T Obisk največjega gorenjskega stanovanjskega gradbišča — Predstavniki Gradisa in Gradbinca, Domplana, stavbnozemljiške skupnosti, kranjske skupščine in družbenopolitičnih organizacij so v sredo obiskali gradbišče nove stanovanjske soseske Planina II, kije trenutno največje gorenjsko tovrstno gradbišče. 42 starih milijard je bilo doslej že namenjenih gradnji. Letos bo predvidoma vseljivih 500 stanovanj, prihodnje leto 1500, leta 1983pa še 300. Pospešiti pa bo treba gradnjo trgovin na tem območju. — Foto: M. Ajdovec ZA VSAKDANJO RABO... Kranj, petek, 22.5. 1981 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO M torek je škofjeloško Termiko obiskal J a vJ^n^Hni "h nov*h dveh proiz" kmljarič in se s predstavniki delovne orga- micne vomS! NnUht^ve^ Re pogovarjal o delu in razvojnih usmeri- ^°.™JM°nov dinarjev in Termi- errruke — Poudaril je, da mora Termika še ^^SSSLST^^^VS^t 5° Mhteval za okoli 6 milijonov zvažati in t republike 'tik LOKA - V torek, i,je temeljno organizacije v Skorji Loki obiska.1 \ republiškega izvrt-*eta Janez Zemljarič. i a je izdelavo kaznene it k seznanil z delom, U usmeritvami in in veni programi tovarne. Maski kolektiv Termini proizvodnjo orga nizi-LjaUjani, Skofji Loki, Zaleti, Beogradu, Zrenjani-m Marofti, Prištini, Snih v Splitu, je ln ni zelo i posloval in znatno povelj proizvodnje kamene kitov in peri i ta ter monitori te v. Proizvodnja ter- s svojimi programi prodirati v maje bila (nejša Himalaje je v torek •orica, da je morala naša k*i alpinistična odprava (1 odnehati tik pod robom fteae 8611 metrov visoke m kttere vrh po tej steni, problema prihod-"ftaetja, še ni prišel nihče. * nežne opasti kot veli-ttrehe razaežne so bile me, da bi naši alpinisti * Zajelo se je tudi slabo ►a alpinisti so se pod Aleja Kunaverja začeli M v bazni tabor. toto moramo ocenjevati »mero na Lotseju. Predaj nam bo v srečo, da se nanjo zdravi, da so v nekatere ključne proti da je sklop a plin istom toajenih okoliščin preprečil ^zmago. Zato je naš Lotse fct končnega cilja veliko ki ga moramo pošteno ffcprav je do pike na i Mo le nekaj 100 metrov, i bi kdo v taksnih razmerah fto* »tene prišel na vrh. i» «no ponosni, da smo 4 «5 odstotkov dela v tako mi in doslej v svetovnem km k nikoli začeti nalogi! J. Košnjek moizolacijokih materialov je danes izrazito propulzivna: ustvarja visok dohodek, odprta je na domače surovine, izjemno vlogo ima pri varčevanju z energijo. Termika je usmerjena tudi ' v izvoz in lani je na tuje prodala 19,5 odstotkov svojih izdelkov, s čemer seveda še ni izčrpala možnosti. Ustreza torej vsem vodilom prestrukturiranja našega gospodarstva in ima zato velike razvojne možnosti. Na področju Slovenije v Termiki načrtujejo gradnjo nove tovarne lahke volne v Škofji Loki, tovarne za predelavo kamene in steklene volne v Ljubljani ter sovlaganje v tovarno steklene volne v Novem mestu. V Novem Marofu načrtujejo izgradnjo druge proizvodne linije, v republiki Bosni in Hercegovini se dogovarjajo o gradnji tovarne kamene volne v Srebrniku, podobno tovarno naj bi zgradili tudi pri Lazarevcu, v Prištini je že v gradnji obrat za termoizolacijske elemente, v Bi-toli predvidevajo skupno naložbo v modernizacijo rudnika ter sena racijo perli tne rude in še bi lahko naštevali. Beseda je tekla seveda posebej o investiciji v dolarjev uvožene opreme. ■.afifiS* ZemlJ»rič je pogovor za-Uiučil s predlogi, da dajo v Termiki večji poudarek izvozu, prodiranju z investicijskimi programi v druge republike ter dohodkovnemu povezovanju v celotni reprodukcijski verigi. Izvoz da- ^P2B2&!f *voj in v Termiki z i»i.lv >totki na tu*e Prodanih izdelkov ne morejo biti zadovoljni. Usmerjanje proizvodnih pro-JH™0* republike ima Poleg dejstva, da v Sloveniji ni več prostora za delovno ekstenzivne programe, vrsto ekonomskih motivov in odpira možnosti, ki so jih v Termiki začeli že vzorno izkoriščati. Preko manj razvitih republik in pokrajine Kosovo je za gradnjo novih tovarn lažje realizirati tudi uvoz potrebne opreme. Vrsto problemov je seveda težko reševati tudi brez dohodkovnih vezi v celotni reprodukcijski verigi in na tej podlagi bodo tudi v Termiki lažje odpravili sočasne težave z dobavami aluminija!. Ob novi investiciji y Skofji Loki pa je Janez Zemljarič opozoril na poseganje v kmetijsko zemljišče, saj zakon danes zahteva nadomestitev vsakega kvadratnega metra obdelane zemlje. M. Volčjak M>i majski ponedeljek je bil, ko se je zdeh obstal. Zastave, spuščene napol droga, so iatoetno lahkem pišu in štafeta mladosti je obmirovala na , Časa ne moreš prijeti, zadržati. BRL, Čeprav je minilo te dobro leto, odkar smo brez postajata delo in misel tega velikanaJuff^avfJ' u*ia, bW* _ je čas 'petale v " Ijubez- JhJnsveta rove iz ln MM^jW^ • jc sr^^^ oJB traMvzvišem in ^^^nt^^ tJLr nas taki ideali bratstvo m enotnost, u^2.^r^^iaio JaLst Tako kot nas je učil Tito. Jo so ideah iMŠobstoj, edina pot naše prihodnosti, novih m humanejm družbenih odnosov in boljšega življenja f- Zato vefop znova in še posebej 25. maji nami vsa Jugoslavija, praznujemo dan mir mo, da bomo ohranjali, razvijali in bogatiti Glej; na naši njivi kale nova semena, mladju vsakem žene razkošje cveta. Pomlad. Zivf/enjt Mia dost. Tebi, Tito,M podarjamo! M Brez spodbud ne bo polne sklede Predsednik republiškega izvršnega sveta Janez Zemljarič s sodelavci med obiskom v škofjeloški občini — Foto: M. Volčjak Načrti za večjo pridelavo hrane in s tem za boljšo oskrbo ljudi tudi na Gorenjskem že dolgo niso več novost. Obsežne načrte za večjo prirejo živine in več pridelka je pripravial sestavljena organizacija Kmetijstvo in trgovine (KIT), ki vključuje velk del gorenjskega kmetijstva. V ospredju so govedoreja, proizvodnja mleka in pridelovanje krompirja. Menijo, da bi se dalo več hrane pridelati predvsem s pokrivanjem razlike med stroški pridelave oziroma reje in prodajnimi cenami. Tako naj bi kmetom — kooperantom, ki imajo sklenjene dolgoročne pogodbe in jih redno izpolnjujejo in imajo naimanj pet krav molznic in oddajo na leto vsaj lš.ttt litrov mleka, k vsakemu litru dodati 5 odstotkov odkupne cene, za lt molznic in 4t.ttt litrov mleka letno po 7,5 odstotka, za 5t krav in Mt.ttt litrov mleka letno po lt od s to t Nadaljevanje na 2. str. 9. Velika nagrada Jugoslavije MOTO — CROSS TRŽIČ 0L§! SVETOVNO PRVENSTVO v razredu 125 ccm POKAL KARAVANK v razredu 250 ccm V NEDELJO, 24. MAJA V PODLJUBELJU Uradni trening: od 8. do 11. ure Pričete k dirke: ob 14. uri LAS 2.STRAN PO JUGOSLAVIJI NOTRANJA POLITIKA PETEK, 22 MAJA 1! Predpisi niso krivi Sedanji zunanjetrgovinski predpisi niso krivi za slabe zunanjetrgovinske rezultate in primanjkljaj v plačilni bilanci Jugoslavije, so pou darili na seji treh republiških družbenih svetov. Poudarili so, da je zvezna delovna sku pina, ki je preučevala morebiten vpliv obstoječih predpisov za zunanjetrgovinske rezultate, svoje delo slabo opravila. Kritizirali so tako oceno vzrokov za neugoden zunanjetrgovinski položaj, kot tudi predlagane rešitve. Zavrnili so predloge za ponovno administrativno urejanje zunanje trgovine. Poudarili so, da se je takšno urejanje že doslej vselej slabo izkazalo. Novi sistem ekonomskih odnosov s tujino se je začel uveljavljati v izjemno zahtevnih gospodar- J ^ skih razmerah. Zato od njega ni mogoče pričakovati Čudežev, saj se jugoslovanska zunanjetrgovinska bilanca že neprestano slabša že vsaj zadnjih dvajset let. Ko smo začeli zunanjo trgovino urejati na samoupravni podlagi, se je devizni primanjkljaj že močno zmanjšal. Vrhovec odpotoval na Japonsko Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec je odpotoval iz Beograda na uradne obiske na Japonsko, LDR Korejo in na Kitajsko. Z zunanjimi ministri in drugimi vodilnimi osebnostmi v teh državah, se bo pogovarjal o nadaljnjem izboljševanju dvostranskih odnosov in sodelovanju, izmenjal pa bo tudi mnenja o mednarodnih^ političnih in gospodarskih razmerah in perečih problemih, ki tarejo sodobni svet. Umrla mati heroja Pinka Tomažiča Po krajši bolezni je v Trstu umrla 84-letna mati narodnega heroja Pinka Tomažiča. Pokojnica je bila vseskozi aktivna v manjšinskem družbenem življenju in je predstavljala simbol trpeče primorske žene. Sin Pinko je bil obsojen na drugem tržaškem procesu proti slovenskim antifaši-stom na smrt konec leta 1941, tri leta pozneje ji je fašistična črna roka ubila hčer in zeta, kmalu zatem pa je postal žrtev bombardiranja Trsta tudi njen mož. Sin Pinko je bil proglašen za na rodnega heroja leta 1949 Ema Tomažič je bila lani odlikovana z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki, prejela pa je tudi več jugo slovanskih in manjšinskih priznanj. Dražje meso V Sloveniji že nekaj dni jemo oziroma kupujemo dražje meso. Nove poprečne cene so: svinjina 118,83 dinarja za kilogram, junetina 130,45 dinarja, teletina 137J0 dinarja, govedina 102,67 in piščanci 73M dinarja. Vendar pa so najvišje cene za boljše vrste mesa veliko višje in so se približale trem dese-takom. V poprečju se je meso podražilo za 26,7 odstotka. Dobro pripravljene akcije Šestega junija se bodo zbrali mladi v prvih izmenah večine letošnjih mladinskih delovnih akcij v Sloveniji. Priprave nanje in njihov potek bo med drugim sprem Ijal koordinacijski odbor podpisnikov dogovora o mladinskih akcijah do leta 1985. Vodi ga Martin Košir. Vse akcije so dobro pripravljene. (Republika Albanija in dogodki na Kosovu Sosed . ; ^S-Sl z dvema obrazoma Kranj - V ponedeljek, 18. maja so se v kranjski tovarni IBI zbrali dopisniki tovarniških in drugih glasil iz Kranja in Škofje Loke, ki so sodelovali v akciji sindikata »1000 delavcev — sodelavcev«. Na slovesnosti, ki so se je udeležili tudi predstavniki republiškega in medobčin-*§a.. sindikalnega sveta ter obeh občinskih svetov, so dopisnikom podelili tudi posebna priznanja. Lep uspeh je imela akcija, saj se je samo iz Kranja in Škofje Loke odzvalo preko 230 novih dopisnikov tovarniških glasil, na katere bodo, vsaj upajmo, uredniki lahko tudi v bodoče računali. - Foto: D. Dolenc Gorenjska pred kongresom samoupravljavcev Le dogovori so premalo Anton Miklič je jeseniški delegat za III. samoupravljavcev - Sklepe kongresne resolucije je treba uvesti tudi v vsakdanjo prakso - isujna izgradnja elektrojeklarne pa JESENICE - .Med delegat« iz jeseniške občine so izbrali za III. Kongres samoupravljalcev Jugoslavije tudi Antona Mikliča, metalurškega tehnika in vodja adjustaže bluming stekel v valjarni na Beli. Anton Miklič opravlja še vrsto drugih družbenopolitičnih funkcij in dolžnosti v samoupravnih organih, med drugim je tudi sekretar osnovne organizacije ZK in podpredsednik delavskega sveta jeseniške Železarne. »Priprave na III. kongres samoupravljalcev so bile v jeseniški občini temeljite, saj smo opravili veliko pogovorov o treh tematskih področjih. Pomembno je prav to, da so bile obravnave resne in temeljite, saj je kongres le dejanje, medtem ko je pomembnejša prejšnja in se bolj poznejša akcija in uresničevanje resolucije v vseh delovnih okoljih. Skozi vse oblike dogovarjanja se bodo nato oblikovala ključna vprašanja, ki so pomembna za nadaljnji razvoj: ie zdai smo na