Po državnozborskih volitvah. Glas z Goriškega. Končale so bile najznamenitejše volitve, kolikor smo jih doživeli. To je bil boj, da malo takih. Napredna svobodna misel se je bojevala z nazadnjaško, klerikalno silo, ki hoče vladati, kakor je vladala doslej. Rezultat na Goriškem je povoljen za napredno misel, zakaj priborila si je vsaj enega poslanca od treh. Za prvi poizkus moramo biti zadovoljni, četudi bi bili mogli veseliti se celo večje zmage, ako bi se bili bojevalci za napredno misel bolj združili ter ako bi bil vsakdo storil svojo dolžnost, kogar jJoklic veže na delo. Po dovršenem boju si oglejmo bojišče 8 stanovskega stališča! Pri tem pustimo v nemar osebe kandidatov, ampak glejrao le na strauke. Ako ne jemljemo v poštev socialno-deniokraške in agrarne stranke, ker prva nima še tal med po ogromni večini kmetiškimi volilei, a druga se je porodila tik pred volitvami brez vsake organizacije, iraarao na Goriškem le dve stranki: napredno in klerikalno. Po poklicu spada učiteljstvo med prvo a duhovščina vodi drugo. Po programih obeh strank, kakor sta se razvijala pred in med volitvami, bi moralo učiteljstvo stati v napredni in delovati za napredno stranko. A tudi po prograrau nZaveze" naše in po tendenci nje glasila, vrlega BUčit. Tov.", bi moralo iti učiteljstvo v boj za kandidata napredne stranke. Zal, da temu ni tako! Dvakrat žal, da je bilo v mnogih slučajih celo narobe! Ako hočemo kaj veljati, ako hočemo pripomoči k zmagi napredne misli, ako nočemo biti le peto kolo pri vozu, moramo zdraviti rane na svojem telesu. Zakaj je bilo učiteljstvo razcepljeno v boju med napredno in klerikalno stranko? Zakaj so nastopali nekoji učitelji z vso Tnerao za napredno, a drugi za klerikalno stranko ? Zakaj je glasovalo mnogo učiteljev za klerikalne kandidate? Gospod urednik! Toliko lepih člankov ste napisali in objavili proti klerikalizmu, da ste morali prepričati vsakega količkaj zavednega učitelja o pogubljivih namenih klerikalcev. Zal, da niste prepričali niti vseh odbornikov BZaveze". Neverjetno, a vendar resnično! Evo dokaza! Več naprednih učiteljev je objavilo v ,,Soči" št. 56. poziv kraško-vipavskim učiteljem, naj store svojo dolžnost, da zmaga vsaj pri ožjih volitvah napredni kandidat A. Strekelj. V pozivu čitamo: nŽal, da se med temiagitatorji(za klerikalca dr. Laharnarja) nahajajo tudi taki ki so odborniki naše dične^Zaveze" inkaterimjeučiteljstvo poverilo zastopstvo v okr. šol. svetu!" Gospod urednik! Ali se ne zgražate nad takim postopanjem!? A!i nam je naša organizacija saraira sebi v posmeh, da sme vsak odbornik podirati, kar smo sezidali s trudom? čemu nam je taka organizacija: Vodstvu nZaveze" Daznanjamo, da vlada raed naprednim učiteljstvom veliko ogorčenje, ki bo očitno izbruhnilo pri zborovanju ^Zaveze" vkljub temu, da šeiti tega odbornika celo e. kr. okr. šol. nadzornik M. Kante. Svetujemo vodstvu rZaveze", da vzame v resen pretres ta cin svojega člana. Tako dejanje je tudi v demoralizacijo posebno mlajšemu naraščaju našega stanu. Dovolj za zdaj, saj se vidimo v Eadovljici! Poleg nZavezea imarao še okrajno učiteljsko društvo, katerih glasilo je tudi vrli BUčit. Tov." Mimo drugega imajo naša okrajna društva uamen, gojiti stanovsko zavest. Ali ni žalostno dovolj, ako