imel pridigo, nalo je pa opravil sv. birmo.
jGynfeI#ce*»ci
Torek, 7. aprila 1931, Herman. Pravoslavni: 25. marca, Blagovesti.
Nočno službo imata lekarni Trnkooij na Mestnem trgu in R a m o r na Miklošičevi cesti.
■ Lepe velikonočne procesije. Velika sobota in tudi deloma nedelja je potekla v Ljubljani v znamenju cerkvenih obredov, procesij, ki so v Ljubljani zadnja leta izredno lepe. Največja udeležba je bjla kakor vsako leto pri šenklavSki procesiji v soboto popoldne ob tri-četrt na 17. Spremljala jo je vojaška godba z dr. Čerinom in častna vojaška četa. Za Najsvetejšim so stopali odlični predstavniki naše javnosti, med temi tudi minister za šume in rude inž. g. Dušan Sernec, podban dr. Pirk-m a j e r, divizionar g. Ilič in general Popovič, občinski svetniki, visoko uradništvo, rezervni oficirji itd. Ravno tako sijajne so bije frančiškanska procesija z dvema godbama, gentpeterska šentjakobska, nunska in trnovska. Pri vseh sta igrali godbi »Sloga« ali »Zarja«. Sobotne procesije je zaključila kri-žanska procesija, ki je potekla posebno svečano ob iluminaciji cerkve in okolice. V nedeljo sta bili samo šišenska in potresna procesija. Letos je bila šišenska izredno lepa.
■ Družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani bo v četrtek 9. aprila ob pol 21. url v restavracijskih prostorih »Zvezde«. Na vrsto pride predavanje praktične važnosti za vsakogar, ki ima kupčijske posle:	' K a k o sklepamo in izpolnjujemo pogodbe v navadnem kupčijskem poslovanju?« O tem zanimivem predmetu izpregovori dr. Josip Hacin, odvetnik v Ljubljani. Gospod predavatelj slovi za odličnega pravnika ter bo kot vajen govornik in vešč praktik nedvomno v vsakem pogledu umel zadovoljiti poslušalce. Vstop je brezplačen. Gostje so dobrodošli.
McLvih&iP
m Velikonočni prazniki. Prazniki so v Mariboru potekli v znamenju počitka in cerkvenih
obredov. Občnih zborov in drugih društvenih
prireditev ni bilo. V gledališču je bila v nedeljo zvečer premijera razkošno opremljene operete »Cirkuška princesa«. V gostilnah je bilo nekaj manjših pretepov in prepirov, ki so se pa končali brez krvi in žrtev. V zapore je te dni romalo 10 ljudi večinoma zaradi razgrajanja, nedostojnega vedenja in potepanja. Oba lepa dneva so Mariborčani porabili za izlete v okolico, posebno na Mariborski otok, kjer se je v nedeljo otvorila solnčna in zračna kopel ter restavracija. Včeraj jo bil v parku tudi prvi letošnji promenadni koncert.
m Predavanje o dr. Murku. Jutri ob 20. uri bo 7. večer zgodovinarjev v restavraciji Narodnega doma. Večer bo posvečen proslavi velikega podravskega rojaka in častnega člana Zgodovinskega društva dr. Matije Murka, katerega 70-letnico je pred mesecev dni praznoval ves
slavistični svet. Slavnostno predavanje o življenju. delu in duhu velikega slavista bo imel profesor dr. Janko Kotnik. Vabimo ves kulturni Maribor, da počasti velikega zastopnika našega duha in se udeleži tega večera.
m Velika razprava pred senatom. V petek dne 10. t. m. bo pred senatom tukajšnjega okrožnega sodišča razprava proti 48-letni vdovi Amaliji Žnidarjevi iz Sv. Ane pri Makolah, obdolžene, da je umorila moža in zažgala vini-Čarijo posestnika Štefana Vračka. Za razpravo vlada veliko zanimanje.
m Turneja šahovskega mojstra Spiellmanna. Znameniti šahovski mojster in avstrijski prvak Rudolf Spiellmann bo igral v Mariboru simultanko najbrže 22. aprila. Sprejelo se bo za to simultanko največ 35 igralcev. Prijave članov in nečlanov sprejema šahovski klub.
m Tekma Spiellmann - Pirc. V sporazumu z jugoslovansko šahovsko zvezo bo prva partija tekmovanja Spiellmann - Pirc., ki je proračuna-no na 10 iger, dne 10. maja v Mariboru, drugo partijo bosta bržkone odigrala v Celju, ostale pa v Rogaški Slatini.
m Smrti. Pretekli teden je v Mariboru umrlo 19 ljudi, in sicer 11 žensk in 8 moških.
Radi kvalitete in ccne — samo »Karo čevlje!«	985
m Težka nesreča kolesarja. V soboto se je na nekem klancu pri Kamnici zaletel uslužbenec Drvuškove gpekarne Ivan Pinteršek s kolesom v železno ograjo in si pri tem zdrobil čeljust ter pretresel možgane. Kolesarja so nezavestnega prepeljali v bolnico, kjer je sedaj že izven nevarnosti.
m Karambol. V soboto zvečer je Matija Sar-5an, hlapec na Racarjevem dvoru, po nerodnosti zavozil v Vrbanovi ulici z dvovprežnim vozom v motorno kolo 22-letnega ključavničarskega pomočnika Franca Aristovnika in ga podrl na tla. Aristovnik si je pri padcu strgal hlače in razbil levo dlan in levo koleno. Na motornem kolesu povzročena škoda znaša okrog 200 Din.
m Aretacija kolesarskega tatu. Zaradi tatvine 2000 Din vrednega kolesa trgovca Anderlela so aretirali 27-ietnega čevljarskega pomočnika Leopolda Rozmana. Tat je svoje dejanje priznal in so ga radi tega izročili sodišču.
Cel?e
* Iz državne službe. G. Januša Fran, sodni sluga pri okrajnem sodišču v Ložu, jo na lastno prošnjo premeščen k okrožnemu sodišču v Celju. Železniški zvaničnik g. Poženel Martin je premeščen iz Postojne v Celje, žel. zvaničnik g. Mlakar Alojzij, čuvaj proge pri progovni sekciji v Celju, pa je upokojen.
* Prazniki v Celju so potekli proti vsemu pričakovanju ob najlepšem vremenu. Pri procesijah v sobolo popoldan ter v nedeljo zjutraj pri Sv. Jožefu je bilo mnogo ljudi; oranž se je prodajalo. kupovalo in podarilo, o čemur so pričalo gore olupkov, ki so pokrivale Glavni trg in sosedne ulice; pravi čudež je, da ni nihče padel in se pošteno potolkel. Mnogo Celjanov je seveda zletelo v naravo, predvsem smučarji, ki so morali prepustiti Celjsko kočo drugim izletnikom in so obljudili Savinjske planine, kamor je pohitelo tudi mnogo Ljubljančanov in Zagrebčanov.
* Velik šahovski turnir v Celju. Šahovski mojster Rudolf Spielmann, ki ga je Jugoslovanski šahovski savez povabil na turnejo po Jugoslaviji, pride tudi v Celje, kjer bo igral siinultansko tekmo s člani Celjskega šahovskega kluba. Čas in kraj bosta pravočasno objavljena.
