Za poduk in kratek čas. Txxrki v Podravji leta 1532. Napisal J. Sattlei*. (Dalje.) Kakih 100.000 divjakov je oblegalo Maribor; beano so ga oapadali iu streljali na-nj, hoteč ae ga na vaak uarin polastiti zaradi moata čez Dravo; toda Mariboržani ao ae branili junaški. Vendar bi ae napoaled podati morali, ker jim je primanjkovalo atreliva. Že ao obupavali zanašajoč ae jedino na pomoč božjo, kar ae nekatera krdela aovražna obrnejo proti av. Petru iščoč broda čez Dravo. Pri Vurbergu ga najdejo, pregazijo^ reko in ae razlijejo po širnem polju Ptujakem. Že dne 18. je vaa ravan polna požigalcev; pridivjali ao kakor grozen vihar celo do Konjic, Jurkloatra, Planine, Dobrne in v Savinjako dolino blizu Soštanja. Labko ai mialimo, kak atrah je objemal Mariborake obležence, kako jim je upadalo arce. K areči ae je Sulejmanu silno domov mudilo. Velel je moat izgraditi čez Dravo. Našlo ae je za to pripravno meato med Viltužem in Lempabom. Takoj ao ga začeli delati. Lea ao vzeli, kjer ao ga našli. Nek Lajčahar ga je precej imel pripravljenega za tiskalnico (preao). Podrli ao dva mlina na Dravi in porabili lea in ladje za most; na dalje so ujeli dve plavi z deakami. Med tem so turške trope naskakovale Maribor in pustošile okolico. Požgale 80 Kamnico in Selnico, divjale do prej že omenjene Falake soteske, skozi katero so ekuaale dvakrat prodreti; ali kmetje so jih vaelej odpodili. Dne 18. septembra bil je most narejen. Paše Bosniaki, Smedorovski in Moataraki so ga prvi prekoraoili s svojimi krdeli, da bi predmostje atražili na drugem bregu in po okolici plenili. Dne 19. je šel veliki vezir Ibrabim čez most 8 svojimi četami; dne 20. na vse zgodaj pa cesar sam z janičarji, vozovi in velblodi. Do pozne noči je trajal prebod. Vse se je trlo proti moatu. Vsled taga je nastala silua gneča, kajti pri Viltužu je itak malo proatora, komaj za ceato, ker se brž za Dravo začue hribovit svet. Vender je veliki vezir, ki ves dan ni razaedel konja, vse tako vredil, da v jutro dne 21. septembra ni bilo več nobenega Turčina na levem bregu. Popoludne ao podrli moat in. vojska se je pomikala za Dravo proti yzbodu. Prve čete ao med tem atrašno razaajale na desnem bregu. Sulejman je bil ailno razkačen, da so mu izpodleteli vsi naklepi njegovi. Uk&zal je torej ves kraj opuatošiti. Ne moremo si akoro predstavljati, kako zverinski je divjala tolovajaka drubal. Godile ao se tolike grozovitosti, da jib nobeno pero popiaati ne more. Zdelo se je, da gori vse Ptujsko polje. Od sv. Bolfanka na Poborju do Ptuja, od Gore pri sv. Petru do Bistrice in Konjic je bilo po dnevi vse v jednem dimu; noč pa je bila grozno razžarjena od gorečib cerkev, gradov in vasij. Turki so razrušili Lempaški grad, požgali Hočje in SHvnico, strašno opustoaili Ruše, razaekali na kose ondotnega župnika Marijana in divjali za Dravo na zabodno stran do turakega zida, ki je zapiral pot v Šentlovrenc. Tu so jih razjarjeni kmetje čakali. Valili so bruna in akalovje a atrmega Pohorja in nevernike kar razmečkali in pomeli v Dravo, da je reka bila pokrita s turakimi trupli. Narod ei pripoveduje, da ao Tnrki grede skozi Ruše metali vsak po jeden denar y nastavljene kadi, češ, toliko kriatijanov hote poklati, kolikor bode denarja v kadeh. Napolnili 80 tako cele tri kadi z vrhom. Ko ae pa po atrašnem poboju pri ,,turškem zidu" vračajo, vzame vsak po jeden denar; ali izjemali ao komaj vrhe, vae drugo je oatalo. TolikO jih je bilo od prejšnje množice pobitik pod zidom in. pomandranib. v Dravo. (Konec prih.) Smešnica 21. Zendar prižene tatii pred aodnika. Ta mu rece: ,,Vi torej tajite, da bi bili vlomili v klet? To vam je zastonj, saj imamo pričo, ki vas je videla!" — ,,Ni mogoče", odvrne tat, ,,to ni mogoče, aaj sem bil dobre pol ure gledal okoli, pa nisem videl žive duše".