Gorenjskem izmenjali izkušnje in te strnili v enotno sporočilo, spoznali dobre in slabe strani in vse dobre izkušnje naj bi prenesli v prakso. Izšla je prva številka obveščevalca KS Grad Grad — Pred dnevi je izšla na osmih straneh prva številka glasila sveta krajevne skupnosti Grad »Obveščevalec KS Grad«. Misel, da krajani te krajevne skupnosti pod Krvavcem dobijo svoje glasilo, je zorela že dolgo, dokončno pa so se dogovorili za * izdajanje glasila jeseni lanskega leta. Glasilo bo izšlo letos še dvakrat in sicer ob krajevnem praznaku in ob koncu leta. Prva številka je izredno dobro zasnovana in zasluži pohvale za vsebinsko zasnovo, v njej pa je predstavljena krajevna skupnost. V kratkih in zanimivih prispevkih so zajete samoupravne, kulturne in druge oblike življenja v krajevni skupnosti, zanimiv pa je tudi podlistek KS Grad v času in prostoru. Glavna in odgovorna urednica je Danica Zle-bir. tehnična urednica Alenka Por, likovno opremo je zasnovala za prvo stran Vera Kopitar, tiskala pa DU Tomo Brejc iz Kranja. To je že tretje glasilo krajevnih skupnosti pod Krvavcem. Do sedaj so ga izdali že v krajevni skupnosti Zalog in Cerklje. J. Kuhar Praksa, samoupra^vljanj^ ^ glede na neka stalna nenehno spreminja zahteve in potrebe. V občini so bile volitve delegatov demokratične in široke in zato čutimo delegati še večjo odgovornost, saj so nas izvolile sredine, iz katerih izhajamo. Zato se moramo vsi skupaj zavzemati, da sklepi ne bodo obležali na papirju. V praksi me moti predvsem in kaj preveč «1 smo--- ^SSSm svetu žele«rne veliko razpravljamo o poalo-in zaključnem računu. IporTzumevnmo, premalo na Ec^razmejili, kaj so pravice in Predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov SU. venije je v ponedeljek nadaljevalo razpravo o nalocah *nJ«T s tov po 20. seji centralnega komiteja Zveze komunistov J««S." vije. Člani slovenskega predsedstva so na ponedelikov«T!!l čanju namenili precejšnjo pozornost dogodkom v avtonomij cialistični pokrajini Kosovo. Iz izjemno boca te rim«. IT izluščiti uvodoma nekaj bistvenih vprašani ki imiltv • stavili člani prednedrfva CK ZKJ. Ali je bil. ralvojn^oieet cija Kosova resnično skladna z interesi delovnih Hudi ui2" nov. Razmere in ocene stanja kažejo, da tena ni mr^L! ,T Prav tako, je ocenilo slovensko predsedstvo CK ZK* nSt najti ustreznejše načine razpoznavanja eovraftn« trfr* ugotavljanja njihovega mstvV. PredvJem^I^h ^J'Vnort. S nobenega odlašanja. Predsednik Tito in Kardeli ata^V^! opozarjala vendar s^v pokrajini Kosovo ostajal opozorila. Predvsem pa nas kosovski d o sod k i ^{IP"' u uspešnost družbenopolitičnega dela ni pomemK«. S*0*.*** " članstva v Zvezi komunistov in drusdh snhUk« "f*1*** ampak predvsem akcijska učinkovitostEed Slov«?.^^ občani. Najrazličnejših dokumentov ki lih mSSI™1 limdmi in ramo držati in jih spoštovati, ne pa sprednja« hT^' T ** najrazličnejša tolmačenja. Pred**stv0 CK ZK« £ VSS*** M da je nujno oblikovati in uresničiti nnčrto L "J** položaja na K oso vem in za odstranitev oosl-2L a^*8^ začela, pri čemer pa imajo nedvomno veliko * * 2KT ZVe~ k0mUnlStoV iD dru*h dnišbenop^Hti^oS Čeprav nikdar svojih problemov nismo v.Hi; le-te krivih zanje, pa vseeno velja poudariti irillL °* ^ slovansko nastrojeno vlogo sosedni«* i \VT"?00 ProtijuP-Albanije in njenega vodstva. Albanijase L »Sr*V dvema obrazoma. Na eni strani je v ieku Ai a kot •ot^1 poudarjala voljo po dobrososedskem s«s>S?^OV ** Ko*n drugi pa je odkrito podpihovala in poiZlu j" « " skim, protisamoupravnim in iredentistički«, ?rotl JUfoekiTU-pokrajini. To sicer ni nova storija, vendlar J^V godkih pokazala v najostrejši in najbolJak^TJ* flj napadi gredo na račun naše neuvr^ne^SKk.0bUkl' ***** soupravljanja in socialistične demokrsi.«. v t' n* raca« «• ni več, da med čistkami, ki jih izvajaiov itk t«"* akriTsnt ljudje, ki zagovarjajo odprtost države h*Z~ *f»M© «■* sodelovanje z Jugoslavijo. Prav tako 'aTi? ^Pf^ljanje in tai -----1~ ---v--..*__8eJe v dokaj čudni Isti sodelovanje z uugoaiavijo. rrav tako se je v dokaj čudni Mi pokazalo delovanje albanskega veleposlaništva pri nas. 0« protestni noti smo že izročili predstavnikom sosednje države i pričakujemo, da bo Albanija ustrezno ukrepala. Se naprej ostajamo zvesti načelu, da smo voljni sodelovati vsakomur ns enakopravni osnovi, vendar se pod krinko t vanja ne sme skrivati sovražna dejavnost zoper nas delovne ljudi in občane Kosova, zoper narode in nart Jugoslavije. J- Košnjek V---■-■---- Brez spodbud ne bo polne sklede Nadaljevanje s I. str. vanju iD precej pozornosti posvetimo področju nagrajevanja. Zavedamo se, da bo delo pod težkimi pogoji treba vrednotiti drugače, če hočemo omejiti precejšnjo fluktuacijo. Prav tako bi morali dvigniti produktivnost in se povsod bolj zavzemati za boljše gospodarske rezultate, kljub temu, da imamo v Železarni stalne težave s nabavo surovin in re-promateriala. V železarni nasploh vidimo našo prihodnost v čimprejšnji izgradnji nove elektrojeklarne, ki je pomembna za obstoj jeklarstva. Samo elektro-jeklarna nikoli ni bila sporna, sporna je bila le lokacija sa gradnjo.« D. Sedej Komunisti o izvozu Tržič — Osnovne organizacije zveze komunistov iz tistih organizacij združenega dela, ki svoje izdelke izvažajo, bodo do 25. maja ocenile izvozno aktivnost ter uspešnost reševanja težav, ki se pri tem pojavljajo. O tej problematiki bodo konec maja spregovorili tudi na seji občinske konference zveze komunistov. Tak je bil zaključek z nedavnega posveta sekretarjev osnovnih organizacij zveze komunistov. Na njem so podali kratko oceno uresničevanja sklepov v zvezi z nemoteno proizvodnjo ter spregovorili o vlogi komunistov pri uresničevanju teh sklepov. Problematika je skoraj v vseh kolektivih podobna. Največje težave nastopajo pri nakupu surovin in reprodukcijskega materiala ter pri uvozu opreme. V zadnjem času pa se izvozniki srečujejo tudi z veliko konkurenčnostjo na tujem trgu. J. Kepic kov, medtem ko bi posestva z več kot 2tf kravami in najmanj milijonom litra mleka letno dobila dodatnih 12,5 odstotka od odkupne cene. Obenem v Kitu načrtujejo obnovo mlečnih farm, ki so že vse stare več kot dvajset let in že postajajo nerentabilne. Po obnovi pa bi letno namohdi več kot 4 milijone litrov mleka ali za tretjino več kot sedaj. Tudi pri mesu predlagajo podobne spodbude. Tako naj bi normativno odkupno ceno živine določili v primerjavi a koruzo in sicer v razmerju 8:1 i po ta no govedo in 7,8:11 nate prašiče. Ce bi bile odkupne cene živine nii kmetom kooperantom vsaj polovico razlike do tivne cene. Boljšo oskrbo o mesom bodo zagotovili • ganji v prašičjo farmo x ki bo letos in prihodnje dvojila zmogljivosti in lo.aaa n« M.nan prašičev Pripre vi jeni so tudi za povečanje pridnlovi pirj* ha vrtnin. Med predvidena obnova Kranju POROČILO O ŽREBANJU DOBITKOV LOTERIJE ODBORA JlTtai » GA XXV. POHODA »PO POTEH PART1ZAN8KELJ1JRIj! KI JE BILO lt. MAJA 1881V LJUBUANI U'UBLJ> dobitek din 1.000 10.000 500 3.000 30.000 300 300 1.000 1.000 4.000 5.000 10.000 10.000 10.000 50.000 200 400 3.000 Dobitke izplačuje odbor za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane« Ljubljana, Gregorčičeva 15, na podlagi uradne irebne liste, vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 13. ure. Dobitke do 500.— din izplačuje odbor brez odbitka, dobitke nsd 500.— din pa po predhodnem plačilu davka od iger na srečo, ki ga dobitnik plača na občini svojega bivališča in odbitka 0,8? ta Cmo goro. Dobitniki izven Ljubljane lahko pošljejo srečke v izplačilo, s priporočenim pismom. Izplačilo dobitkov zastara v 60. dneh od dne javne objave porekla o žrebanju. Komisija za loterijo Odbora za pohod »Po poteh partizanske Ljubljar dobitek številka številka din 10580 4.000 3364 155664 61 100 501 400 315 112531 150.000 53385 130435 82 100 252 200 956 322 500 5362 1.000 747 01452 2.000 8867 62532 2.000 8247 012912 20.000 50647 092842 100.000 19547 193127 483 200 081067 9823 1.000 01683 5.000 180368 117893 10.000 116358 449 234 200 119 5984 1.000 23769 122. MAJA J 981 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE 3.STRAN O LAS Ikokovit porast cen ijiški občini so lani odobrili povišanje cen ' mm izdelkom in storitvam — Le 12 od-h cen v pristojnosti občine — Lanski družbeni a uresničevanju politike 4ji je predvideval, da se industrijskih izdelkov in tijskih proizvodov dvignile tkov, dejansko po v i Aa nje ilo 32 odstotkov. Cene na gaj bi porasle za 19 od-, v resnici pa so za dO od-cene storitev za 12 odstot-pa so za 26 odstotkov in stroški pa naj bi se i u 19 odstotkov, porasli pa ^odstotkov. liokovit porast cen se je po-»v prvi polovici leta. Zato je ii svet sprejel odlok o li cen za vse proizvode in Cene so bile maksimirane, trajalo do druge polovice ko je bil podpisan med dogovor o spremembah o uresničevanju politike * storitev so se lahko po-118 odstotkov. *nru teh določil so tudi y fjAi občini uresničevali poli-Cene izdelkov in storitev se »le, če so bile na ravni ali ni cen podobnih izdelkov in prednost pa so imele t. v katere je bilo vloženo več živega dela ali če so bile v izrazitem nesorazmerju s cenami podobnih storitev na občinski ali regijski ravni. V občini so izdali več soglasij k zvišanju cen. Tako so se stanarine povečale za 29 odstotkov. Vzgojnovarstveni zavod je sprejel soglasje za 20 odstotkov zvišanje cene mesečne oskrbnine V domu upokojencev se je dnevna oskrba v enoposteljni sobi povečala za 18 odstotkov, v dvoposteljni pa za 20 odstotkov. Cene dimnikarskih storitev se niso povišale od leta 1975, zato je bilo lansko zvišanje v odstotkih precej visoko, a Se vedno za okoli 15 odstotkov nižje kot v Kranju ali v Tržiču. Cena režijske ure za dimnikarske storitve se je zvišala od 32 dinarjev na 118 di- narjev. Pri cenah komunalnih storitev se je lani zvišala le smetarina za .17 odstotkov. Soglašali so Se s cenami režijskih ur za komunalna dela po naročilu, tako. da znaša pri kvalificiranem delavcu 110 dinarjev. Cena režijske ure v avtoservisni dejavnosti se je dvignila od 100 dinarjev na 160 dinarjev. Prevozi na žičnicah so bili lani dražji za 33 do 38 odstotkov. Cene obrtnih storitev so bile viSje za 22 odstotkov, gostinskih pa 30 odstotkov. Povišanje v gostinstvu gre na račun večjih nabavnih cen pijač in hrane. Prav tako so se povečale cene mesu in kruhu. V posameznih primerih so torej presegli določene okvire rasti cen. Vse to pa je odraz prejSnjih podražitev, na katere občinski organi nimajo, vpliva, kajti v občinski pristojnosti je le 12 odstotkov nadzorovanih cen, v republiški 54 odstotkov in v zvezni 34 odstotkov D. Sedej ENTPA KRANJ . IVINO proste delovne i opravila sega za določen čas za nedoločen čas ina Šola za voznike, neaecev ustreznih delov-) izkušenj, tnifti izpit C m K kate y Musno delo 3 mesece. iti naj pošljejo pin-> »riiave z dokazili v 15 po objavi oglnsa na Central, Kranj, Mai-trf 11. Vsi prijavljeni iti bodo pismeno ob-o izidu izbirne««* v M dneh po po-ireka za prijnve. Inovacijski dodatek spodbuda * Jeseniški novatorji so razpravljali o položaju inventivne dejavnosti v jeseniški Železarni - Inovacijski dohodek naj bi bil spodbuda in manj