* Oblasti«« poštna organiiaeija za 81 »venijo bo imela v -.i-deljo 12 aprila v mali dvorani Celjskega doma glavno skupščino, kateri bodo prisostvovali tudi delegati iz drugih delov naše države. Po oficijelnem delu skupščine bo priredila organizacija za povabljene goste in za svoje člane večerjo in družabni večer.
* Mestni kino predvaja danes v torek ter v sredo in četrtek zvočni velefilm »Ljubezen avi-jatika«, drama iz življenja ameriških letalcev. Zvočna predigra in žurnal. Predstave se začnejo ob 8-30.
* Ogled novega gasilskega doma. V nedeljo in v pondeljek je bil novi gasilski dom na dvorišču mestnega načelstva odprt za ogled občinstva. Zanimanje je bilo oba dni zelo veliko in sl je mnogo ljudi ogledalo zares krasne ter naj-moderneje urejene prostore. Zlasti so obisko-
Lepote Jugoslavije:
njeni bogati gozdi... njene visoke planine... in zobje njenih prebivalcev.
Lepote Jugoslavije so poznane po celem svetu. Tudi Jugoslovani znajo ceniti vrednost lepote. Tako neguje stotiso-čero Jugoslovanov svoje zobe s Sar-govim Kalodontom. Blagodejna pena Sargovega Kalodonta polepšuje in varuje zobč in usta. Po uporabi Sargovega Kalodonta dobi dih svež in zdrav vonj.
SARGOV
KAL0D0NT
ohranjuje zdravje in lepoto zob.
valci občudovali novi rešilni avto ter rešilno postajo. Slednja je opremljena z vsemi potrebščinami, ki jih taka ustanova potrebuje ter ima med drugim tudi aparat za umetno dihanje, ki je edini v Celju.
• Primorski večer »Soče«. V soboto 11. t. m. priredi društvo »Soča« družabni večer v vseh prostorih Narodnega doma. Na sporedu je enodejanka, deklamacije, pevske točke ter ples. Začetek ob 20. Vse narodno občinstvo je vabljeno.
* Prijateljska tekma Athletik Celje:Svoboda Ljubljano H so jo odigrali v nedeljo popoldan pri Skalo* kleti, je končala z 4:2 (:1). Sodb j* g. Wagnor dobro, gledalcev je bilo malo.
Lov na skrivnostnega kurjega morilca
Hrastnik, 5. aprila.
NaSi orožniki se z vso mogočo vnemo trudijo, da bi dobili »morilca«, ki že toliko časa vznemirja dolino in posrečilo se je doslej, da so videli psa, katerega uporablja pri svojih neumlji-vih zabavah. Ze prejšnje tedne enkrat je videl eden od orožnikov ponoči med steklarskimi hišami nega obeh psov, a ni mogel streljati na njega, boječ se, da se mu zgodi med hišami nesreča. Ta teden pa je prišel vendar eden pred puško, žal, da ni obležal, pač pa je najbrže obstreljen, ker je na strel zacvilil. Eden psov je volčjak, drugi je rjav, manjši in ima rep za ped od telesa odsekan. Psa morata biti bržčas od drugod, ker Ju v Hrastniku ne poznajo. Ako bi mogel dati kdo na zgornji opis pojasnilo, mu bo hrastniško orožništvo hvaležno.
Ljutomer
Sreskl načelnik dr. Trstenjak Je po lepem govoru razdelil odlikovanja javnim delavcem gg dr. Ivanu Stojana <red sv. Save 4. In Jugoslo vansko krono 5. razreda, mons. Andreju Lovrt ču (red sv, Save 4. razreda), Jakobu Rajki (Jugoslovanska krona 6. razreda), Ferdu Pihlarju, Ožbaltu Honlgmannn, Jakobu Štamparja Francu Sagaju (red sv. Save 6. razreda), Ferdi Magoliču, Andreju Roškarja ln Janezu Perfel (zlata kolajna). V imenu odlikovancev se Je zahvalil g. dr. Stojan. Čestitamo!
Poroka. Dne 6. t. m. sta se bila porodila > tukajšnji župni cerkvi g. Ivan Žmavc, trgovsk sotrudnlk in gdč. Anica Horvatova, hči tukaj šnjega slikarskega mojstra g. Janka Horvate Bilo srečno!
Dolenjske Toplice
Zadnji teden smo imeli sicer krasno solnčn* vreme, a zaradi burje zelo mrzlo. Mraz Je ovira delo zlasti v vinogradih, ki je v polnem teku
Na veliki petek dopoldne se je ponesrečil t gozdu pri nakladanju smrekovih krcljev J Fink, posestnik iz Podturna. Spodrsnilo mu Jt da je padel; pri tem se mu je zvalil na nog« krcelj ln mu Jo zlomil. Pripeljali so ga z avta busom, ki vozi na progi Toplice—Novomesto ' bolnico usmiljenih bratov.
»Srečno!«
V zadnji petkovi številki »Jugoslovana« nekdt predlaga (v »Besedi našim rudarjem«) za nemški »Glllck auf!« slovenski: »Uspešno bilo!« Ka. pisec ne čuti, da se ta klic nikoli ne bo prijd' Zakaj pa ne vzeti že upeljano besedo narode) izraz: »Srečno!« Dr. Ivo Šorli.
CuidLu:
Favmmoi?
fteman	40
Lucilia je preživela razmeroma veselo iu srečno svoja otroška leta v tihem, zelenem, obmorskem posestvu stare ovdovele markize, »Zatišje« imenovano. Kar more nuditi bogastvo, to je imela, ljubeče oči so čuvale nad njo, četudi niso bile to zveste, prisrčne materine oči. Proti koncu poletja pa se je lord Farnmor pripeljal s svojo jahto »Morsko peno« iz divjih gozdov in zakopanih meksikanskih mest, tako so vsaj ljudje pripovedovali. Vitka ladja je po dolgi vožnji zavozila v kanal na zahodni angleški obali. Farnmor se je izkrcal in se v jutranjem solucu sam napotil proti »Zatišju«. Kamor daleč je segalo oko, se je razprostirala voda velikega zaliva, ki s.j jo oživljala jadra njegove jahte in nekaj ribiških čolnov, pozibavajočih se v solnenem blesku na lesketajočih se valih. Bila je to krasna slika, ki ga je pozdravila ob njegovem povratku domov, toda njega ni zanimala lepa »lika, njegove misli so se bavile s preteklostjo, mislil j? o svoji krivdi, ki mu je neprestano glodala srce, in na maščevanje, ki ga je mora) dovršili. Ko je tako korakal po vlažnem, belem pesku, je piišel do nekega mesta kjer so štrlele kleči v polkrogu iz zemlje, napravljajoč
nekakšen amfiteater, sredi katerega je poganjala bujna trava in grmovje. Tedaj je hkratu obstal; na zeleni, meh ki preprogi je ležal približno deset let star zal deček. Bil je to Lionel Caryll, zgodaj osiroteli sin iz nesrečnega mešanega zakona Farnmorove sestre. Z mladih nog ga je vzgajala lady Castlemere.