so celo odborniki učit. društva glasovali različno, nekoji za naprednega, a drugi za klerikalnega kandidata? In taki možje hočejo biti voditelji učiteljstva vsega okraja?! Proč! Taki niso v ponos našega stanu, ki se mora šele boriti za svojo eksistenco. Ali je potem čudno, ako posamezni učitelji postopajo različno? Pri takih razmerah je skoro naravno, ako je n. pr. BSloga" poslala v Kal (napredno občino) v torek pred vnebohodom učitelja Eustjo iz Bat, ki je volilce pri shodu ? farovžu kar naravnost nelektrizoval". (MGorica" št. 42.) L. L i k a r, nadučitelj v Ozeljanu, je nastopil na klerikalnem shodu za klerikalnega kandidata. (nSoča" in BGorica".) Dr. Gregorčič je imel shod pri Sv. Luciji — predsedoval je mladi učitelj Bratina. Kandidat je napadal novo šolo in napredno učiteljstvo ter šuntal volilce proti njemu — pod predsedništvom učitelja, ki je k vsemu temu molčal. (nSoča1* in BGoricaK.) Dovolj! Navedli smo le nekoliko zgledov, ki jasno in glasno dokazujejo, kako žalostno vlogo so igrali voditelji naše organizacije in posamezni učitelji. Nič se ne smemo čuditi, ako našega stanu ne upoštevajo tako, kakor bi ga morali. Naravno je, da nam režejo tudi take kose kruha, kakršnih bi nam ne smeli in ne mogli, ako bi bili taki, kakršni bi morali biti. Ni prvič letos, da je tako postopalo učiteljstvo. Tudi poslednjič ni, ako se ne stori proti temu primerne korake. Organizacija učiteljstva je pom anj klj i va. Treba jo bo popolniti. V zgled naj nam bo v tem pogledu duhovščina, ki je šla kakor en mož v boj za klerikalizem. Ona, ki ji ne manjka drugega ko tičjega mleka, je bila vneta in edina ker se je le bala, da bi utegnilo priti kdaj nekoliko drugače. Mi pa, ki smo zapostavljeni povsod in povsem, ki nam gre za najprimitivnejše pogoje primerne eksistence, smo bili mlačni, needini, smo pomagali celo mogočnim nasprotnikom. Žalostna perspektiva! Ne, tako ne sme iti dalje! Kreniti moramo na drugo, pravo pot, ki nas dovede k cilju. Po sedanji poti celo nazadujemo! Kako naj se organizujemo politiško? Izkušnja nas uči, da dosedanja naša orgaaizacija ni popolna, marveč jako pomanjkljiva. nZaveza" je sicer pokazala ob raznih prilikah, da dela za napredno misel. Da to ni dovolj, imamo več kot zadosten dokaz, da celo nje odbornik agitira proti naprednemu kandidatu za državnozborski mandat. V okr. učit. društvih nastopajo sicer posamezni napredni člani ter propagirajo za napredno misel, ali v odločilnem trenutku store člani in celo odborniki in tudi predsedniki vsak po svoji glavi korake proti napredni misli in za klerikalizem. Zakaj tako? Največ gotovo zato, ker ni obveznih sklepov, ker nimamo organizaeije, ki bi vodila boj našega stanu proti klerikalizmu za napredek. Zaraditega nimamo uspehov. Pomanjkljivostpolitiškeorganizacijev našem stanu so spoznali nekoji napredni, vneti, delavni tovariši tudi na G o r i š k e m ter so poizkusili najti pot, po kateri naj bi bilo hodilo kompaktno učiteljstvo tudi pri volitvah. Tovariša nadučitelja Bajte smo bili naprosili, naj skliče zaupni shod vsega slovenskega učiteljstva na Goriškem. Na shodu se je izvolil zaupni odbor, kateremu se je poverila naloga študirati vprašanje o postopanju učiteljstva pri državnozborskih volitvah. Zaupni odbor se