obremenjen del dohodka temeljne organizacije Jesenice — V jeseniški Železarni so že pripravili obširno razpravo o spodbujanju inventivnega dela, ustvarjalnosti in iznajditeljstva, ki so jo vključili v priprave na III. kongres samoupravljavcev. Zaključke razprave prinašajo Informacije, ki jih redno — zdaj že dvanjstič — pripravlja koordinacijski odbor za pripravo na kongres in komisija za informiranje in propagando pri občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah. Jeseniška Železarna ima bogate izkušnje na področju inovacijske dejavnosti, saj so prvi predlog registrirali že leta 1945. Do zdaj so prijavili 2.576 tehničnih izboljšav, da pa bi dosegli Se večji razmah, so pred Šestimi leti ustanovili oddelek za zaščito industrijske lastnine. Praksa je namreč pokazala, da brez dobro organizirane službe tudi ni ustreznih rezultatov. • Edino in osnovno merilo uspešnosti predlogov in celotne dejavnosti je inovacijski dohodek ter število vsakoletnih na novo prijavljenih predlogov. Lani je v Železarni 160 in tudi pravijo, da za pridobi- NAŠ SOGOVORNIK Podružb- ljanje cen Trii* - Z novim letom sta pri nas začela veljati republiški in 'zakon, ki urejata osnove oblikovanja cen in družbenega nadzora / imi Napravila sta konec dotlej pretežno administrativnemu fcap 0 cenah. Nadomestilo ga je samoupravno sporazumevanje in f/irjanje med proizvajalci ter porabniki, flinnt, ki pa se povsod Se ni povsem uveljavila, so občinske skup m eme. V Tržiču so jo ustanovili sredi marca, svet kot njen naj-l«p pa se je doslej že parrkrat sestal. >SU je te čas, da smo začeli delati,« pnpoveduje predsednik n ifiie M okorel, »nuj bi trimesečno .brezvladje' marsikdo <*pjl obrniti sebi v prid. Obravnavali smo ceno oskrbnega dne raojfto varstvene m zavodu ter v domu starostnikov Petra tfjk, ceno mestnega avtobusnega prevoza, komunalnih stori-kanalščine in voda rine ter ceno kvadratnega metra stano-Njde po vtiče. Večina predlogov za povišanje je bilo izobli-fftui U jeseni, tako da so se ponekod, /Isnti v Komunalnem ^rtj« Tržič in v domu Petra U za rja, že srečevali z izgubami.« !/to*njemu republiškemu dogovoru o uresničevanju politike cen, V/Wa najvišje meje dovoljene rasti cen, to je tudi osnova za delo »,io se v tržiski občini že tesno približali. »Veliko možnosti za pokazala praksa. Kikaen vpliv pa imajo občinske skupnosti za cene na oblikovanje ti »o v republiški pristojnosti? »Mišljeno je, da bodo o neka-*i eesak, ki so skupnega pomena, povedale svoje tudi občin-I ■■■noti Doalej takega primera še ni bilo. Mislim pa, da bi k niso čim bolj enotno' dogovarjanje vsaj ns Gorenjskem.« ^mtojnosti občinskih skupnosti za cene so omejene. Drugače naj Ml ni mogoče. »Cena je slejkoprej odraz stanja v celotnem tajatrstvu. Visok porast cen v zadnjem obdobju prav gotovo pdd aiti družbi, niti gospodarstvu, niti posamezniku. Kako Mariti tok inflacije? Tega vprašanja občinske skupnosti za nt m bodo rešile.« H.Jelovčan avtorjev prijavilo 69 novih predlogov, ki so skupaj s Se aktualnimi starejšimi predlogi dali več kot 50 milijonov inovacijskega dohodka Vendar pa ugotavljajo, da število novo pnjavljenih predlogov stagnira vendar so predlogi kvalitetnejši L dosedanjimi rezultati Se niso zadovoljni, ker vedo, da se na tem področju sknvajo Se neomejene rezerve. Predvsem naj bi v proizvodnji ugotovili vse nerešene probleme, ki se ovirajo razvoj poslovanja, dvig produktivnosti, večjo rentabilnost poslovanja, ogrožajo varnost pri delu ,n povzročajo škodo v okolju. pri delu naletijo novatorji na ovire, ki so širše, družbene zakonodajne. Predvsem temeljne organizacije doviliTni-per... Najzahtevnejši film je bil pa vsekakor Potres, kjer je imel človek celo občutek tresenja tal. Samo v Centru in v Šiški so ga lahko predvajali, ker imajo stavbe pravo konstrukcijo in dovolj trdno stoje. rial. V štirih mesecih je prodaja padla, izdelali so 300 ton, vendar jih niso prodali. Težave so imeli tudi z opremo, ki je iz odlitkov in jo dobavljajo domači proizvajalci, ki pa morajo sami paredvsem izvažati, da si zagotovijo devize. Tako so v Verigi sprejeli izhodišča, da nujno čimveč izvažajo in da z izvozom pokrivajo uvoz. Letos so bili ob splošnem pomanjkanju jekla solidno oskrbovani, razen redkih materialov kot so odlitki. Prizadevanja so usmerjena v znižanje stroškov, modernizirali pa bodo proizvodnjo povsod tam, kjer so še težki delovni pogoji. Le tako bodo tudi zvišali produktivnost. Veriga se tudi uspešno dogovarja o delitvi deviznega prihodka z dobavitelji, tako, da bi Verigi pokrili del negativnih stroškov, obenem pa predvidevajo predvsem proizvodni progre..i: specialne odkovke in pnevmatiko. Vse bolj pa se bodo zavzemali, da bodo zaradi skokovitega porasta cen in stroškov, zato, ker bo vedno večji problem nabave surovine, uporabljali manj materiala in se usmerili v delovno intenzivno proizvodnjo in veliko-serijske izdelke. Dolgoročna usmeritev pa predvideva avtomatizacijo skupaj z Iskro, uresničevanje plana energetike z opremo za rudarstvo in zelenega plana z vsemi tehničnimi verigami in traktorsko industrijo. D. Sedej Katarina Potočnik, zaposlena 20 let v iskri: »Delam na delovnem mestu poliranja, z de»°^»m,me^°nT sem zadovoljna, zaslužim okoli 8.000 dinarjev, z dodatki na pogoje dela, seveda Dela je dovolj, tudi norme so kar precej visoke, za zdaj pa še nismo občutili resnega pomanjkanja materiala. Delavci so pripravljeni nadomestiti izpad proizvodnje, ki bi se pojavil, če materiala ne bi bilo, saj vsi razumejo današnje gospodarske razmere.« V temeljni organizaciji imajo dobro urejeno družbeno prehrano, izdajajo svoje informativno glasilo, skrbijo za letni oddih na morju in razpolagajo s sedmim, lastnim, prikolicami. Razen tega so ena redkih organizacij, ki namenja denar za zdravstveno letovanje delavcev, ki imajo zdravniško priporočilo in so socialno šibki. D gedej -1----"-\ Pa pustimo to in poglejmo, kaj počne kinooperater pri svojih aparaturah. Dobila sem ga pri previjanju filmskega traku s polnega na prazen trak. Se vedno gre to ročno pri nas. 1800 metrov filma je na enem kolutu, za 45 minut projekcije. Zlepi filme, ki jih dobi, da je potrebna samo ena menjava, da ni zastojev in slabe volje pri gledalcih. Tri kinoprojektorje ima v svojih kabini. Prvega uporablja za p red film, drugega za prvi, tretjega pa za drugi kolut. V Sloveniji je Cen-trova projekcijska kabina menda najsodobnejša. Ob filmskih festivalih športnih filmov lahko celo sproti direktno prevajajo sinhron v dvorano. Mora pa biti operater seveda ves čas prisoten, pozoren na sliko, na zvok. Če je okvara, mora takoj spustiti telop z opravičilom in kar najhitreje odstraniti napako in spet pognati film. Pa se ne zgodi pogosto. Vse manjše napake mora biti kinooperater sposoben takoj popraviti, če se pa le ne da, pa ima dvolj kinoprojektorjev pri roki, da predstava nikdar ne trpi. Kinooperater je eden tistih naših delavcev, ki se ne smejo zmeniti za nedeljo, prosto soboto ali praznik. Ni svetka, ni petka. Ob štirih, šestih in osmih so predstave, premierske ob desetih zvečer. Pa človek rad dela, ne gledaš , na dni, na ure, le da je dvorana spodaj pod teboj polna, da so gledalci zadovoljni. Danes je polno, ko predvajajo tisti razvpiti film o seksu. Tak pa kakšen lep star film kot na primer V vrtincu ali Dr Zivago, ti še potegnejo ljudi v kinodvorane. Ze dolgo ni pravega, dobrega izbora filmov, ugotavlja tudi Drago. Kavbojk, posebno italijanskih, nihče več ne mara, mladi so celo karateja siti. Ljudje si želijo danes ali dobrega akcijskega filma ali pa lepih, čustveno doživetih dram. Televizija je svoja leta vzela kinu veliko gledalcev, razmišlja Drago, toda nove tehnike so jih spet pritegnile. In če si kaj želi pn svojem delu, je prav to: nove tehnike, polne dvorane in zadovoljnih gledalcev. D. Dolenc t mm. m Gorenjsko gospodarstvo v prvem četrtletju Visoke številke še niso uspešnost Celotni prihodek je v letošnjem prvem trome-sečju za 42 odstotkov večji kot lani v enakem | času, vendar so cene porasle skoraj za polovico Finančni rezultati poslovanja gorenjskega gospodarstvi» po podatkih in oceni kranjske SDK izredno visoki, niso pa n-do volj i vi. Porasti so visoki predvsem zaradi nezadovoljivi! ukrepov gospodarske politike, ki so dopuščali izredno hitro mit j cen surovin in renromaterialov ter cen izdelkov po devalvaciji dinarja, so ps tudi posledice zadrževanja rasti osebne porabe l ukrepi ekonomske politike bo zato nujno potrebno zagotoviti gospodarstvu kvalitetne motnosti za stabilno poslovanje. Tako je bilo v prvih treh mesecih letos na Gorenjske ustvarjenega 26,8 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar i za 41 odstotkov več kot v enakem času lani. Tnko visokega povečanja celotnega prihodka že neknj let ni bilo. Hkrati ttkb m bilo tako skokovitega porasta cen. Cene industrijskih isdelko* so pri proizvajalcih porasle za 53 odstotkov, cene na drobao skupaj pa za dobrih 47 odstotkov. Cene industrijskih izdelkov » i bile za polovico višje, cene kmetijskih pridelkov za 53 odstotkov in cene storitev za 27 odstotkov vitje kot v lanskem prvea četrtletju. To pomeni, da so v letošnjih prvih mesecih cene popolnoma uile kontroli. Zunanjetrgovinska menjsva se je povečala za 6,9 odstotki in znaša 124 milijonov dolarjev s tem, da se je izvoz povečal a« 30 odstotkov, uvoz pa zmanjšal za 10 odstotkov. Na tuje je * prvem četrtletju gorenjsko gospodarstvo prodalo as &1 milijona dolarjev, uvozilo pa za 61,65 milijonu dolarjev. Ti pomeni, da je izvozilo za dobre 3 odstotke več kot uvosV vendar v uvoz ni všteta nafta. Če bi zraven prišteli uvoi nato-.* pokrivanje znatno slabše. Pogoji poslovanja so se v prvih treh mesecih leto« » P** merjavi z enakim lanskim obdobjem zelo poslabšali. Posdt**, je poslabšala oskrbljenost industrije z uvoženimi in dotada* surovinami ter reprodukcijskimi materiali. To je povzroča*' posameznih delovnih organizacijah večje težave, kar * ' odražalo v zastojih in spreminjanju proizvodnih p Največ težav z oskrbo so ns Gorenjskem imele elekt valna, gumarska, lesnopredelovalna, tekstilna železarska industrija. Dohodek letošnjega prvega tromesečja je bil za M stotkov večji kot v enakem lanskem obdobju, in je znašal < milijarde din, kar pomeni, da je pora s tel kar za 9 manj kot celotni prihodek. Vzrok zaostajanju so že oi visoke rasti cen surovin, materialov in energije Osebni so v poprečju porasli za 25 odstotkov in so znašali v nor 9.784 dinarjev. v P Izgub je bilo v prvih treh mesecih za 9 milijonov ui kar je za četrtino manj kot v enakem času lani. Obra*! izguba pomeni 1,4 ustvarjenega dohodka gospodarstva Bi no se je letos zmanjšala izguba v i««i.»UV7 V 7* klavnicah zaradi neskladjTcen i™S^™^^!