Ko je deček zagledal strica, je naglo vstal ter boječe obstal pred njim. Strica je le malo poznal; kar je pa o njem slišal pripovedovati, ga je navdajalo s strahom. Farnmor je brezbrižno podal dečku roko; strogi, resni mož ni bil nikdar velik prijatelj otrok.
»Kako je, Nello?« ga je vprašal.
Deček je bil še v strahu, zato ni nič odgovoril in Farnmor je šel dalje ter z nogo odstranil kup vitičasiih vej, visečih ob skali in zapirajočih mu pot. Tedaj je deček naglo pritekel k njemu.
»Postanite, prosim, prosim — nikar je ne zbudite,« je vzkliknil s pritajenim glasom.
»Kdo je, ki ga ne smem buditi?«
»Ona — tako trudna je bila.«
Farnmor je nehote pogledal na tla, misleč, da misli deček na kakšno žival, recimo na psa ali srno, ležečo na poti. Toda za dolgimi viticami je zagledal pod skalo na solncu otroka, ki ga je prvič videl na smrtni postelji matere, ko se je oklepal mrliča. Otroče je z lakti aasen čilo obrazek pred solnčnimi Žarki. Farnmor je obstal: pred ljubkimi, otroškimi potezami, spominjajočimi ga na
Errolla, se je stresel po vsem životu. Hkratu je tako strašno prebledel, da je poleg njega stoječi deček premagal strah in ga vprašal, kaj mu je.
Farnmor jo pomignil dečku, naj ga pusti samega.
»Pusti me, Nello, in pojdi k babici; povej ji, da sem tu in da pridem takoj za tabo.«
Deček se je obotavljal, gledajoč spečo tovarišico, katere plavolaso glavico je bil okrasil z vencem divjih vijolic.
»Ali boste vi čuvali Lucilio?«
Farnmor, ki je zahteval od vseh brezpogojno pokorščino, ga je odločno zavrnil:
»Pojdi in naredi, kakor sem ti ukazal,« je rekel ukazovalno.
Deček je še enkrat ljubeče pogledal deklico, nato se je boječe ozrl v Farnmora ter odhitel a svojimi psički preko peska in Farnmor je ostal sam s svojo vestjo, ki jo je razburkalo smehljajoče se dete pred njim.
Sam je bil; okrog njega je bobnelo morje, a pri nogah je dremalo dekletce z venccm vijolic na plavih laseh; in ko je gledal ljubki, sveži obrazek, ki je bil tako čudovito podoben očetovim potezam, so vstajali v njem «po-mini iz davno preteklih dni. Videl je pred seboj Errolla kot otroka v isti starosti, * ravno takšnimi plavimi, svilnatimi lasmi in z ravno takšnim solnčnim nasmeškom; slišal je njegov sveži, veseli klic — in nehote se mu je izvil iz prsi bolesten vzklik:
6. M. <Remavque:
59
2>cf nazaj
Roman
(Copyrigln by M. Fcature Syndicate.
Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.)
Zdravnik naju	je poklical v posvetovalnico.
Zdravniki imajo vsi nekam usodno se lesketajoča očala, kot da snažijo njih stekla z nekim posebnim praškom. V njihovih posvetovalnicah, med steklenicami, kozarci in mikroskopi, se zdi človek podoben kmečkemu Storkljaču in se vedno boji, da ne bi kaj prevrnil. V sredi sobe je stal stol, napravljen iz nl-kljevih cevi in prevlečen z usnjem. Nekam tesno praktičen in nekam izmučen je bil videti ta stol. Mnogi zdravniki posebno radi občudujejo s svojimi pacijenti kakor z otroki. Pri zobozdravnikih spada ta način občevanja direktno v njih študij, zdi se ml pa, da je tudi ta vrsta zdravnikov, pri katere enem sva bila, taka. »No, gospod Breyer,« je zasikala kača z očali, »nekoliko sprijazniti se moramo pač s prihodnostjo.« Ludvik je stal strahu podoben. Dušilo ga je. Zdravnik je vzpodbudujoče pokimal. »Da, preizkušnja krvi je tukaj. Pozitivna. Zdaj se bomo pogumno spravili na to sodrgo.« »Pozitivno,« Je jecljal Ludvik, «to pomeni torej —«
»Da,« je odgovoril zdravnik, »treba bo začeti z zdravitvljo.« »To pomeni torej —« »Nekoliko bolan, gotovo.« Zdravnik je brskal po svoji prekleti stekleni omari.
»To pomeni torej, da imam sifilis?«
»Da.«
Debela muha je brenčala po sobi in se zaletela v steklo na oknu. Od zunaj je motil tihoto, ki je nastala naenkrat v sobi, glas avtomobilskega trobila, čas v posvetovalnici je zastal. Zrak med stenami je bil zatohel. Svet se je izpremenil. Strašna bojazen se je izpremenila v strašno gotovost.
»Ne more biti to zmota?« je vprašal Ludvik, »ali se ne bi dala še enkrat preizkusiti kri?«
Zdravnik je odkimal. »Bolje je, da takoj pričnemo z zdravltvijo. Stadij je sekundaren.«
Ludvik Je srknil. »Je ozdravljivo?«
Zdravnik je poživel. Obraz mu je postal vsled zaupanja skoraj vesel.
»Seveda. Tukaj te lične cevke. Najprvo pol leta po enkrat vbrizgati. Potem bomo videli, kaj bo še treba. Morda potem ne bo niti nič več treba. Lues je dandanes ozdravljiva.«
Lues — umazana beseda, ki zveni, kot da je to tenka, črna kača.
»Ali ste iztaknili to tam zunaj?« je vprašal zdravnik. Ludvik je prikimal.
»Zakaj se niste začeli takoj zdraviti?«
»Saj nisem vedel, kaj je. Prej nas ni nihče o teh
stvareh poučil. Pokazalo se je tudi precej pozno in se mi je zdelo povsem nedolžno. Samo od sebe je potem prešlo.«
Zdravnik je zmajeval z glavo. »Da, to je druga stran medalje,« je lahko dejal pred se.
Najraje bi mu razbil mikroskop na buči. Kaj sluti on o tem, kako je človeku, če ima tri dni dopusta in pride iz jarkov, odej, blata in krvi z večernim vlakom v Bruselj, v mesto, kjer so ulice, svetiljke, Je vse svetlo, so prodajalne in ženske. Tam se dobe hotelske sobe in bele kopalne kadi, v katerih se more človek okopati vse umazanosti. Tam je tiha godba, so terase in se dobi hladno, težko vino. Kaj sluti ta tu o vsem tem! O času, ki ga privablja plavi vzduh somraka v tistem tesnem trenotku, ki leži med grozoto in grozoto. Ko presledek med oblaki so taki tre-notki, ko divji vzklik življenja v kratkem presledku med smrtjo in smrtjo. Kdo ve, če ne bom čez par dni že visel v žični ograji, ves raztrgan, rjovel in nazadnje crknil ves izžejan. Se en požirek težkega vina, še en dihljaj in še en pogled v ta neresnični svet dišečih barv, sanj, žena in vznemirjujočega šepetanja; v ta svet besedi, pod katerimi postaja kri podobna črnemu vodometu, pod katerimi se raztope leta blata, jeze in brezupja ter se strnejo v sladak, pojoč kolobar spominov in upanja. Kdo se more zoperstaviti tistemu svetlikanju in žarenju — jutri bo hrumela zopet smrt proti nam, ročne granate, rovi, vžigalne rakete, straža, naskok — danes je pa še tu ta mehka koža, ki diši in vabi ko samo življenje.