je marljivo posvetoval, posebno predsedaištvo je na vse strani premišljevalo, kako in kaj bi trebalo ukreniti, da bi bilo v največjo korist našemu stanu. Pri tem se je pokazalo, da pri sedanjih državnozborskih volitvah ne bo moglo učiteljstvo nastopiti kot dobro organizovana korporacija. Manjkajo namreč predpogoji. Vse je kazalo, da bomo needini, razcepljeni, ker smo neorganizovani. Pač pa je spoznal zaupni odbor za potrebno nasvetovati zaupnemu shodu vsega slovenskega ueiteljstva na Goriškem nekaj korakov, neko organizacijo, namreč ustanoviti nekak konzorcij za i z d a janje politiškega lista za preprosto ljudstvo. Shod je sklenil soglasno (proti en glas), da učiteljstvo zamore izdajati tak list; v daljno razpravljanje pa se večina ni spuščala, ampak je demonstrativno zapustila dvorano — iz Ijubosumnosti za prvenstvo. Tako postopanje so obsodile minule držaraozborske volitve, kakor smo dokazali spredaj. Torej logičen sklep: učiteljstvo spozna za potrebno in zmožno, a noče storiti potrebnega koraka. V opravičenje nekojih tovarišev naj konstatiram, da mnogim ni bilo povsem jasno, kako in kaj se namerava. Premalo jasnosti je torej bilo. Državnozborske volitve so minile, tudi učiteljstvo nosi nekaj krivde, ako ni dosegla več zmage napredna misel. Da ne bo trpela napredna šola iu učiteljstvo prehudih posledic, nimamo uči^elji veliko zaslug, ampak socialno-demokratiška organizacija, ki je dosegala tako veliko število poslancev, da proti njih volji ne bodo mogli nazadnjaki zadeti prehudih udarcev napredni šoli in nje učiteljstvu. Ako bi bil ztnagal klerikalizem drugod v toliki meri kakor na Slovenskem, ne vemo, kaj bi se utegnilo zgoditi z našo šolo in z naprednim učiteljstvom. Krivi bi bili v precejšnji meri sami. Kako naj postopamo v prihodnje? Tako kakor doslej nikakor ne. Na tej poti ni ztnage. Na zaupnem shodu v Gorici je spoznalo učiteljstvo, da je potrebno in mogoče storiti drugih korakov. Torej nadelo! Ljubosumnost vstran; ne; boljše na delo! Ljubosumnost in gorečnost naj nas vodi — a v delo za napredek in zmago. Pričeto delo naj sprejme v krepke roke, kdor se čuti poklicanega v to. Ne odlašati z delom, ker čas hiti; kmalu bodo druge volitve; ako ne za državni, pa gotovo za d e ž e 1 n i z b o r , ki je za nas tudi velike važnosti, ker nam reže škorjice kruha kot plačilo za trudapolno naše delo. Ako bomo spali ter iz ljubosumnosti drug drugega sumničili ter se prepirali za oslovo senco kakor zadnjič pri občnem zboru učit. društva za goriški okraj, pa bomo volitvah razoearani kakor smo zdaj. Razmere na Goriškem so se tako razvile da imamo kranjskim enake razmere. Naš boj je sličen onemu na Kranjskem. Ali hočemo dopustiti, da zavladajo tudi pri nas take razmere ? Sami bonio krivi. V boju je življenje in zmaga! Končujemo z apelom na vodstvo naše ,,Zaveze": Ustvari naj nam organizacij o za politiško življenje, za politiško delovanje učitelj stva, ker brez takega n i z m a g e. Ne odlašati, ker kdor hitro da, dvakrat da. Ven iz defenzive v ofenzivo! * * * To so misli v boju osivelega učitelja, ki se je zopet vrgel na delo, ki ga je bilo skoro da ubilo. Opomogel si je zopet na noge ter je pripravljen zopet se bojevati v prvih vrstah. Na delo torej, ker resnobni so dnovi! —e—