^Jk,T** ^ niki v Iskri, TOZD Sidrne veriKlTveAri JTO7^*f *?" drom Ljubljana in še nekateri Veri*1* TOZD P«trol, Ai . u !l!rei!SCii"ka deJa.Y.no8t *e je umirila in padec investi*« tako daleč da se vsiljuje vprašanje nndnljnjegl IJSfiP razvoja gospodarstva Na zmanjšanje inveatirJSj. na^ni vpliva »elektivno odobravanje kreditov, po drugima 1* manjkanje kvalitetnih investicijskih progrnmov^ki Vi zuo£ ljah spremembo sestave gospodarstva: ' D1 "f* in L. Bogat Iskra Računalniki Izguba zaradi zastoja v proizvi Drago Planinšek, kinooperater in vodja kina Center Kranj — Iskri na temeljna organizacija Računalniki je imela v letošnjem prvem četrtletju 5,2 milijona dinarjev izgube. Izguba je nastala zaradi omejevanja uvoza repromateriala, kar je povzročilo zastoj v proizvodnji. V Iskri so prepričani, da je izpad dohodka prehodnega značaja in ga bodo nadomestili, čim bodo začeli normalno delati. Možnosti za uspešen poslovni rezultat, ob normalnem poteku proizvodnje seveda, so realne. Lani so v tej temeljni organizaciji izpolnili le 56 odstotkov plana, ker je zadnje tromesečje že primanjkovalo repromateriala, vendar so poslovno leto zaključili k 25 milijoni dinarjev ostanka dohodka. Ker ne morejo uvažati tenala za računalništvo, le jajo težave tudi v drugih nih programih, ki vgrajuj nalniške delo v izdelke. Iskra razvila poseben tekst ^ v bistvu je to elektronski stroj in ga lani razstavila na I verskem sejmu. Stroj je veliko zanimanja in že a ^ Iskra podpisala pogodbe za ii**j takšnih sistemov v Zahodno " jo. Vendar pogodbe ne more ti, ker stroj deluje na računal__ principu. Podobne težave so tudil nekaterih drugih proizvodih f pa je skupno to, da so izvorno mivi in je v njih vloženo znanja Iskrinih delavcev, ki zaradi uvoznih omejitev ne izvažati. DUBROVKINJA RO za trgovinu, proizvodnju i ugostiteljstvo DUBROVNIK P. J. Auto servis OBVE Obveščamo vas, da bomo dne 28. maja in 29 naj* 1981 v času od 8. do 13. ure vršili prodajo rabljeaik osebnih vozil in sicer: 10 KOM OSEBNIH VOZIL CIMOS GSX 1,2, leto proizvodnje 1978 po ceni od 108.600 din do 130.780 din 3 KOM OSEBNIH VOZIL VW GOLF J, leto proizvodnje 1977 po ceni od "86.280 din do 114.155 din 1 KOM OSEBNO VOZILO ZASTAVA 101, leto proizvodnje 1977 po ceni 63.880 din Vsa navedena vozila so delno obnovljena in imajo ca. 70.000 voženih kilometrov. J V zgoraj navedenih cenah so vračunani vsi prometni davki. Ogled vozil je možen dne 27. maja od 8. do 10. ure in na dar prodaje v garaži ALPETOUR TOZD Remont Kranj. Komunal na cona Primskovo. Dodatne informacije dobite po telefoni 064-21-081. «,22 MAJA 1981 KULTURA yPesem podira pregrade« 5.STRAN G LAS i; plesu Danice v Sentprimožu -om sem ga spoznala to zimo. > dirigira] svojemu mešanemu r društva Danice. Najlepše i4t pesmi so zapeli, se mi zdi. It. nežne, ubrane. Take, ki _l> na srce in dušo. Kot je Eiva Mojcej pa Pojdem u Ini zborovodja Slovenske mat zveze je Franci Kežar. n Danice vodi tudi instrumen-itrioKorotan in mešani oktet, /ije tudi predvsem koroške •m pesni. Preseneča starostni pevcev v njegovem zboru. Od . kateta pa tja do petdesetega tbn'"^ ma. Na mladih lahko gpr. i Si-n. Vedno povabi vse ■ Pn štirinajstih, petnajstih ' Ce zamudiS tisti čas, jih izgu-. a vedno. Tako pa ostanejo. Tudi petdesetega, kot vidite. Edini 11 y je slovenska pripadnost. Sati je Slovenec, pa četudi je .-N Kulturni koledar MENICE - Klub študen-* weniake občine' je pretekli Hnk v avli skupščine občine met odprl razstavo izdelkov pjea* delavnice Forum, igli bo'od 25. maja, s panoji K» priskočili na pomoč iz 'laičnega muzeja jeseniške pata*. 0*0 - Mladinska skupili DPD Svoboda Rudi Jedre-1/Ribno bo v soboto, 23. maja, *20.uri v dvorani Zadružnega i Ribno premiero uprizorila vko igro Plešoči osli j so jo pripravili pod režij-vodstvom Alenke Bole- pfJDOSLJE — V soboto, sija, ob 20. uri bo oktet •ed iz Predoselj v kultur domu v Predosljah izvedel koncert. Oktet Vigred se-ijo Vinko Rozman, Janez ijak, Jakob Vreček, Nace je, Marjan Fajfar, Jože »jak, Franc Pernuš in Jože, vodi pa ga Nace «pic. Na citre bo pesmi t«.|*aJiala Marta Zdjelar. nl&fUANA - V galeriji *m\ slovenskih likovnih (Jrlalov Ljubljana na Ko-u bita 8 si lahko ogledate - toivo litografij Seke Tav-lir, Razstava bo odprta do 6. gl *k vsak dan razen nedelje Z IHdol8.ure. S MklNIK - V razstavišču * Mdb bodo d revi ob 18. uri m M razstavo Titova sreča-. | ( Kamnikom. Pripravil jo muzej kamniškega kultur-m centra s sodelovanjem tfine občine Kamnik. V imem programu ob otvo-nustave bo sodeloval zbor Kamnika: rJA LOKA - Glasbena OK ZSMS Skofja Loka drevi ob 18. uri na „J otroškega pevskega i> aki nr šole Skofja »Oribani«. Koncert bo v m prostoru Os-iole Peter Kavčič v ijku. Namenjen je podneva mladosti in 70-življeniskemu jubileju tja in dirigenta Janeza , ki vodi tudi škofjeloški f zbor Cicibani. Otroci apeli 13 pesmi, na orglah V) spremljal Borut Lesjak, — W»o besedilo je poskrbel tet Bitenc, recitirala bo j ImuSvetelova. I ttjeriji na loškem gradu je 1 tf* medruštvena članska ft-l: Natftia razstava Žig« rs t vo R i Arasskem, ki jo prireja 4 bfatično društvo lovro k iz Škofje Loke ob* 140-prve postne zbiralnice na nujnem - v Škof ji Loki. tativa bo odprta do konca I tako kot zbirke Loškega djk ob torkih, sredah, iih in petkih od 10. do 17. ob sobotah in nedeljah pa Hfc 17. ure. fltflC - V galeriji Kurni-»hite bodo drevi ob 18. uri Mi razstavo del Lada Hud- fct .z Dobrave pri Ljubljani. Mttt n jo lahko vsak dan »-ponedeljkov od 17. do 19. U - V soboto, 23. maja. Mi bo v dvorani DPD Svo-'t noski pevski zbor podob desetletnici svojega Vanja pripravil juMljeni tort Pod vodstvom zbo-Franceta Moreta bodo H zapeli pesmi. Sodelovala *i te Trio Korotan s pevci iz v//la pri Podjuni na Kobri in moški pevski zbor 4s pri Bledu. Spored bo po m\ Janez Dolina r. Franci Kežar, koroški zborovodja drugače usmerjen. Morda se bo ob pesmi predelal... Star in mlad zborovodja je obenem. Z osemnajstimi je začel. Takoj po vojni, 1945. Štirinajst fantov, je tedaj imel v zboru in on sam je bil najmlajši. Eden od teh se danes poje pri Danici. Enkrat na teden imajo vaje v njihovem novem kulturnem domu v Sentprimožu, ki velja za enega najlepših slovenskih domov na Koroškem in ki ga je pomagala graditi tudi naša mladina. Dvajset let že obstoja njegov zbor Danica, ki je eden najboljših koroških pevskih zborov; posneti ima že dve veliki plošči*in vrsto kaset. Mentor tega-zbora je Radovan Gobec, ki je za zbor priredil že vrsto pesmi, predvsem na besedilo koroške pesnice Milke Hartmanove in Andreja Kokota. S triom in oktetom je Franci gostoval tudi že po Ameriki. Pri naših izseljencih v Združenih državah in v Kanadi so peli. Pa celo diplomatskemu zboru Združenih narodov v New Yorku. Tudi trio je »star« že dvajset let in oktet blizu šest let. Zraven pa vodi Franci še moški pevski zbor Vinka Poljanca v Škocjanu. ' Velikokrat s svojimi pevci gostuje tudi v naši domovini. Redne stike imajo s pevskim zborom novomeške Krke, nastopali so pa tudi že v Šentjurju pri Celju, v Zrečah, na Prim-skovem pri Kranju. Nič manj radi pa jih ne poslušajo tudi Avstrijci in Nemci. Pesem podira pregrade, pravi. Zadovoljen je on in njegovi pevci, da dobijo toliko pomoči iz Jugoslavije. Posebno d6ma so veseli. Prej so morali vaditi ali v župnišču ali v gostilni. V domu se pa zapoje vse drugače, se smeje Franci. Kako da se je ogrel za zbore? Pesem je pri njih doma, pravi. Oče Hanzi je bil star kulturnik, od čital-niških časov sem. Za pesem se je razdajal. Hoj, je bilo ognja v njem. Sedemnajst kilometrov daleč je s kolesom ali peš hodil v Velikovec na vaje. Tudi pri Franciju so pevci doma. Pravzaprav pevke: žena in tri hčere, ki tudi poijejo v zboru, nastopajo tudi samostojno kot kvartet. V soboto, 23. maja zvečer bodo v kulturnem domu v Zireh, ko bodo imeli žirovski pevci svoj jubilejni koncert, zapeli in zaigrali tudi gostje s Koroške, Francijev instrumentalni trio Korotan in oktet. Žirovcem se torej obeta izjemen kulturni dogo- dek D.Dolenc Drugi koncert pevskih zborov Gorenjske V soboto, 23. maja bo Tržič gostil drugi koncert letošnje revije pevskih zborov Gorenjske - Gost iz zamejske Koroške bo pevski zbor SKD Peca /> Globasnice Tržič - V soboto, 23. maja, ob 19. uri bo v prostorih osnovne šole heroja Bračiča v Tržiču . drugi koncert letošnje revije pevskih zborov Gorenjske. S sodelovanjem Pevskega združenja Gorenjske ga bo priredila «Zveza kulturnih organizacij Tržič, ki ji bo pomagalo pevsko društvo Peko iz Tržiča. Nastopilo bo osem pevskih zborov: moški zbor KUD Stane Žagar Plamen Kropa, ki ga vodi zborovodja Egi Gašperšič, mešani pevski zbor Blaž Arnič z Jesenic pod vodstvom Romana Ravnica, pevski zbor Lira iz Kamnika pod vodstvom Sama Vremšaka, komorni zbor Peko iz Tržiča pod vodstvom Saša Freli-ha, mešani zbor KUD Valentin Kokalj z Visokega pod vodstvom Marije Kos, moški pevski zbor KUD Ivan Cankar iz Sv. Duha pri Škof j i Loki pod vodstvom Franceta Demšarja, akademski zbor France Pre-šreren iz Kranja .pod vodstvom Matevža Fabijana, kot gost iz zamejske Koroške pa bo nastopil mešani pevski zbor SKD Peca iz Globasnice pod vodstvom zborovodje Janeza Pet jaka. Zbore so za nastop na koncertu zbrale posamezne zveze kulturnih organizacij ,n pri tem gledale na izvajalsko kvaliteto. Vsak zbor bo urah snnri!,adbe T V dobrih dv«h skoraj * bo Postavilo gSSIjS! ***** ,z V9eh koncev De' se neki' vid' in sliš' Skofja Loka - Klub študentov Skofja Loka bo v soboto, 23. maja, ob 18. uri priredil na Mesntem trgu v Skofji Loki koncert, ki so ga naslovili: LV se neki' vid' in sliš', de' se neki'- dela. Nastopili bodo: akustična skupina Lončeni vrč, Komorni zbor Loka pod vodstvom zborovodja Janeza Jocifa, ročk skupina Albatros in literati Stopinje. Spored bosta povezovala Jordan Urh in Janez Jocif. Zadnja letošnja premiera Kranj - V novem domu družbenopolitičnih organizacij v Stražišču pri Kranju so lutkarji Prešernovega gledališča v četrtek, 21. maja, uprizorili praizvedbo »Kvik, žabe rig« Matije Logarja. Režijsko je predstavo/pripravil avtor, likovno oblikovanje in izdelava lutk je delo Anje Dolenc, glasba Vinka Sorlija. Nastopajo Edka Oman, Duša Re-pinc-Ross, Bojan Kramžar, Nataša Herlec, Rasto Tepina, Polona Sosič, Tine Oman, Miloš Ross, Ksenija Ponikvar in Helena Peterlin. To je bila že osma letošnja pre- miera Prešernovega gledališča, kar seveda pomeni svojevrstni rekord. Letošnja sezona je bila;.bogata,,saj so kranjski gledališčniki pripravili štiri predstave za odrasle, dve za otroke in mladino ter dve novi lutkovni uprizoritvi: Opozorimo naj vas še, da ta teden v kranjski gledališki hiši gostuje Drama slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane s komedijo D. Foja: Naključna smrt nekega anarhista. Ogledate si jo lahko še drevi ob 19,30 in jutri, v soboto, 23. maja, ob 19,30. M t Lado Hudnik razstavlja v Tržiču V galeriji Kurnikove hiše v Tržiču bodo v petek, 23. maja ob 18. uri odprli razstavo slikar/a-samorastnika Lada Hudnika iz Dobrove pri Ljubljani Slikar Lado Hudnik razstavlja dvajset svojih del, ki so pravzaprav kombinacija risbe in plitvega, zgolj narahlo nakazanega reliefa. Dela, ki bi jim lakko rekli zgane risbe, žganke ali vžgane gravure, nastajajo večji del po lastnik predlogah, sem in tja pa se avtor zateče k te znani predlogi in ji s svojo marljivostjo vtisne lastni pečat. V belino eksotičnih furnirjev vžiga z razbeljeno iglo svoje nagnjenje k lenim in skorajda peeobteieno romantičnim pogledom na krajino. Ob krajini se Lado Hudnik loteva tudi drugih motivov. Od njih se nam