Novo mesto
Poslovil se je od Novega mesta dosedanji poveljnik orožniške čete žandarmerijskl kapetan I. klase g. Krešimlr Grozdanič ln se danes odpeljal v novi službeni kraj NiS. Rezervni častniki so mu prošli teden priredili v gostilni Mund-Sic prisrčen poslovilni večer. Ob isti priliki se je ustanovilo tudi društvo rezervnih oficirjev, ki mu načeljuje upravnik pošte, rezervni peša-dljski kapetan I. klase g. I. Nadrah. Mnogo inl-cijative je dal odlšll kapetan Grozdanič, ki mu želimo tudi daleč od nas polno zadovoljstva I
Osebna vest. Novi komandant orožniške čete fendarmerijski major g. Gligorije 2ivkovI6 je prevzel službo, nekaj dni pred njim je pa tudi novoimenovani vodni komandir žandarmerijskl porutnik g. Svetislav Djordjevi«. Želimo, da bi njima naše mesto in okolica tako priljubila, kot se je doslej še vsakemu njihovemu pred-laiku.
1 Cerkveno glasbena proizvajanja v spomin 1700 letnice junaške, mučeniške smrti sv. Cecilije, eavtnice glasbe priredi v tukajšnji frančiškanski cerkvi na Belo nedeljo cerkveni zbor frančiškan-6k župnije v Ljubljani. Spored izbran; dopoldne slovesna maša, popoldne koncert. Dirigira
k* *oicZ'"€e
»s
1* *o£tC*.
J0S!P £;?■
°Oi
1012
Fo<omeyer
Maribor, Gosposka ul. 89. - Vse foto-potreb-Sčine kakor aparati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah.	986
Podpisani A. Jenko, pos., Klanc, obžalujem, da sein Sol. upravitelja g. A. Zvana obdolžil pogreška zoper čast, b čimer sem nasedel z izmišljenimi besedami. Zahvaljujem se gosp. upravitelju, da je odstopil od obtožbe.
1016 Alojzij Jenko.
Podpisani M. Kos, pos., Klanc, obžalujem, da sem žalil g. upravitelja A. Zvana z izmišljenimi besedami. Zahvaljujem se, da je odstopil od tožbe.
10IG	M.	Kos.
Nogavice, roka* vice, volna in bombaž 488
tajoeneje ln v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulioa la Stari trg
Bukova drva | <rbovel|slil premog |
pri tt.
KURIVO"
LJUBLJANA
| Dunajska cesta 38 (na Balkanu)
I Telefon St. 34 — 43
*»
Kolesa
n« ugodne obroke
»CENTRA«
trgovina šivalnih stro jev, koles, gramofonov itd., Ljubljana, Masa-rykova cesta, nasproti gl. kol. Palača Vzajemne zavarovalnice, 738
P. Hugolin Sattner, znameniti glasbenik, naš rojak, ki je pred kratkim slavil svoj zaslužni jubilej.
Vreme smo za praznike dobili praznično. Velika sobota Je bila še dokaj hladna, procesije sta se vršili v najlepšem radu. Velika nedelja Je bila topla ln solnčna, da ni ostal menda nihče doma. Vse Je odhitelo v dlvno okolico.
Slovenjgradec
Odprla noo in dan so groba vrata! V tukajšnji bolnici so umrli v mesecu marcu: Petučnik Marija, žena tukajšnjega redarja, 62 let: Jelen Marija, žena dninarja iz Razborja pri Slovenj-gradcu, 25 let; Mitok Ivan, čevljarski pomočnik iz Dravograda 21 let, Hribernik Miroslava, trgovčeva žena iz Brezna ob Dravi, 25 let; Jeseničnik Marija, dijakinja mariborske gimnazije iz Dovž, 15 let; Strahovnlk Jožef, dninar lz Go-lavabuke, 69 let; Kores Alojzij, delavec iz Tolstega vrha pri Guštanju, 2 leti; Slak Valentin, brezposelni pekovski pomočnik nestalnega bivališča, 33 let; Mori Maks, dninar iz. Remšnika, 55 let. Naj počivajo v miru.
Razne nesreče. 24 letni hlapec Filip Rezar iz Prevalj si je zlomil desno nogo, poln voz se je podrl na nesrečnika. 22 letni delavec iz St. lija pod Turjakom sl je pri sekanju lesa v gozdu
Sadno drevje
lablane, hruške, črešnje, slive, breskve, marelice, lešniki, orehi, kostanji, nešplje, rlblzlt, kosmulje, Jagode itd.
je še na zalogi
v drevesnici Josip Rosenberg, Maribor Tržaška cesta 64
Tel. Int. 2301 Maribor Brzojavi: Rosenberg Zahtevajte ceniki 1007
Zahvala.
Marija Drenik se zahvaljuje v svojem imenu in v imenu svojih otrok vsem plemenitim darovalcem, katerim se posamezno ne morem zahvaliti, za darove, ki so jih darovali ob priliki nesrečne smrti mojega moža, progovnega delavca. Posebno se zahvaljujem Selu postaje Trebnje g. Vojtehu Kru-leju za akcijo in skrb ter časopisoma »Jugoslovanu« in »Jutru«, ki sta akcijo javno podpirala. Bog plačaj!
Trebnje, 1. aprila 1931.
Marija Drenih.
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša ljubljena gospa soproga in zlata mamica, stara mama, tašča, teta, gospa
Franja Tutta
soproga tipograla v pok.
po dolgi, mučni bolezni, previdena • svetotajstvi za umirajoče, dne 5. t. m. v starosti 67 let Bogu vdano izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb blagopokojne se vrši dne 7. t. m. ob 3. url is hiše žalosti Hranil-nična cesta št. 2 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnice se bodo brale ▼ cerkvi »v. Krištofa.
Oton Tutta, soprog; Marija Hener, rol. Tutta, Herta, Fani, hčere; Oskar, Ral-mund, sinova; Slavka Tutta, roj Petan, Zinka Tutta roj. Trink. sinahl; Jakob Hener, zet, vnuki ln vnukinje.
po nesreči vsekal v levo nogo. Slemenik Viktor, 39 letni delavec iz Slovenjgradca se je pri nakladanju vinskih sodov na železniškem skladišču zlomil prst, drugega pa zmečkal na levi roki. Delavec Maks Ramšak si je v tovarni usnja Potočnig v Slovenjgradcu zmečkal pri valjarju kož levo roko pri zapestju. Sam gospodar ga je na vpitje rešil večje nesreče. Ivan Kristan pa je pri ruvanju tramov stopil na žebelj, ki se mu je nevarno zaril v levo nogo.
