Knjižica dr. Adolfa Fischhofa. (Dalje.) Dr. A. Fischhof pride iz jezičaega ozira do sklepa, da pravi: absolnlaa zapoved prave avstrijske politike je ta, se v avtoaomiji (samospravi) postavodajstva ia upravaištva naj gre tako daleč, kakor je le mogoče. Kje pajeta meja, da ni preveč pa ae premalo? se utegae vprašati. Švajca in severaa Amerika ate nam na vsako straa izgled; kako daleč avtoBomija. V Bobeai teh držav ne moti ceBtralizacija avtonomije, ia avloBomija ne moti ceBtralizacije. Več kakor 90 let ima že severaa Amerika tako astavo, kakor jo iaia daadaBes, ia aič Bi kalilo aotraajeg; miru noter do leta 1860; ali tudi ta boj, ki se je vael leta 1860, fli izviral iz ustavaih aapak, teaiač iz aocijalBih kri vic — anžaaatva. Švajcarska astava obstoji 21 let, in veadar med središao vlado ia 36 kafltoni ai bilo aobeaega razpora Pri nas pa se od aasprotae straai v eaomer kriči: ns 17 deželnimi zbori ai mogoče vladati!" Kratkovidni politikarji čeačajo, da so deželai zbori bolezea Avstrije Neumaa bedarija ? Deželai zbori niso bolezea Avstrije deželni zbori so le boleaišaice, v kterih tožijo ia se jočejo narodi, ktere hado tere ceBtralizacija. Nikar De prekacaite — kliče Fischbof oaim, ki hočejo deželae zbore vničiti — nikar ne akašajte državae piratude aapraviti, ože podaožje in širji vrh; to bi prekucflilo celo piramido. V dalji svoji razpravi pride Fischhof do tega, da na števa poskašaje, ki jih je že Avstrija pre8tala od leta 1848, ko se je prvikrat začela ustava. Celo pet jih je že bilo: prva od 25. aprila 1848. leta, druga od 4. marca 1849, obe 8te umrli, predao ste še živeli, tretja je bila diploraa od 20. oktobra 1860, četrta od 26. febroarja 1861. leta ia peta od decembra 1867. leta. Četrto so že pokopali čez 4 leta, peta pa kaže že zdaj vsa znamnja slabosti. Vse te nstave narodom avstrijskim niso dale ne eaega daeva aotrajaega mira ia zadovoljaosti. Državaiki avstrijski so gledali pri snovaBJu a8tav le aa drnge velike države, niso pa aikoli gledali na to, ali so te države tudi podobae aarodnim razmeam avatrijskim. Na napačae take podlage so zidali svoja ustavna poslopja, zato ai čuda, da niso stanovitaa. Dr. Fischhof pretreaa potem miaisterstvo Bachovo, ki e tso Avstrijo vkleail v voz ceatralizma absolutietičaega. Za Bjim je isto skušal SchmerliBg po poli ceBtralizma paramentarnega. Glavna skrb ajegova je bila, kako bi jo zvil, a Neraci v državaem zboru dobijo večiao, in izvil jo je v vojem volilaem redn res tako prekaajeao, da Nemci, kterih e v Cislajtaaiji le eaa tretjiaa, dobili so večiao v državBem boru. Zato je februarski patent nemoraličeo v svoji pod- ali prav zmirom zato le se Nemci llo : *na aa pregresni podlagi tudi kakor pekleaačeka agi, binavak v svojein bitstvu — akor smola držijo te podlage ia stavai poti, na ustavai poti", to ebruarske ustave — zato so 8e pa strašili izredaega Belkredijevega državaega zbora. Da je Schaierliago? volilai red res hudodelatvo, okazuje piaatelj po številkab. Na Moravskem so tri četrtine lovanov, Nemcev pa le samo eaa četrtiaa, in veadar je v edanji moravski zbor voljenih 66 poslaacev aeroške straake, a le 34 slovaaske. V Dalmaciji je 87 odatotkor Slovanov n Labov le 13 odstotkov in vendar imajo Lahi veliko ve- čiao v dalaiatiaskem zbora, kajti zviti SchmerliBg je dobro vedel, da je Lah zaklet aasprotBik Slovaan. Na Če8kem je tudi taka, ia Ba Štajarskem ia Koroškem so Sloveaci poškodovaai za maogo glasov. (Še kupčijskim ta obrtaijskitn zboraicaia ia pa landtafelskim posestaikom je došla voliloa pravica po Schmerliagu — gotovo samo zarad tega, ker se je zaaašal aa aemškatarski dub , ki aadvlada po grajšinah ia v teb zbornicab.) Da bi se pa v federalističai ustavi tudi manjšiaam ne godila krivica v deželaih zborih, aasvetujedr. Fiscbhof dvojao pot. Eaa je ta , da v deželab , kjer biva po več oarodov 8kupaj, naj se astaaovijo po dve narodai zboraici, da na priliko aa Českem ia Štajarskem je aeaiška ia sloveaska deželaa zhoraica. To mi ai aič aeaavadaega, ia če je aa Duaaju zboraica gospodska ia zboraica poslancev. zakaj v deželaih »borih ae bi bile dvoje? Druga, kakor Fischhof trdi, boljša pot pa bi bila ta, da poslaaci v deželaih zborih, kjer ata dva aaroda v deželi, ae posvetujejo 8kupaj, glasuejo pa po aarodaib skupiaab, ia da le take postave obveljajo za skleajeae , za ktere je večiaa v vsaki 8kupiai glaaovala. Ako obvelja to načelo, potem se ve, da bi ae moralo še le odločiti, ali to aačelo velja pri glasovaaju v vseh zadevah, ali le pri aarodaib; važai razlogi govorijo le za tako glasovaaje v narodaih zadevah. ' Eer je mogoče, da bi se tu ali tam žalila narodaa ravaopravao8t ib bi aastali razpori, treba — po pisateljevih mialih — aa Danaju izbraae sodaije, v ktero bi vsak aarod izined sebe po postavao prepisaaem načiau poslal eaako ster"ilo izbranih razsojevalcev ia ujibovih namestaikov. (Koaee prib.) j