najbolj vtisnejo v spomin podoživete risbe panjskih končnic, v katerih sem in tjs vztreneta tista pikra humoristična slika sveta (babji mlin, mo* s križem ipd.). Prav ti figuralni prizori nekje od daleč prikličejo v spomin čas ljudskih samoukov, ki so na panjskih končnicah, pohištvu in orodju izrisali notranjo nujo po oblikovanju in ustvarjanju. V ta cikel lakko prištejemo se Popotnika, Čevljarja, Čebelarja in Vsajanje kruha v peč. V njih se odslikavata z roko v roki narodopisna in romantična preteklost nase podeželske njive. Se močnejše potrdilo najdejo omenjeni motivi v študijah, risbah krajin, kjer se s posebno pozornostjo loteva izginjajočih arhitekturnih ostalin kot npr. Domačija v Bohinju, Soriški kozolci in Agonija. Da sta mu risba in te izdelana grafična predloga izredno dobrodošli, je dokazal Lado Hudnik v delih Mrtvaški ples v Hrastovljah in reprodukcijah iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, iz katerih je povzel Tržič, Ljubljano in Skorjo Loko. Tu se je izkazal kot dober poznavalec tehnike v kateri ustvarja. Sicer pa Lado Hudnik, po poklicu visokokvalificiran električar, ne počiva. Njegovo delo v furnirju zna ob neumornem delu in ob večji svobodi risbe še kdaj presenetiti in izoblikovati ob zgolj tehničnem prostopu še kaj novega in svežega. Razstava del bo odprta razen ob ponedeljkih vsak dan med 17. in 19. uro vse do srede junija v Kurnikovi hiši. Janez Šter ALPETOUR SOZD ALPETOUR Skofja Loka TOZD MEHANIČNE DELAVNICE objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja dela oziroma naloge: AVTOLlCARJA (za samostojno opravljanje avtoličarskih del) Pogoj: — poklicna šola voznoličarske stroke, — 2 leti delovnih izkušenj G UMA RJA * Pogoj: — poklicna gumarska šola PRALCA - ČISTILCA za delovno enoto na Bledu Pogoj: — dokončana osemletka a Za vsa zgoraj navedena dela je pogoj, da ima kandidat odslužen vojaški rok. Poskusno delo je dva meseca. Pismene ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov SOZD Alpetour, Skofja Loka, Titov trg 4 b. O izbiri bomo kandidate obvestili najpozneje v 60 dneh po izteku prijavnega roka. Revija otroških pevskih zborov Gorenjske Zveza kulturnih organizacij Kranj prireja s sodelovanjem osnovnih šol iz Gerkelj in Preddvora občinsko revijo otroških pevskih zborov - Letos sodelujejo izbrani zbori Prizor iz nove lutkovne uprizoritve Prešernovega gledališča. Kranj - Izteka se šolsko leto in Zveza kulturnih organizacij Kranj tako kot že leta doslej pripravlja revijo otroških pevskih zborov. Tokrat bo obsegala dva koncerta in ne več tri kot doslej, saj so se letos odločili za izbor. Sole so po svoji presoji prijavile zbore, ki jim bo nastop na reviji priznanje • za" uspešno delo. Njihov nastop bo poslušala skupina strokovnjakov, ki jih bo skušala spodbujevalno oceniti. Prvi koncert bo v nedeljo, 24. maja, s pričetkom ob 15. uri v Osnovni šoli v Cerkljah. Nastopilo bo osem otroških pevskih zborov: otroški zbor OŠ Davorin Jenko iz Cerkelj, ki ga vodi Alenka Mihebfič-* Zupan, »Zvončki« OŠ Lucijan Seljak iz Stražišča pod vodstvom Milice Bašar, dvoglasni in enoglasni zbor OŠ Simon Jenko iz Kranja pod vodstvom Lučke Tičar in ob klavirski spremljavi Tatjane Zepič, otroški zbor OŠ Josip Broz Tito iz Predoselj pod vodstovm Nade Kranjčan in ob klavirski spremljavi Tatjane Zepič, otroški zbor 1. in 2. razreda OŠ Lucijan Seljak iz Stražišča pod vodstvom Nade Ankele, otroški zbor 3. in 4. razreda OŠ Lucijan Seljak iz Stražišča pod vodstvom Dragice Prek in pionirski zbor OŠ Janko in Stanko Mlakar iz Šenčurja pod vodstvom Rudolfa Loborca. Drugi koncert pa bo v soboto, 30. maja, ob 15. uri v Osnovni šoli Preddvor. Nastopili bodo: otroški zbor OŠ Matija Valjavec iz Preddvora pod vodstvom Alberta Zupanca, otroški zbor OŠ France Prešeren iz Kranja pod vodstvom Anice Pajkič, komorni zbor OŠ Lucijan Seljak iz Stražišča pod vodstvom Toneta Dolinska, mladinski zbor OŠ Janko in Stanko Mlakar iz Šenčurja pod vodstvom Rudolfa Loborca, mladinski zbor OŠ Matija Valjavec iz Preddvora pod vodstvom Alberta Zupanca, mladinski zbor OŠ Josip Broz Tito iz Predoselj pod vodstvom Nade Kranjčan, troglasni zbor OŠ Lucijan Seljak iz Stražišča pod vodstvom Toneta Dolinska, in-mladinski mešani zbor Gimnazije iz Kranja pod vodstvom Matevža Fabijana. Povemo naj še to, da sta obe šoli sami ponudili gostoljubje in se na revijo zavzeto pripravljata. V Preddvoru je šola k sodelovanju pritegnila tudi krajevno skupnost in prihodnjo soboto bo Preddvor slovesno sprejel mlade pevce. C LAS 6.STRAN GLASOVA OKROGLA MIZA PETEK, 22 MAJAlMi Slovenski in tudi gorenjski delež v jugoslovanskem turizmu je razmeroma skromen, zaskrbljujoče pa je, da iz leta v leto upada. Turizem in gostinstvo tarejo številni problemi, tisti, ki bi jih turistični delavci lahko sami rešili z boljšo povezanostjo in enotnejšo ponudbo in tudi tisti, ki so širšega družbenega dometa in pred katerimi so za zdaj še nemočni. »Bled je lep od daleč, a kaj, ko turist vidi vsako malenkost___« V hotelu Toplice na Bledu smo se z nekaterimi gorenjskimi turističnimi delavci pogovarjali o turistični ponudbi, organiziranosti, propagandi, vlogi turističnih društev, o razvoju in perspektivah turizma. Sodelovali so: Zvone Teržan, predsednik Gorenjske turistične zveze, Miran šte-fe, glavni tajnik Gorenjske turistične zveze, Martin Mer-lak, vodja regijskih Kompasovih menjalnic, Niko Cenčič, vodja TOZD Alpetour, Franc Vovk, tajnik TD Lesce, Cene Resman, tajnik TD Bohinj-jezero, Anton Ažman, direktor HTP Bled, Franc Učakar, direktor Grand hotela Toplice, Franc Šmit, tajnik TD Bled, Matjaž Završnik, vodja prodaje Viatorjevih hotelov in Bogdan Sanca, predsednik TD Bled. Z njimi so se pogovarjali glavni urednik Glasa Igor Slavec, v. d. odgovornega urednika Jože Košnjek in Darinka Sedej, ki je pogovor pripravila za objavo. Merlak: Agencijsko dejavnost smo izboljšali, delamo od Kranja do Bohinja enotno, ne glede na to, da je center Bled. Prodajamo in si pri. zadevamo privabiti čim več gostov. V začetku so bile težave, sajje na Bledu pet poslovalnic: štiri se bavijo z inozemskim, Alpetourova pa z domačim turizmom. V preteklosti smo bili nekakšna konkurenca: kdor je dobil več gostov, je drugega »po strani« gledal. Zdaj se zavedamo, da je gostu, ki je tukaj, poplnoma vseeno, s katero agencijo potuje in zato smo uskladili naše programe, kar je ekonomsko bolje, gostje pa so tudi bolj zadovoljni. Imamo lepe programe s sprejemi gostov, spoznavnimi večeri, smučarskimi, slovenskimi narodnimi večeri itd. Razen nekaj izjem s hoteli dobro sodelujemo, zdi pa se, da bi morali povsod imeti človeka, ki bi skrbel za organizacijo. Agencije obljubljamo najlepše, polovico od tega pa slabo deluje — že to, da si turisti žele, denimo, na nogometno ali drugo igrišče, mimo standardnih objektov, povzroča težave, saj ni nikogar, ki bi napel mrežo, pri- ditev, povprečno najmanj dve na dan. Turistični dinar se vrača turizmu, a le to je narobe, da se namenja taksa v investicije. To se zdaj na Bledu že drugič dogaja — v obnovo Kazine in zdaj v sanacijo jezera mimo stališč Bleda. Menim, da prebivalci morajo biti povezani s turizmom — a od nekdaj 3000 prebivalcev živi na Bledu zdaj 5200 prebivalcev, ki pa vsi ne simpatizirajo s turizmom. Naša naloga je, da žive s turizmom, kajti brž ko gost stopi iz hotela, se sreča z domačinom. Prav tako bi menjalnice morale rasti kot gobe po dežju. Na Bled pride okoli 150.000 enodnevnih gostov inozemskih letovišč, ki pa ob nedeljah nimajo kje menjati. Lahko bi iztržila devize tudi trgovina, s posebnimi popusti, ki so nekdaj že veljali. Prav tako bi bila lahko na Bledu večja diferenciacija v cenah, glede na kvaliteto, domala usodno za sam kraj pa je komunalno vzdrževanje, saj stroški rastejo hitreje kot dohodek. Zdaj bomo za razsvetljeni grad in otok morali plačevati »luksuzno«, komercialno razsvetljavo. Okoli 2 milijona • Kaj pa turistična stva in propaganda? Resman: V Bohinju izdali nov prospekt, vedno začenjamo od kraja. Vsak drugi prospekt je vsaj 80 odstotkov tudi bohinjski, kar je razmetavanje denarja. Domenili smo se, da bi Gorenjski tisk tiskal vse naJe prospekte, imeli naj bi arhiv, ne pa da vsak posnetek novi drago plačujemo ... Morak bi se domeniti za enotno propagando, za večje naklade, saj vsak kraj ne more poslan na turistične sejme in bom od 10-15.000 prospektov Razen tega moramo društvom dati pravo veljava teh čudnih napadov na turistična društva je bilo xadr» čase preveč. Le zaprimo » Bohinju biro in kaj se bo nv dilo? Take občine kot sta jeseniška in radovljiška bi morale bolj ukvarjati s tu mom ... Sanca: Propaganda sladka kost, ki jo vsi gH a ostaja, da je veliko pi naklade in premalo < ja. Mi se moramo inU» no pripraviti, na vseh dročjih, tudi na propaf nem, da bo obisk tur večji. ZVONE TERŽAN • Kakšna je letošnja ponudba turističnih in gostinskih delovnih organi-zaei) na Gorenjskem? Cenčič: Alpetour ima na Gorenjskem hotele in go» stinske obrate v Skofji Loki, Kranju, Bohinju in na Pokljuki. V zadnjem času smo intenzivno raziskali tržišče, kar za nas pomeni, da imamo domače goste predvsem iz Vojvodine, Zagreba, Istre in Splita, iz tujine pa iz Zvezne republike Nemčije, Holandi-je, Anglije in Švedske. Kmečki turizem ima na Škofjeloškem dobre možnosti in dobre kadre. Uspelo nam je povezati kmete preko turističnih agencij, kar je velik razvojni korak. Za turistična društva v Loki na velja, da dobro delajo in da znajo pripraviti dobro »klimo« za turista — od etnografskih prireditev do urejenega okolja. Ažman: Bistveno več na Bledu ne bomo mogli ponu: diti, saj se zavedamo.objektivnega, predvsem ekonomskega položaja gostinstva in turizma. Vsi naši programi so usmerjeni v sanacijo sedanjega stanja. Doslej so bile naložbe v povečanju prenočitvenih zmogljivosti, v nujno infrastrukturo. Nujno se bomo usmerili v tisto, kar daje v najkrajšem času največje rezultate. Bled se mora usmeriti v kvaliteten razvoj, v sanacijo nakopičenih problemov in kvalitetno delo ob sedanjih zmogljivostih. Nove organizacijske oblike so le na pol zaživele, mislim, da ne smemo mahati z načrti, če jih ne moremo uresničiti. Zavedati se moramo položaja in biti objektivni do sebe. Od MIRAN STEFE turizma se terja devizni uči-. nek, po drugi strani pa panoga ni deležna ustrezne obravnave in rešitve. Pomembna je tudi ekonomska varnost delavcev, socialna varnost, saj bo le tedaj panoga tudi stimulativna. Vsekakor bi morali poiskati ustrezne organizacijske oblike, ne pa se opirati na neke koncepte. Že bančna politika kaže na nerazumevanje panoge: po njenih kriterijih naj bi, denimo, zaposlovali inženirje in ne natakarje! • Završnik: Golf in Park sta mlada hotela, 200 milijonov dinarjev smo investirali, zdaj pa nas tare odplačevanje anuitet. Zgovoren je podatek, da v Parku namenimo vsak četrti dinar za kredite. Kazina je centralni blejski zabaviščni prostor, sprejme 40 oseb; nas stane glasba v Kazini 200.000 dinarjev, da ne omenim, da ansambel biva v hotelu, kjer je stalno zasedenih šest sob. Dogovarjamo se za kvalitetno zabavo, ki jo je zdaj na Bledu kar dovolj, a druge hotelske hiše niso pripravljene