Sela - Šumberg
Odlikovanje. Prošli teden je obiskal našo občino sreski načelnik g. P. Logar in izročil g. J. Ozimku, županu na Selih, odlikovanje zlato svetinjo za državljanske zasluge. Odlikovanec načeljuje občini kot župan ves čas od njene osamosvojitve pa do danes. Pred osamosvojitvijo občine je zastopal občino nad 25 let kot občinski odbornik občin Dobrnič Kot predsedniku krajnega šolskega odbora mu je uspelo razširiti šolo lz enorazrednice v dvorazrednico. Čestitamo! — Ob tej priliki je šel g. načelnik tudi med občane ter se z njim prav prijazno razgovarjal o njihovih težkočah ln bremenih.
‘Radio
Ljubljana, sreda 8. aprila:
Opoldanski program odpade. 18'00 koncert Radio-orkestra, 1!H)0 dr. Lojze Čampa: Žurna-listika, 191S0 dr. Nikola Preobraženski: Ruščina, ‘20'00 Večer Radio-orkestra, 22-00 časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Beograd. ll'i!0 plošče, 12-45 radio orkester, 13-30 novice, 16'00 plošče, 17'00 narodni napevi, 17-30 citre, 18-00 ruska pesem, 19'30 »Kristusova tragedija v literaturi in umetnosti« (dr. VI-teznic), 20-00 Glasbene napake, 20‘30 ruska komorna glasba, 21-50 jugoslovanske pesmi, 22'20 novice, 22-40 večerni koncert.
Zagreb. 12-30 kuhinja, 17-00 pravljice, 18-00 poročila, 19'50 uvod k prenosu, 20-00 prenos ii Prage, 22'00 novice in vreme, 22'10 Zvočni film.
Praga. 16-30 »Magazin«, igra,19-05 Mandolin# in kitare, 20'00 Simfonični koncert češke Filharmonije.
Potrti v neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena žena, mati, stara mati, hčer, sestra, tašča, gospa
Knaflič
roj. Verbič
v nedeljo, dne 5. t. m., previdena s svetotajstvi v 69. letu mirno zatisnila svoje trudne oči.
Pogreb blage pokojnice bo v sredo ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti v Šmartnem na farno pokopališče.
Šmartno pri Litiji, dne 6. aprila 1931.
Globoko žalujoče rodbine:
KNAFLIČ, Šmartno - Kamnik; A. DOMI-CELJ, Maribor; Ing. KOBLER, Litija; VERBIČ, Vrhnika - Sap; BRICELJ in VERBIČ, Vrhnika; VERBIČ, Logatec.
bdafo tiskarna »llerkurc. Gregorčičeva ulioa 29. Za tiskamo odgovarja Otmar Mlhilek. -
Pofttnina plačana v gotovini.
«	SLUŽBENI	LIST	KRALJEVSKE	BANSKE	UPRAVE	DRAVSKE	BANOVINE
Priloga k 79. kosu letnika II. z dne 12. decembra 1931.
Razglasi kraljevske banske uprave
IV. 4511/4.
Razglas.
25—3—3
Razpisujem 2 mesti ustanove pokojnega Alojzija, Korzike za vrtnarske vajence letno po Din 1500. — Obe mesti sta omejeni na drugo in tretje leto vajenčeve učne dobe s pristavkom, da se podeli ustanova vajencu šele začetkom drugega leta njegove učne dobe in da mu ostane do konca triletne učne dobe. Če po preteku te učne dobe ne opravi štipendist vrtnarskega izpita z zadovoljivim uspehom, nima več pravice nadalje uživati ustanovnega mesta.
Vajencu, ki je opravil ta izpit pravočasno, to je takoj po preteku učne dobe z zadovoljivim uspehom in ki se hoče izpopolniti v trgovski vrtnarski stroki ter nadaljevati strokovno izobražanje v inozemstvu, se more podeliti ta ustanova še za nadaljno tretje leto, toda le na podstavi potrdila inozemskega delodajalca, da je nastopil službo. Dokazati pa mora s potrdilom svojega delodajalca-inozemca vsake tri mesece, da se dostojno vggie v službi, da se pridno bavi z vrtnarstvSfn in da napreduje v stroki.
Ustanova se izplača poluletno, in sicer meseca januarja in meseca julija vsakega leta za nazaj.
Pravico do te ustanove imajo:
1. sinovi ustanovnikovega sorodstva;
2. če teh ni, ubožni sinovi trgovskih vrtnarjev v Dravski banovini, ki so člani zadruge trgovskih vrtnarjev;
3. če teh ni, ubogi sinovi vrtnarjev iz Dravske banovine, ki niso člani zadruge trgovskih vrtnarjev za Dravsko banovino;
4. če ni takih prosilcev, se more podeliti ustanova prosilcem — sinovom članov zagrebške ali beograjske zveze trgovskih vrtnarjev, in
5. če ni nobenega kvalificiranega prosilca pod 1—4, se podeli ustanova ubož-nemu prosilcu, ki se izkaže, da iz veselja goji vrtnarstvo.
Podelitvena pravica pristoja zadrugi trgovskih vrtnarjev za Dravsko banovino.
Prošnja naj se vloži pri kraljevski banski upravi Dravske banovine, oddelek IV., najkasneje do dne 10. januarja 1932.
Prošnji jo tr«ba priložiti:
1. nravstveno izpričevalo prosilčevo in njegovih staršev, potrjeno po pristojnem županstvu in župnem uradu. Poglavitni pogoj podelitve je vselej, da je prosilec sam, kakor tudi njegovi starši neomade-ž«vanega življenja;
2. rojstni (krstni) list;
3. domovinski list, in
4. ubožno spričevalo.
Prošnje, ki niso opremljene po navedenih predpisih, nadalje prošnje, ki jih vlože prosilci prepozno, se ne bodo upoštevale.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 27. novembra 1931.
Po odredbi bana načelnik prosvetnega oddelka Josip Mazi s. r.
*
VT No. 28.803/1.	92
Izprememba v imeniku zdraviliške zbornice za Dramsko banovino.
Dr. B o h i n c Joža, zdravnik v Ljubljani je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 2. decembra 1931.
*
VT No. 28.642/1.	80
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Č i č i n Oskar, zdravnik-san. poročnik v Celju je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 2. decembra 1931.
*
VIII. No. 6964/1.	50-3-2
Razpis.
Reflektanti na koncesijo za perijodično prevažanj« oseb z avtobusi na progi Novo mesto—Metlika se pozivajo, da — v kolikor niso tega že storili ~ najkasneje do 30. decembra 1931 vlože zadevno prošnjo pri kr. banski upravi Dravske banovine, odd. VIII. v Ljubljani.
Opozarja se, da prihajajo v poštev le ta-
ki prosilci, ki nudijo tako v moralnem, kakor v gmotnem pogledu zadostno jamstvo za redno izvrševanje obrta.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 30. novembra 1931.
III.	No. 14.095/1.
*
89
Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine
po stanju z dne 10. decembra 1931.
0 p o m b a: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih
dvorcev so navedeni v oklepajih.
Steklina:
Celje; Celje okolica (Zavodna 1 primer). Gornjigrad: Bočna (Šmartno ob Dreti 1 primer), Mozirje okolica (Ljubija 1 primer). Ljutomer: Konjišče (Konjišče 2 primera). Ptuj: Ptujska gora (Stogovci 1 primer).
Svinjska kuga:
Brežice: Artiče (Trebež 1 dvorec), Brežice (Brežice 5 dvorcev), Gaberje (Gaberje 3 dvorci), Globoko (Globoko 1 dvorec), Sela (Sela 13 dvorcev), Senovo (Senovo 1 dvorec), Zakot (Sv. Lenart 5 dvorcev, Brežina 2 dvorca, Cernc 2 dvorca, Trnje 1 dvorec, Zverinjak 2 dvorca). Konjice; Konjice trg (Blato 2 dvorca), Tepanje (Tepanjski vrh 1 dvorec). Krško; Sv. Križ (Sv. Križ 2 dvorca), Vel. Dolina (Cimik 9 dvorcev), Maribor, levi breg: Sv. Peter (Malečnik
1 dvorec). Ljubljana mesto: 1 dvorec.
Svinjska rdečica:
Kranj: Predoslje (Premskovo 1 dvorec), Naklo (Pivka 1 dvorec). Litija: Polšnik (Podmil 1 dvorec), Litija (Št. Jurij 1 dvorec). Ljutomer: Štrigova (Prekopa 1 dvorec). Novo mesto; Toplioe (Dolnje Sušioe 1 dvorec). Šmarje pri Jelšah: Sladka gora (Požanska vas 1 dvorec).
Perutninska kolera:
Laško: Trbovlje (Loke 5 dvorcev). Maribor, desni breg; Dolgoše (Dolgoše 2 dvorca).
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. decembra 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Preds.. 200—13/30—28	76
Objava.
Zevnik Anton konča svojo službo kot notar v Višnji gori 31. decembra 1931 in jo nastopi kot notar v Kamniku 1. januarja 1932.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča, V Ljubljani, dne 5. decembra 1931.
*
Nc II 107/30—6	77—3—1
Druei edikt.
Ker je v tusodnem ediktu z dne 25. VII. 1930 opr. št. Nc II 107/30—2 določeni rok potekel, se v smislu zakona z dne 25. 7. 1871 d. z. št. 96 pozivajo vsi oni, ki bi bili vsled obstoja ali vsled knjižnega vrstnega reda vpisov v vložkih nove zemljiške knjige za davčno občino Mursko Soboto v sodnem okraju Murska Sobota tičočih se bremenilnih pravic, oznainenjenih pod b) gori navedenega prvega edikta v svojih pravicah prikrajšani, naj vlože svoje ugovore najkasneje do 30. junija 1932 pri okrajnem sodišču v Murski Soboti, ker bi sicer vpisi zadobili učinek zemljiškoknjižnih vpisov.
Če se ediktni rok zamudi, postavitev v prejšnji stan ni dopustna; tudi se omenjeni rok posameznim strankam ne sme podaljševati.
Višje deželno sodišče v Ljubljani, odd. II.,
dne 28. novembra 1931
T IV 41/31-2.
*
31-3-3
Amortizacija.
Na prošnjo Jazbinšek Ivana, posestnika v Brežini št. 29, se uvede postopanje v svrho amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imejitelj poživlja, da uveljavi tekom 6 mesecev, počenši z dnem 30. novembra 1931 svoje pravice sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Vložna knjižica Ljubljanske kreditne banke, podružnice v Brežicah, št. 759/461 v znesku 52.600 Din.
Okrožno sodišče r Celju, odd, IV., dne 30. novembra 1931.
E 1650/31—16.
85
Dražbenl oklic in poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke dr. Goričana Alojza, odvetnika v Celju, bo .dne 2 2. decembra 1931., ob devetih pri tem sodišču, v sobi št. 4 na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Peter, vi. št. 165. Označba nepremičnin: hiša št. 58 z drvarnico in hlevom, cenilna vrednost: Din 68.000'—; zemljišča (njive, pašniki, travniki), Din 11.815-—; pritikline 1773 Din 50 p, skupaj 81.588 Din 50 p; najmanjši po-nudek: Din 49.810’—. Vadij: Din 7471'—.
K nepremičnini zemljiška knjiga Sv. Peter, vi. št. 165, spadajo sledeče pritikline: nekaj gospodarskega orodja in gostilniških predmetov (kozarcev, miz, stolov) v cenilni vrednosti 1773 Din 50 p. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Okrajno sodišče v Celju, odd. III., dne 13. novembra 1931.
H?
E 227/31—26.	86
Dražbeni oklic.
Dne 2 8. decembra 1931. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Javornik, vi. št- 256.
Cenilna vrednost: 49.040’— Din; najmanjši ponudek: 24.520'— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranjski gori, dne 4. decembra 1931.
E 340/31—9.	82
Dražbeni oklic.
Dne 9. januarja 193 2. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnine: zemljiška knjiga Blekova vas, vi. št. 467.	'
Cenilna vrednost 630 Din; najmanjši ponudek 420 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Logatcu,
dne 7. decembra 1931.
*
E 350/31—6.	83
Dražbeni oklic.
Dne 12. januarja 1932 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnine: zemljiška knjiga Zirovski vrh, vi. št. 231.
Cenilna vrednost 20.500 Din; najmanjši ponudek 13.670 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Logatcu, dne 7- decembra 1931.
•j;
E 366/31—6.	81
Dražbeni oklic.
Dne 12. januarja 1932 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnine: zemljiška knjiga Zirovski vrh, vi. št. 117.
Cenilna vrednost 700 Din; najmanjši ponudek 467 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se no mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Logatcu, dne 7. decembra 1931.
*
E IX 2128/31—19	71
Dražbeni oklic.
Dne 13. januarja 1932 dopoldne ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Pobrežje, vi. št. 880.
Cenilna vrednost: 54.672 Din.
Najmanjši ponudek: 27.336 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski ;ega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru-
dne 14. novembra 1931.
*
E IX 3667/31-8	68
Dražbeni oklic. .
Dne 18. januarja 1932. dopoldne oh
10.	uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga 1. k. o. Radizel, vi. št. 61, 2. k. o. Slivnica, vi. št. 76, 3. k. o. Creta, vi. štev. 103.
Cenilna vrednost: ad 1. 38.877 Din, ad
2.	4.983 Din, ad 3. 3.110 Din.
Vrednost pritikline: 5560 Din.
Najmanjši ponudek: 31.314 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 18. novembra 1931.
*
E 201/31—20.	96
Dražbeni oklic.
Dne 2 2. januarja 193 2. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Tržišče, vi. št. 878.
Cenilna vrednost: Din 5000-—. Najmanjši ponudek: Din 2500-—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče r Mokronogu,
dne 7. decembra 1931.
$
A 151/31—3.	84—3—1
Oklic dedičem neznanega bivališča.
Kopušar Jošef, posestnik iz Ljubnega, nazadnje v Ameriki, je bil z dnem 1. januarja 1912. mrtvim proglašen. Poslednja volja se ni našla.