sofinancirati, ker dohodek Kazine dobi Park — kar pa je spet razumljivo. • Ali na Gorenjskem vsak zase pridobiva goste? Kaj je s povezovanjem turističnih delovnih organizacij in enotno ponudbo? Kako je z vkjuče-vanjem oklitkih krajev? Cenčič: Zaenkrat tega povezovanja še ni čutiti. Ažman: Sodelovanje Bleda in Bohinja je bilo šibko in je še. Vsekakor je Pokljuka interesno področje Bleda kot Ribno ali Gorje. Vemo, kaj MARTIN MERLAK sodi v turistično piramido in da ni le hotel, odvisni smo tudi od trgovine, komunale, kjer pa imamo majhne možnosti vpliva. Učakar:.Pred leti smo napravili usodne napake, razdelili smo se, zdaj pa težimo, da bi bili ena organizacija od Ukanca do Šobca. Razcepljenost nam je ovira, da bi zaživela enotna ponudba. Stališče Alpetoura ni takšno kot je naše, že osnovna usmeritev je različna. A vzdušje se popravlja in volje je dovolj. Zavedamo se, kaj lahko v kraju naredimo, na širše probleme turizma in gostinstva pa nimamo vpliva. Ažman: Moramo voditi enotno politiko — če ponujaš hotel za 30 odstotkov ceneje kot drugod, moraš vedeti, zakaj. Če se ne bomo doma organizirali, bomo težko zahtevali kaj več. Ne sme priti do tega, da nam bo turizem že sam po sebi ovira. Obenem ni logično, da zimske sezone ni. Poslovna skupnost mora biti prostor za dogovarjanje in ne neka nova institucija. Završnik: Na Bledu smo Kompas, Golf in Park, Hotelsko turistično podjetje, hotel Svoboda — različne organizacije in zame bi bila edina rešitev v fizični združitvi, saj le z novo organizacijsko tvorbo ne bomo uspeli. V našem Viatorju blejska hotela pomenita le 3 odstotke v skupnem prihodku, pomembni smo le zaradi deviz. Prav tako je za vse nas pomembna uskladitev cen. Treba se je zavedati, da turisti sprejmejo povišanje cen le v tistem odstotku, kot znaša inflacija v njihovi deželi. NIKO ČENCIČ pravil žogo ali pokosil travo... • Mar to pomeni, da Bled in drugi turistični kraji ne žive s turizmom? Merlak: Včasih se kar sramujemo in se preveč obotavljamo ... A moramo nekaj storiti, saj smo obljubili, potrebne bi bile točne zadolžitve. Bled. ima tekaško progo, a ko jo je bilo treba usposobiti, se je pojavilo vprašanje, kdo bo plačal delavca ob progi. Prišla je nemška turistka in vprašala, kje pa je zdaj tista proga? Če se je pa že »laufar« pojavil, je bil morda deležen začudenja ali celo zasmehovanja. V tem primeru kraj ne živi s turizmom ,.. Resman: Vse izhaja iz dinarja — kaj je s turistično takso, o kateri smo že tako na široko razpravljali? Kaj je njen namen? Kraji več ne žive s turizmom, ker je matično prebivalstvo zaposleno drugje, ušli so iz turizma zaradi slabih pogojev. Na Gorenjskem se nikakor ne moremo domeniti, komu je taksa namenjena. Gorenjska turistična zveza je ponudila dogovor o namenu takse, a ni odziva. Usmeriti pa jo mora-rrio v ureditev krajev. ' Šmit: Izkušenj minulih let ne bi smeli zanemarjati, vedno začenjamo znova in vedno ugotovimo, da ni dobro. Treba je poznati stanje in prakso. Ni vse tako slabo. Na Bledu, v Bohinju in Lescah so priprave na sezono zadovoljivo potekale in na Bledu bo marsikaj nove- «a, uvajamo avtobusno zvezo intgar-grad in obisk drugih krajev, načrtujemo 105 prire- FRANC VOVK dinarjev manjka Bledu za redno vzdrževanje. Šanca: Bohinj in Bled sta od daleč lepa, a kaj, ko od blizu vidi turist vsako malenkost ... Okoli 50 odstotkov moči izgubljamo pri komunali: zdaj nima kadra, mi pa še dveh starejših delavk ne bomo imeli več, tistih, ki sta kraj vsaj malo počistili; ni cvetličnih nasadov, kraj ni lepo urejen, turisti razočarani zrejo v plevel in koprive. Društva so vest turizma, a kaj, ko je premalo denarja: od turistične takse gre 30 odstotkov v krajevno skupnost. Turisti so razočarani: kaj šele bo, saj bodo komunalci letos polovico manj pometali, odvili pa so že vsako drugo žarnico razsvetljave. Komunala nima denarja, problemov ni ne konca ne kraja. Nisem pesimist ali malodu-šen, le jezi me, da ne moremo rešiti vseh teh problemov. Teržan: V turističnih krajih bo treba spremeniti miselnost in da zdaj prebivalstvo ne živi s turizmom, je razumljivo: turizem na Gorenjskem ustvarja le 2 odstotka nacionalnega dohodka. Spremenjene gospodarske razmere pa bi lahko izkoristili v tem smislu, da bi se bolj oprli na zasebno ponudbo, na osnovi kooperantskih odnosov. Gorenjci grade hiše z več stanovanji in morali bi jih spodbuditi, da se vključijo v turizem — a spet ne tako kot Ered leti, ko je banka dala redit, da so se gradili vikendi. Prebivalci bodo bolj zainteresirani za turizem, ko bodo od turizma živeli. ANTON AŽMAN FRANC UČAKAR FRANC ŠMIT MATJAŽ ZAVRŠNIK BOGDAN ŠANCA CENE RESMAN Vovk: Ko smo sestav prospekt Šobca, smo čino radovljiških in t zanimivosti v naš pr Domala je enak blej kar pomeni razdrobljeno velika denarna sredstva spekt Gorenjske pa je len, splošen, ni det jih turist hoče videti. Teržan: Naša propaf je zelo draga glede na turistične zmogljivosti «j ramo imeti splošno, olj' najširšo zvrst propagandi tako, kot delamo zdaj.«! drago. Ne moremo pc prav vsakega kraja na { ski turistični borzi, se delijo delo in sna* samo v Radovljici sta n»! mala istem mestu pošlo**'! ca Turističnega drust*J Alpetoura, pa se ne i zmeniti ... Nekatera stična društva tudi nič denarja, pa ureai kraj, za tiste, ki priW denimo z Bleda P° turistične takse bo opredeliti, napraviti, me, za kaj naj se up Sporazumeli smo se t skupnost gorenjskih ^ imenuje odbor za dofov«" razvoju turizma. Ne p«, načelen dokument: ko smo prišli do tega, da se \ ge opredelijo. • Kaj pa domači *■» ki seli preživeti desna i vikend na Goreajd Kako je sanj urejeno? Resman: Letos se bo gajalo, da bo veliko do ljudi odhajalo na vi Vemo, da je veliko prav zaradi pičlih s»«~-neurejenih in ne morem« urediti. Vovk: Pri nas, v Sobe*' ustavljajo številne * skupine, ki prihajajo na ali Vrbo, pa pridejo t Sobcu, tudi 500 jih je no. Mislijo, da so neti pa niso, samo reda ae držati. Prav tako ima** danes okoli 100 prikolic < mačih. večinoma IjuR* skih gostov, ki pravijo bodo še v sezoni, ko so pri nas znatno višje. Tudi v soboto in izjemna gneča, sai trgovine, prihajajo tisti, ki. vračajo z Bleda. Bohinja. ?* kljuke, tudi do 1.500 i mobilov je na parkir Tako resnično pričakuj da bo letos veliko dc gostov ostalo doma in odpeljalo ob vikendih obrežjem rek in jeaer. MAJA 1981 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI 7.STRAN C LAS [jer je volja, tam je cesta ... »Veliko smo naredili bi ne verjel, da je mla -delavna in prizadevna.« r se je preteklo soboto peljal "i po cesti od Krope priti je imel kaj videti. Tako i pri menda se ni bilo od ► proslave v Dražgo&ah ali na H. Toda, tokrat drugače ži-i Devetdeset mladincev se je ospi in lopatami spopadlo z [»»ep asfalta, ki je bil sredi Megnjen od Krope skoraj do 14 kilometre in 350 metrov, lir bilo treba mulde in koli bodo tudi te lahko asfal-Imdili bankine. ižne ali Sne hiše leta 1974 so na osno-6a načrta Radovljica ije izdelali zazidalni nadgradnjo montažnih hiš Škofje Loke. Vendar na-zazidalnega načrta niso di predpisa o obveznem pasu pristajalno-vzletna Lesce. so spet začeli z akcijo >v zazidalnega načrta so lahko načrt ponov-saj je od prejšnje raz-|o več kot pet let. uhnili graditeljem, ki , na tem območju in Jlog za pozidavo z vrst-klasične gradnje. Tako v Radovljici razgrnili obe zidalnih načrtov, klasično io pozidavo. i so projektirali 48 mon-predvidevali pa so tri razlikujejo po velikosti, vsi ntlicni, niso podkleteni. C"e dločili za klasično gradnjo, ita objektov večja in par-Zdaj je odvisno od jav-in pripomb razgrnitve. ___lja bo potekala v Vrb- iptoku Zgo&a. j3 <^ Tokrat so se lotili notranje strani cestišča. »Nikoli bi si ne mislil, da bomo res toliko naredili danes,« je potihem priznal Blaž Pfajfar iz Lajš. ki je vodja ekipe za zemeljska dela pri iniciativnem odboru za izgradnjo ceste Kropa — Dražgoše. Kot bi se bal, da ga bodo mladi slišali in hi jih zato minila volja do dela. Bližala se je že dvanajsta ura in sonce je neusmiljeno žgalo. Nič čudnega, da so vse pogosteje po kakšno minuto počivali, vendar, kolikor so si zadali, bodo naredili. Le še nekaj ovinkov do Krope in zgornje skupine, ki so opravile svoje delo zgoraj, gredo na pomoč spodnjim. Potem jih spodaj v Kropi pri Uku čaka bogato kosilo. Tudi žeje in lakote niso trpeli. Dobro so poskrbeli zanje. Da bi le žulji ne pekli tako! Če bi zjutraj roke namazali s kremo, bi bilo gotovo bolje. Drugič bodo dlani tudi že utrjene. Blaž in ostali, ki so od krajevnih skupnosti zadolženi za gradnjo te ceste, imajo polne roke dela. Posebno Blaž, ki je še kot nadzorni od Cestnega podjetja zraven. Iz zadovoljnih oči jim berem, kako so veseli takšne mladine. Kako je delavna, če hoče! Kaj vse naredi, če jo znaš pritegniti, jo organizirati. Tudi nikoli ne bi verjeli, da se bodo v takem številu odzvali. Sploh pa ne. da bodo toliko naredili. Zdaj ji zaupajo in njihove vezi bodo vse trdnejše. Vse drugače je delati z njo kot z delavci: nobenga priganjanja, nobenih prepirov ni, dela se z dobro voljo, s smehom in pesmijo. Devet kilometrov in pol je te ceste od Krope do Dražgoš. Pol je je že narejene. 30. maja bodo organizirali še eno delovno akcijo za urejevanje druge strani ceste. Kolikor je bilo denarja, so doslej naredili. 50 delovnih organizacij iz vseh treh občin, na katere se navezuje ta cesta pod obronki Jelovice, so prisjećala zanjo. Pa seveda 15 starih milijonov, kar bo prispeval odbor in v katerih so tudi dela opravljena s prostovoljnim delom, materialom in prevozi. Zdaj iščejo možnosti, da bi kaj prispevala tudi republiška skupnost z.a ceste. Radi bi, da bi bila do 40-let-nice dražgoške bitke asfaltirana vsa cesta. To vendar vse te vasi tu gori, ki so bile do zadnje hiše partizanske, tudi zaslužijo. Nova cesta bo vzela prašno romantiko bele ceste, toda odprla bo vrata. Zbližala bo Primorsko z Gorenjsko, z Jelovico, z Bohinjem. Tudi Gorenjsko z Gorenjsko, če hočete, saj bo po novi cesti iz Radovljice do Škofje I/oke 20 kilometrov bližje. Ce bi še druge delovne organizacije prispevale, razmišljajo krajani teh vasi, pa morda še malo republika, pa bi bilo. Tri leta je. kar so ustanovili iniciativni odbor za gradnjo ceste. Pripravjalna dela so vzela veliko časa. Oktobra lani so cesto pripravili za asfaltiranje z bitogra-mozom, sredi aprila letos so položili asfalt beton, zdaj pa urejajo robove. Res bi jo morali še letos potegniti do Dražgoš. In zagotovo bi jo. če bi bilo pri vseh dovolj razumevanja ... D. Dolenc Slavje v Bohinju POLJE V BOHINJU - Krajevna organizacija Zveze borcev Polje v Bohinju odkriva v nedeljo, 24. maja, ob desetih dopoldne na gasilskem domu v Kamnjah spominsko obležje kurirjem karavle G-27. Prav tako bodo na Malejevi hiši v Laškem Rovtu odkrili spominsko obeležje Janezu Maleju, komunistu iz leta 1922, in na Zlanu ploščo Francu Podlipniku, prvemu talcu iz Bohinja. Vabljeni na svečanost! rta prodajalna bo odprt vnedeljo,24 51981 od 9-13 ure TER IN/I I K/V LJUBLJANA JTOZD Proizvodnja skofja Loka, o. sub. o. razpisuje dela in naloge ELEKTRIKA RJA za vzdrževalna dela na elektro napravah proizvodnih linij in samostojno opravljanje del