Zapustnikov sin Popušar Martin, čigar bivališče sodišču ni znano, se pozivlje da se tekom enega leta od danes naprej zglasi pri tem sodišču. Po preteku tega roka razpravljala se bode zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Juvanom Igna-oem, ključavničarjem št. 33, ki se je postavil za skrbnika odsotnemu zapustnikovemu sinu Kopušarju Martinu.
Okrajuo sodišče v Gornjem gradu, odd. I., dne 4. decembra 1931.
A 122/31—13.	97
Poklic dediča neznanega bivališča.
Stritar Franc, posestnik iz Kostanjevice, je umrl v Ameriki 29. aprila 1919. Poslednja volja se ni našla.
Njegova polsestra Putrih Terezija — baje omožena Liebman — oziroma njeni otroci ali potomstvo, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozi vijejo, da se tekom enega leta od danes naprej zglase pri tem sodišču.
Po preteku tega roka obravnavala se bode zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom M. Belle iz Kostanjevice, ki je bil postavljen za skrbnika za odsotne.
Okrajno sodišče v Kostanjevici, odd. I., dne 17. novembra 1931.
•j:
T 61/31—2.	9«
Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim.
Zver Jožef, poljedelca sin v Brezovici štev. 20, srez Dolnja Lendava, rojen dne
1.	aprila 1896 istotam in tja pristojen, je odšel leta 1913. v Združene države Severne Amerike v mesto Chicago. Odtod se je preselil v mesto Bridgeport. Zadnjikrat je pisal meseca februarja 1915. pod naslovom: »Zver Jožef, 187 Hovord Ave Bridgeport Conn.t Od tedaj naprej pa ni nobenega glasu več o njem in se pogreša.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24. o. d. z., se uvede na prošnjo brata Zvera Štefana, posestnika v Brezovici št. 20, postopanje za proglasitev mrtvim ter se izda poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču.
gtran 2.
Kos 70.
Zver ,7ožef se pozivlje, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 1. januarju 1933. bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 5. decembra 1931.
$
CI III 83/31—15	72
Sklep.
V pravdni zadevi Demkovič Ivanke roj. Spende, zasebnice v Rogatcu št. 126, zoper Demkoviča Štefana, neznanega oiva-lišča, radi ločitve zakona od mize in postelje s prip. se prvi narok razpiše na 15. januarja 1932 ob 8. uri 30 min.
Skrbnikom na čin se imenuje g. dr. Božič Anton, odvetnik v Celju, ki bo zastopal toženca na njegovo nevarnost in stroške, dokler toženec sam ne nastopi ali imenuje svojega pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Celju. odd. III., dne fi decembra 1931.
*
L 7/31—13.	94
Sklep.
Zupančič Franc, posestnik ln rezar v Starem trgu št. 10, rojen dne 6. januarja 1885. v Starem trgu, pristojen v občino Dedendol, erez Litija, se radi zapravljivosti omejeno prekliče.
Za skrbnika mu je postavljen Zupančič Janez, zidar v Starem trgu št. 10.
Okrajno sodišče v Višnji gori, odd. I., dne 15. julija 1931.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme:
1369. Sedež: Vrhnika p. Stari trg pri Ra-
keku-
Dan vpisa: 30. novembra 1931.
Besedilo: Leop. Zakrajšek.
Obratni predmet: trgovina z lesom in žaga, imetnik: Zakrajšek Leopold, trgovec i lesom, Vrhnika št. 13 p. Stari trg pri Rakeku.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
dne 28. novembra 1931.
Firm. 1012/31 — Rg A VII 77/1 *
1370. Sedež: Struževo.
Dan vpisa: 7. decembra 1931.
Besedilo: Karl M. Ham.
Obratni predmet: trgovina s finimi tkaninami, finim perilom ter drugimi luksuznimi predmeti.
Imetnik: Karl Marija Ham, trgovec v Struževem, občina Naklo pri Kranju. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. decembra 1931.
Firm 1025/31 — Rg. A VII 78/1 *
1871. Sedež: Mala Kostrevifiea
Dan vpisa: 7. decembra 1931.
Besedilo: Strmaii Josip.
Obratni predmet:	trgovina	z	mešanim
blagom i1' lesom, imenik- Strman Josip, trgovec v Mali Kostrevnici 25. p. Šmartno pri Litiji.
Deželno kot trgovsko sodišče v Liubljani, odd. III.. dne 5. decembra 1931.
Firm 1026/31 — Rg A VII 79/1.
*
1372. Sedež: Ljubljana VIT.
Dan vpisa: 7. decembra 1931.
Besedilo: P. R. Alles, zaloga furnirjev <t. Emanuel Pollak, Dunaj.
Obratni predmet: trgovk«! zaloga in razprodaja furnirjev tvrdke Emanuel Pollak na Dunaju, imetnik: Persy Rudolf Alies, trgovec v Ljubljani VIL, Frankopanska ulica štev. 18.
Deželno koi. trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. IIL, dne 5. decembra 1931.
Firm 1027/31 — Rg A VII 80/1.
Izbrisali sta se nastopni firmi:
1873. Sedež: Celje.
Dan izbrisa: 2. decembra 1931-Besedilo: Belak & Inkret.
Obratni predmet: Elektrotehnična in vo-dovcKlna inštalacija.
- Radi razdružitve.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 2. decembra 1931.
Firm 560/31 — lig A II 201/5.
*
1374.	Sedež: Št. Rupert pri Št. Jurju ob j. ž.
Dan izbrisa: 3. decembra 1931.
Besedilo: Mlekarska zadruga reg. zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Pospeševanje gospodarstva in nravna povzdiga članov s predelovanjem mlečnih izdelkov, z zidanjem in vzdrževanjem stavbe in prirejevanjem predavanj.
Radi razdružitve.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 2. decembra 1931.
Firm. 559/31 — Zadr. III 160/11.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se lzpremembe
in dodatki pri nastopni zadrugi:
1375.	Sedež: Naklo.
Dan vpisa: 11. novembra 1931.
Besedilo: Mlekarska zadruga v Naklem, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 11. oktobra 1931 spremenila so se zadrugina pravila v §§ 1, 2, 3 in 14.
Besedilo firme odslej: Mlekarska, nabavna in prodajna zadruga v Naklem, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Namen zadruge je pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da
a) prevzema od njih mleko, ga predeluje fn mlečne izdelke vnovčuje;
b) nabavlja za svoje člane vsa v kmetijskem obratu potrebna sredstva in jim tudi nabavlja življenske potrebščine;
c) vnovčuje kmetijske pridelke svojih članov in tudi njih živino.
Načelstvo obstoji iz predstojnika, blagajnika, tajnika, in šest odbornikov.
Vpišeta se nova člana načelstva:
Keršič Jakob, posestnik v Dolenji vasi št. 17 in
Križaj Franc, posestnik v Pivki št. 8. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. IIL, dne 7. novembra 1931.
Firm 941 — Zadr. III 95/58
Konkurzni razglasi
S 31/31—4.	91
1376.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini trgovske tvrdke Leopold Pristavec, lesne trgovine v Preserju in tvrdke rastlinske destilacije Triglav L. Pristavec, Jezero pri Ljubljani, p. Preserje, kakor tudi o imovini Pristavca Leopolda, trgovca, gostilničarja in posestnika na Jezeru št. 9 p. Preserje, kot osebno odgovornega lastnika navedenih tvrdk.
Konkurzni sodnik Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase dr. Krek Miha, odvetnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču, soba št. 140 dne 19. decembra 1931 ob 11. uri.
Oglasitveni rok do 2 3. januarja 1932. Ugotovitveni narok pri deželnem sodišču dne 3 0. januarja 1 9 3 2 ob 10. uri. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. IIL, dne 11. decembra 1931.
S 26/31—28.	93
1377.
Poravnalni predlog.
V konkurzu o imovini prezadolženca Alešovca Petra iz Kranja se določa narok za razpravljanje in sklepanje o poravnalnem predlogu na dne 3 0. d e c e m b r a 19 3 1. ob devetih pri podpisanem sodišču v sobi št. 9.
Okrajno sodišče v Kranju, odd. Iv dne 7. de^mbra 1931 *
Sa 27/31—7	69
1378.
Potrditev poravnave.
Med dolžnikom Parthom Josipom, posestnikom in čevljarjem v Muti, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne
22.	oktobra 1931. pred okrajnim sodiščem v Marenbergu sklenjena prisilna poravnava se potrdi.
Po tej poravnavi plača do<lžnik upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila, 40 odstotno kvoto njihovih terjatev, plačljivo v 12 enakih zaporednih mesečnih obrokih, od kojih zapade prvi obrok 30 dni po sprejetju poravnave.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
26. novembra 1931.
Sa 31/31—56	70
1379.
Potrditev poravnave.
Med dolžnikom Ehrlichom Karlom, trgovcem v Kaniži pri Pesnici, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 23. novembra 1931. sklenjena prisilna p 'ravnava se potrdi.
Po tej poravnavi plača dolžnik upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila, 50 odstotno l.voto njihovih terjatev, plačljivo v 12 zaporednih mesečnih obrokih od dneva sprejete poravnave (26-XI 1931.).
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IIL, dne 3. decembra 1931.
»j;
Sa 22/31—12	73
1380.
Ustavitev poravnalnega nostonanja.
Poravnalna zadeva: Korošec Marija, gostilničarka, Gorenje pri Šmartnem ob Paki.
V smislu § 56-, t. 6. zakona o risilni poravnavi izven stečaj- se ustavlja poravnalno postopanje, ker je treba <a sprejem poravnave v smislu § 46. zak. o pris. poravnavi izven stečaja, da glasujejo za isto upniki, kojih terjatve znašajo najmanj tri četrtine celokupnega zneska vseh terjatev, ki dajo pravico do glasu, a se ni dosegla ta večina.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 11. novembra 1931.
H*
Sa 15/31—85.	90
1381.
Konec poravnave.
Sklep opravilna številka Sa 15/31—84, s katerim je bila od sodišča potrjena poravnava dolžnice tvrdke Ladstatter P. & sinovi, tovarne klobukov v Domžalah, registro-vane pod firmo P. Ladstatter & sinovi, javna trgovska družba v Domžalah, je pravo-močen.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 27. novembra 1931.
Sa 7/31—35	95
1382.
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Vodlak Elizabeta, trgovka na Polzeli.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilna štev. S 7/31—1 o imovini pre/.a-dolženca, se odpravi, ker se je sklenila prisilna poravnava po § 169 k. z.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 2. decembra 1931.
Razglasi raznih uradov in obJastev
66—3—2
Razglas o licitaciji.
Radi neuspeha prve licitacije za elektro-mstalac.ijska dela v hiralnici v Ptuju raz-pisuje sresko načelstvo Maribor l-ovi bieg* tehnični razdelek
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo
v skrajšanem roku
na dan 21. decembra 1931 ob 11. uri
v sobi št. 51/11. tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu Maribor levi breg.
Pojasnila in ofertalni pripomočki se dobe med uradnimi urami v sobi št. 44. Ponudbe ;e predložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih (tudi z besedami) na celotni uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša Din 24.359.
Podrobnosti razpisa o licitaciji so razvidi e iz razglasa v »Službenih novinah« ter na razglasnih deskah sreskih načelstev v Mariboru, Celju, Ptuju, Varaždinu in Ljubljani, pri mestnem načelstvu v Ptuju in kralj, banski upravi v Zagrebu.
T. No 1762/89.
Sresko načelstvo v Mariboru levi breg, dne 7. decembra 1931.
*
67
Razglas o licitaciji.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje na dan 28. decembra 1931 ob 11. uri v sobi št. 200 na Miklošičevi cesti št. 20, javno ofertalno licitacijo za sukcesivno dobavo 3000 kartonov obve-zilnega materijala za porode.
S kolekom Din 100’— opremljene ponudbe je vložiti v zaprti in zapečateni kuverti, ki mora nositi napis:' »Ponudba na opr. štev. 380/4—1931«, do 28. decembra t. 1. do
11.	ure v vložišču urada, soba št. 205, Miklošičeva cesta št. 20, med 8. in 12. uro.
Ponudbo je vložiti na posebni tiskovini, ki jo je dobiti obenem s splošnimi in podrobnimi pogoji za ceno Din 20'— pri eko-nomatu Okrožnega urada za zavarovanje delavcev.
Okrožni urad za zavarovanje delavcer-
v Ljubljani, dne 9. decembra 1931.
*
Štev. 12.179/11.	88
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za na dan 21. decembra 1931 ob 11. uri dopoldne nabavo
KM) m3 smrekovih plohov za žago.
Pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje.
Razne objave
67
Razid društva.
»Društvo učiteljic« odnosno društvo »Dom učiteljic« v Ljubljani — objavlja, da je na obenem ziioru dne B. 152. 1931 likvidiralo.
Društveno premoženje pripada fondu za dom učiteljic v Ljubljani.
Angela Vode,	A.	Celnar,
b. predsednica s- r.	b.	tajnica,	s.	r.
*
78
Objava.
Izgubil sem izpričevalo II. razreda deške meščanske šole v Mariboru iz leta 1917/18 na ime: Lederer Erliard, rodom iz Maribora. Proglašam ga za neveljavno.
Lederer Erhard, s. r.
*
7»
Objava.
izgubilo se je odhodno izpričevalo II. b razreda drž. real. gimnazije v Mariboru iz leta 1930/1931, glaseče se na ime Ileruah Bogomir.
Proglašam ga za neveljavno.
Ilernah Bogomir, s. r., trgovski vajenec v Ormožu, *
9f
Objava.
Potniška legitimacija za potnika tvrdke »JoU (Ivany Edmund) iz Ljubljane gosp. Deras Avgusta (pravilno Peras) izdana od zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani dne 21. novembra 1931., št. 741 se je izgubila.
Proglaša ee neveljavnim
Peras Avgust, s. r.
i
izdaja kraijeveka liauaka :uprava^ Dravske banovine. Urednik: Pobar Robert v Ljubljani Tička id *arh«a »iskarnia »Merkur« v LIjuoljani; njen predstavnik: O. 'Mieh&ek » Ljubljaal