dežurnega elektrikarja v delovnih izmenah. Pogoji: - VK ali KV elektrikar, — 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih Dela bo treba opravljati v obratih Trata in Bodovlje in so vezana neposredno na proizvodnjo. Delo se združuje za nedoločengčas s polnim delovnim časom. Poskusno delo je določeno po pravilniku. Osebni dohodek ca. 14.000 din je odvisen od uspeha gospodarjenja. Imamo lastni prevoz na delo iz Poljanske doline, nudimo tudi primerno strokovno usposabljanje. Dodatna pojasnila dobite v kadrovski službi na Trati. Kandidati naj vložijo prošnje z dokazili o izobrazbi v kadrovsko službo TOZD v 15 dneh po objavi na naslov Termika, TOZD Proizvodnja Skorja Loka, Trata 32. A NISMO SE UKLONILI smo bile kot doma AmostiČ, komaj viden, ki ga zakriva AsVvje, se iz grape utrga pot čez bistro Ei m proti ponosni, trdni kmečki d orna-»aozi mogočno kostanje in orehe beli '"W5w.uu ■aW««K*aaj«~ asa sobotnem popoldnevu. Pri Povliču jpm. Danes so s tesani mizi in klonem dpkm pred hišo primaknili še eno, da se y posedla pisana druščina: iz doline, iz ml Ljubljane, Celja, Novega mesta, ■ a od drugod so prišle aktivistke in •jte, ki so med vojno imele tu svoj Mm. Prihajali so tudi partizani. Vso ■ » 1 bližini imeli bunkerje, toda pri ^rimami so imele svoie zatočišče dekleta najedle, preobAekle, umile. S volt BJakak skorai vsaka drugje. Po snstui letin pa so sk le ni le, da se za ■J»ežele pesti izredno visoka inflacija, katere stopnja v povprečju znaša 48^ (podatek za prvih enajst mesecev v letu 1975). Hkrati pa Mednarodni denarni sklad ugotavlja, da ima šest držav Latinske Amerike nižjo inflacijsko stopnjo kot 10^: Venezuela 8,1%, Bolivija 7,6 %, Gvajana 7,0%, Latinska Amerika si je pridobila politično neodvisnost od Španije in Portugalske že v začetku 19. stoletja. Vendar so stare metropole, ki so vladale neposredno kot kolonialni gospodarji, zamenjale nove, ki obvladujejo teritorij z ekonomskimi vezmi. Vsa neuravnovesja, nasprotja in pomanjkanje notranje integracije, ki so po pravilu dediščina kolonializma, se v Latinska Ameriki še vedno kažejo. Formalno politična neodvisnost je pripeljala v novo, mnogo močnejšo in bolj dinamično, gospodarsko. Latinska Amerika je sicer imela nekatere pogoje za uveljavljanje integracijskih vezi in ustrezno izhodišče za uveljavljanje svoje posebnosti v mednarodni skupnosti (relativna enotnost kulture, jezika in vere). Toda, kar je bistveno, kolonialna dediščina je v prvi vrsti pomenila pomanjkljivo sposobnost vodenja samostojne gospodarske politike in s tem politike razvoja, ki bi bila v soglasju in v interesu teh držav. To pa je osrednji prostor, na katerem se uveljavlja neokolonializem. * * * V zadnjem času se nekatere latinsko-ameriške države upirajo monopolističnemu položaju ZDA, vendar si tuji kapital, ki se je povezal z domačo buržoazijo teh dežel z bojem zoper nadaljnje nacionalizacije skuša ohraniti priviligirani monopolistični položaj. Zaradi dominantnega položaja, ki ga imajo ZDA v gospodarstvu Latinske Amerike in zaradi ——«oH večjih naložb, si je Liun. v ( atinske A me rine ... politične nestabilnosti in varnosti večjih naložb, si je na tem področju težko zagotoviti trajnejšo navzoč-nost. ZDA od prve, še bolj pa od druge svetovne vojne potiskajo nazaj evropske sile. Po ugotovitvah ekonomske komisije ZN za Latinsko Ameriko tu že vrsto let deluje okoli 2000 več-nacionalnih družb, od Jtaterih jih ima 80% sedež v ZDA. Te večnacionalne družbe gospodarijo s čilenskim bakrom, bolivijskim kositrom, argentinskim žitom, brazilsko kavo, itd. Po besedah večkratnega milijonarja Rockefelerja drži tuji kapital v rokah okrog 21 % proizvodne moči Latinske Amerike, ob istočasnem nadzorovanju večjega dela trgovskega, finančnega in prometnega potenciala celine. Okrog 70^ tuje ekonomske moči na celini imajo ZDA. _ Na knežji dvor naj gre za paža je odvrml Štefan Tam se bo na)-holie izučil Mogoče mu sam grof Friderik nakloni viteštvo. Pa tudi pn meni bo Lahko bom pazil nanj in varoval njegovo čast in našo seveda Stari Gal je vprašujoče pogledal Kanuta. Ta se je nasmehnil in vedro dejal: _ Neumnost, na knežjem dvoru se ne bo naučil drugega, kakor ne- umnosti. Ti« nai ere potem, ko bo že vitez. Mar boš mladiča pokopal in mu uničil dušo z visoko politiko in krivoprisežmštvom. Za paža naj gre k neznanemu vitezu in sam naj s, pomaga do vrha. Nočem naslednik«, ki mu "e treba vse kupiti. Tudi zmage na turnirjih. Hočem pravega moža pa ce tUdiMioX8so1 sedemo spogledali. Gašper Gal, ki je z zvijačo in denarja, dosegel vsena svetu je vedal, da je Kanu t njegov zet poseben mož. Nje* Tpač ne bo dalo pregovoriti. Lahko b. bil že palatinski grof toda nje«ovo noltenie in njegova mržnja do Nemcev mu. tega ni dovolda. Za njegovi Sotestva na se je splačalo zapraviti tudi viteške ostroge. ^Casoer Gal je v svojem dolgem m barvitem življenju poznal npkai liudi ki so brez dobrih priporočil napredovali med viteze. V teh čaatJ n« kai takega skoraj ni bilo mogoče. To bi brez denarja napravil edino* lan Z žka, on, ki je njegovemu prvorojencu vzel čast in življenje. Klemen se je počasi spustil z mize. Rdeč in razkuštran je obstal ob strani. Začutil je, da se rešuje njegova usoda. Ti možje za to mizo, ki jih ■ poznal že od malih nog, naj bi odločili o njegovem bodočem življenju - Opat bi ga na moje priporočilo vzel v Vetnnje. Postal bi v štovan mož. Mogoče bi bil kdaj celo opat? T*VridružTnaj se Knezu Frideriku. Pot do najvišjih Časti in naj* slave mu bo odprta. Kakor ga gledam in poznam bo postal deželni da To je rekel o zvezde Celjske. Postali bodo kralji in cesarji. V« niihovim zvestim, je prihodnost zagotovljena To je povedal Štefan" _ To je moj vnuk. V njem se pretaka najboljša kri. To ni iz trte1 Ne mislimo mi Gali tega zaman. Naš rod izvira iz časov samega Svetopolka. Zato menim, da smo boljši od drugih. Z mojo pomoto dosegel najmanj kaštelanstvo. Tako pa bo zanesljivo postal Hauptman, tem ali onem knezu. Vsi najboljši kondotien na Kranjskem so bili a krvi Mar more kdo reči, da je bil mimo Jana Vitovca, moj Sebastijan n*aj sposobnejši od drugih. Kdo pa je Andrej Baumkircher? In kje se je vojn* val9 In vendar je že čuti zanj. Moj Klemen pa naj ga postavimo kamork* mu je enak. Kar pa se rodu in denarja tiče, pa ni da bi vam govoril Gašper Gal, kar ni mogel, prehvaliti svoje krvi. Samo ura* spoštovanja do prisotnih vitezov je prenehal. Drugače bi se hvala'] nedogled. Zadnjo, odločilno besedo naj bi spregovoril Kanutov posvojenec K*] men Toda njemu se je zaradi prisotnosti vseh teh pomembnih liudi k* zmešalo v glavi. Ves rdeč od razburjenja ni spravil čez usta niti ber-** Samo begal je s svojimi modrimi očmi, od enega obraza do drueeea pa kakor, da je bil obtežen z železom. . Namesto njega je spregovoril Kanut vitez Ravbar. _ Fant je dobre krvi. Vsaka čast. Toda, če meni, da bo nekoč ni« moja posestva mora znati marsikaj. Ne samo pobiti viteza na tnn!i Znanje in modrost, to stoji v mojem grbu. Krokar, na rdečem nebu T« tisto. Sicer propade moj rod m vsa naša lastnina z njim. Mar ne no«-Nemcev. To so učen in grabežljiv narod. Vse postave so za njih Ras^ seveda. Postave meča. Meč je edini gospod, ki ga razume celo Nemec menim, da je malega treba dati v uk, vendar ne na knežji dvor Nai « preprosto. Poznejše časti se bodo kar vsipale nanj. Zagotovil mu najvišjo moč. To mi lahko verjamete. Priporočam, da ga vzame v uk Ci To je v vsem cesarstvu znan vitez, slaven poveljnik, nemara bolU, cd gama. A vendar je skromen mož, pobožen, brez dvoma pa brez dor-Bosanska Kostajnica, so ua čevali tudi številna sovražnik oporišča. Z veliko težavo je pa tor odvažal Železovo rudo \i bije. Zato se je odločil za no drugo ofenzivo na Kozaro. Kozarski o red je svojo glaVn** umaknil w kozarske gozdove a f je le z manjšimi silami spopadal sovražnikom. Partizani so jpreu manevrirali, se spopadali s sovru nikom in brž umikali skoraj N*' žrtev, medtem ko je v sovn*" kovih vrstah nastajala zmeda izgube. Po petih dneh neua ofenzive, ko se je sovražnik uti vračal v svoje postojanke v jedoru, Bosanski Kostajnici in Bosanski Dubici, je 23. oktobra odred izvršil dobro pripravljen napad o* sovražnikova oporišče v kraju Gornji Podgradci na gradiški strav Kozare, kjer sovražnik nikakor w pričakoval napada. Po večumea srditem boju je bilo oporišče iav zeto in med plenom je bilo mnoeo orožja, tako da je bila takoi ustanovljena nova, 8. četa. Ta partizanska zmaga je navdušila prr bivalstvo s celega območja Bosanske Gradiške m je odmevala v sami Banjaluki. Banjdučaai aa namreč ponoči opazovali «j na nebu, ko je z ogromnim rilannaeaa gorela žaga v tistem kraju. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 9.STRAN GLAS kHJ - Do prostora, kije namenjen za pranje avtomobilov v Vreč i ulici, uporabniki le malokrat pridejo, ker drugi vozniki na njem <*o parkirajo svoje »ljubljenčke«. Zaradi teea so Dralci Drisilieni vkrjati prostor ali na zelenico ali proti cesti. Pri tem se uničuje m is lepo urejeno okolje, nesnaga pa se z i>odo razliva na vse m, le v odtočni kanal ne more. P. L. tfanje lonikarjev (Befunjah - V Begunjah bo v za-i srečanje harmonikarjev melodije v Krpinu. v, ki jo že tretjič organizira pri Turističnem društvu t bo 7. junija ob 9. uri. rijo se lahko vsi, ki so Go-jm znajo igrati na diatonično »o. bo zaigral dve melodiji, od :naj bi bila prva iz tematike y partizanska, druga pa po [ izbiri izvajalca. Zaželeno je, melodija slovenska, lahko jvtor izvajalec sam. Obe iupaj naj ne trajata več \f minut. Prireditev bo v aev praznika Kokrškega i svobod i tel j a Begunj. Mrmonikarji, ki se želijo na nastop, naj izpolnjeno pošljejo do četrtka, 4. i i naslov: Turistično društ-Bje 64275 Begunje na Go-Stevilo nastopajočih bo vsak plača na prireditvi irjev, nastop bo ocenjevala nagrade za najboljše pa so t* delovne organizacije. Prvi pokal v trajno last. vsi ijofi pa diplome. Ce bo slabo .(»prireditev 14. junija. PRIJAVNICA se za nastop na srečanju irjev Ameterske melo- NEVARNA HOJA MIMO GRADBIŠČA Čeinjica pri Podnartu — Češnjičani pišejo: »Pred leti, ko so cesto na Cešnjico asfaltirali in razširili, smo bili krajani tega zelo veseli. Vendar je bilo naše ietlili, saj je električni vod blizu. Vendar se nekateri v krajevni skupnosti Podna rt s tem ne strinjajo in pravijo, da je sedaj zanje posta jališče pri Kovaču v Podnartu. i m ime »lisca HRASTOV PARKET lamelni, nudimo v prostem carinskem skladišču v Celovca. I. vrsta DM 24,— za kv. m H. vrsta DM 20,- za kv. m III. vrsta DM 17,- za kv. m Za pošiljke nad 100 kv. m priznamo 10 odstotkov popusta. Parket pošiljamo po železnici, lahko pa ga prevzamete tudi osebno. Po naročilu dobavljamo tudi klasični hrastov parket, vrste special, brez grč po ceni DM 39,- kv. m. LAGERHAUS DIETRICH — Zollabteilung A - M21 Klagenfurt - Frachtenbahnhof Zdaj imajo Cešnjičani do avto busnega postajališča petnajst minut, če bi hodili do Kovača pa kar 45 minut. Kako je torej s tistimi, ki vsak dan hodijo v šolo in službo ter se pvi reklamec In tako dalje ko bi volan in coca-colo.« tako naprej .. Meni za zdaj nič pametnejšega ne pade na pamet, če se pa vam ljubi, dragi »prejemnici našega Glasa« kaj prispevati za dobrobit našega usmerjenega izobraževanja, pa mi pišite. Oblikujte, opisno imenujte poklice v smislu zgoraj navedenih primerov. Če bo kaj odziva, bomo vse objavili in izvirne nagradili. Nagrade sploh ne bodo simbolične in zato bo poskrbel naš individualni poslovodni organ (v usmerjenem izobraževanju bi bil »tajnici na-rekovalec in ob zaključnem računu lase si ruvalec«), ki- mu bomo delegatsko predložili, da okme kakšen naš sklad. Res bo ob tem »z zobmi škripalec iz z rokami tresalec«, a bo šlo — vse za dobrobit vaših koristnih in upam, v usmerjenem izobraževanju uporabljivih, predlogov. Opišite in poiščite ustrezen izraz za svoj poklic ali poklic sod rug a in se prijavite! Nagradni natečaj ima naslov: Vse za naše izobraževalce! Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE (76. zapis) Čas je, da tudi Breznu o zapustim in se podam še v vasi, ki leže ob cesti na večerno stran: v Zabreznico, na Selo, v 2irovnico, v Moste in na Potoke (torej med Zabrezničane, Seljane, Zirovničane, Moščane in Potočane. Najbrž ne bo odveč, če tudi povem, kako si domaČimi pravijo; kajti slišal sem že Vrbnane robantiti, ko so brali, da so nekakšni Vrbovci; Jezerjane, ko so jim vsiljevali Ijubljanščino in jim rekli, da so Jezerčani ipd.). BRATJE JANŠA C eprav bi moral s slovito sli-karsko-čebelarsko rodovino začeti zapise o Breznici, sem zanjo le prihranil ta in še prihodnji celoten zapis. Seveda vem, da je to kaj malo, toda o njih so res mnogo Eisala že druga boli izvedena in polirana peresa. Tudi sedanji čas jim dostojne »vence slave vije«. Toda ni moč iti skozi Breznico, ne da bi opazil vrsto kažipotov, obeležij, plošč, vse v čast davnemu velmožu Antonu Janši, najstarejšemu od trojice bratov. Anton Janša (1734-1773) je bil evropskosloveč čebelar in dober slikar, Lovro Janša (1749- 1812) je bil krajinski slikar, Valetin Janša (1747— 1818) pa je bil znan kot risar in pozneje kot profesor na dunajski umetnostni akademiji. STAR ČEBELNJAK a današnjo Breznico bi lahko rekel, da je vsa obeležena z Janševim imenom. Že originalen kažipot, ki tujega popotnika usmerja na »Pot kulturne dediščine«, imenuje kot prvega Antona Janšo (slede mu Čop, Prešeren, Finžgar in Jaleh). Tudi v »Aleji gorenjskih velmož« pri zabrezniški šoli stoji kot prvi bronasti Anton Janša. Prav tako ima Anton Janša lepo obeležje v miniaturnem parku ob cesti sredi Breznice. Na naravno skalo (ledeniški balvan) je pritrjen bronast medaljon z Janševo reliefno podobo in kovinska plošča z napisom: Anton Janša, prvi učitelj čebelarstva, Brezni ca 1734 — Dunaj 1773. Ob 200-letnici njegove smrti Zveaa čebelarskih društev Slovenije. — Landesverband fur Bienenzucht in Wien. Na hiši, ki nosi tablico Breznice št. 8, je vzidana lepa, častitljivo starinska plošča iz rdečega marmorja s pozlačenim napisom: V tej hiši se je rodil 20. maja 1734 Anton Janša, pervi c. k. učitelj čebelarstva na Dunaj i. Najslavnejšemu kranjskemu čebelarju postavilo čebelarsko in sadjarsko društvo za Kranjsko - 1884 V bregu nasproti te hiše stoji lesen preprost čebelnjak, ki tudi velja za Janšev pomnik. Resda od starega čebelnjaka, ki je že razpadal, ni dosti ostalo. Pač je bilo še nekaj uporabnega lesa, ki so ga vezali z novim in tako postavili skoraj verno podobo prvotnega čebelnjaka. Sicer pa se lepo vidi, kaj je starega (še iz 18. stoletja) in kaj je novo. Po stari šegi je stavbica pokrita s slamo, da je čebelicam pozimi toplo. Za orientacijo marljivim nabira lkam cvetnega prahu so čebeljnjak napolnili s poslikanimi kraniiči. Janšev čebelnjak je bil obnovljen v letu 1965. Na njem je pritrjena tablica z napisom: Tu je v mladosti čebelaril Anton Janša. Čebelarski muzej v Radovljici je prav tako posvečen Antonu Janši in drugim starim čebelarjem (pozabiti ne smemo na Petra Pavla Glavarja, ki je čebelaril sprva v Komendi, pozneje pa na dolenjskem Lanšpre-Žu in bil tudi slovstveno delaven). Žal, gradič Podsmreka pri Višnji gori, ki je obetal, da bo postal strokovno središče slovenskega umnega čebelarstva, ni izpolnil upov. Zdaj je v gradu etnografska zbirka lonče-vine in kmečke keramike ... Čebelar in slikar Anton Janša (1734-1773) »ŽLIČKA STRDI -KAPLJA KRVI« Ker bom prihodnji zapis posvetil življenjski poti vseh treh bratov Janšev in radovljiškemu čebelarskemu muzeju, naj bo teh nekaj vrstic posvečenih -čebelicam! Prazgodovinske risbe v Aranskih votlinah v Španiji dokazujejo, da je človek zbiral čebelji med že pred 10.000 leti. Pa tudi še danes je med najprimitivnejšimi afriškimi plemeni navada, da jemljejo divjim čebelam med. Pač zaradi popestritve hrane, kot zdravilo pa tudi za izdelavo opojnih medic. Nekoč so med uporabljali tudi za bal za mira nje trupel. Med je sčasoma postal tudi vir moči, simbol modrosti in zadovoljstva. Kdaj že je Jehova obljubljal obupanim Izraelcem, naj le še fotrpe, saj jih bo pripeljal v deželo, i obiluje mleka in medu. Tudi Mohamed je govoril o raju, ki čaka pravoverne z opojnim medom. Ker pa čebelice ne poznajo razrednih razlik, so lahko pili medico imenitni faraoni in preprosti sužnji, graščaki in tlačani. Sploh pa je bila medica najbolj znana opojna pijača tudi naših slovenskih prednikov. ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko KRANJ Na podlagi atatuta ter sklepa 12. seje D8 TOZD Delavska restavracija razpisuje imenovanje INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Teaaeljne organizacije Delavska restavracija jo polog »piosnih pogojev izpolnjevati še naslednje višja ali srednja izobrazba ekonomske, organizacijske ali gostinske stroke, 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših delovnih nalogah, imeti mora organizacijske sposobnosti vodenja, ustrezne moralno-politične vrline, ki se ugotavljajo po določilih družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj fcaaat traja 4 leta MJm aa Umm pogoje: rj* x dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba vložiti v zaprti mjMj roka lt dat po objavi na naslov Iskra Elektromehanika Kranj, Kadrov- I« abaka, Savska loka 4, s osaako »sa razpis TOZD Restavracija« (•»Mate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sklepu DS. KOM PAS fSSŠitnice JUGOSLAVIJA LSEl 105 KRAJEV, 200 OBJEKTOV, 6000 POSTELJ NOVO! LETALSKI PAKETI: SREDNJA DALMACIJA IN ČRNA GORA 25% POPUSTA ZA IZLETE V ORGANIZACIJI POSLOVALNIC KOMPASA NA OBALI ČRNA GORA: EKSKLUZIVNA PRODAJA V SLOVENIJI KOMPAS PRIJAVE IN INFORMACIJE: KOMPAS, LJUBLJANA, Miklošičeva 11.telefon:(061)327_761 326-453, Titova 12. tel«fon: (061) 20-032. 24-611 in ostale Kompasove poslovalnice v Jugoslaviji ter pooblaščene agencije KREDITI! O LAP V naši republiki je okrog 340.000 mladih s članskimi izkaznicami ZSMS. Zal mnogi ne čutijo pripadnosti svoji organizaciji; stojijo ob strani, nedelavni. Kje iskati vzroke za nezainteresiranost, kako jo prelomiti? BAVDEK: Delo mladih in Zveze socialistične mladine običajno ocenjujemo preveč šablonsko, in to raje slabo kot pohvalno. Mladi so res pogosto nezainteresirani. Vendar pa to ne velja samo za našo organizacijo. Gre za splošne j še značilnosti in pomanjkljivosti družbenopolitičnega življenja, ki pa so ravno v mladinski organizaciji najbolj izpostavljene. V primerjavi z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami je namreč Zveza socialistične mladine v težavnejšem položaju. Svojo dejavnost začenja vedno znova, saj se članstvo hitro obnavlja in je po svoji sestavi izredno heterogeno. Tudi ni prav, da ocenjujemo mlade zgolj po delavnosti v mladinski organizaciji. Gledati moramo mladino kot celoto, njen prispevek v samoupravnih organih, v delegatskih skupščinah, organih drugih družbenopolitičnih organizacij ter nenazadnje v družbenih organizacijah in društvih. Poglejmo: na volitvah delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti 1978. leta je bilo med 46.178 dele-, gati izvoljenih 9031 mladih oziroma 19,55 odstotka, med 142.155 delegati za skupščine samouprav- . nih interesnih skupnosti pa je bilo izvoljenih 30.642 mladih ali 21,55 odstotka. Torej je v samoupravnih organih in delegacijah zastopanih kar okrog petina Slovencev, starih od 18 do 27 let. Seveda vsi niso tudi aktivni. Spodbujamo jih na najrazličnejše načine. Rezultati so različni, često so odraz nesistematičnega in nekontinuiranega kadrovanja. Meriti aktivnost mladine, zgolj po številu sestankov je prav tako nesmiselno. Toliko bolj, če vemo, koliko in kakšnih akcij se letova. Omenim naj le mladinske delovne akcije, štafeto mladosti, pohode, kulturne aktivnosti, pestre izobraževalne oblike. Lani je, na primer, na lokalnih delovnih akcijah sodelovalo okrog 42.000 mladih, koliko jih je delalo v okviru šol, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, pa niti ne vemo. Zveza socialistične mladine bo pritegnila v svoje vrste vse mlade, ^t*1**1*? sposobna v družbenih akcijah izraziti in uveljaviti njihove interese. Torej samo s sestanki nikoli, čeprav so tudi ti potrebni Prej sem se dotaknil mladih delegatov. Nemalokrat padajo očitki, da mladi posredujejo najmanj predlogov. Vendar pa se tu pojavljata dve značilnosti. Dogaja se, da ima mladinec v delavskem svetu ali izvršnem odboru sindikata tehtne pripombe, zastavlja kočljiva vprašanja, dogaja pa se tudi da njegovih misli nihče ne upošteva. problemi# so družbeni problemi GOST REDAKCIJE Prav je, da v mesecu mladosti posvetimo nekaj več besed mladim, se spoznamo z njmovim delom, uspehi in težavami. Za redakcijsko mizo smo zato povabili Borisa Bavdka, predsednika republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, ki nam je prikazal nekatere značilnosti, bistvene za trenutno dogajanje v obsežni in pestri paleti dela mladih in njihove organizacije. GL»Am Slišati je, da mladinska organizacija nima »avtoritete«, da le reproducira stališča drugih družbenopolitičnih organizacij. BAVDEK: Mladina svoje mesto ustvarja sama, s svojim delom. Avtoriteto bo dobila takrat, ko bo znala oblikovati lastna stališča in jih tudi uresničevati. Upam reči, da si je v zadnjem času pridobila precejšen ugled. Mladi smo sodelovali, na primer, pri oblikovanju zakona o stanovanjskem gospodarstvu, zakona o usmerjenem izobraževanju, pri oblikovanju štipendijske politike, planskih dokumentov in podobno. Mladinski organizaciji mnogi očitajo, med njimi tudi ni tnalo.mladincev, da ni dovolj obrnjena k problemom, ki mlade še posebej zanimajo in žulijo. BAVDEK: Jasno nam mora postati, da ni več klasične mladinske organizacije, ki bi zastopala samo interese mladih. Teh nekaj prav gotovo je. Vendar pa mora biti Zveza socialistične mladine navzoča povsod, kjer imajo mladi težave, najsi gre za stanovanja, Stipendije, za šport ali kulturne dejavnosti, za šolske malice, karkoli. Predvsem moramo bit} ustvarjalni, vpeti v celotno družbenopolitično življenje. Vedeti moramo, kaj za nas pomeni posamezen družbeni dokument, ki ga sprejemamo. Ko je čas, moramo povedati svoje, seveda pa tudi pričakujemo, da bodo ti predlogi upoštevani. To smo v veliki meri že dosegli, je pa spreminjanje odnosa do mladih dostikrat dokaj počasno. Obiščite prireditve! Številne prireditve, ki jih mladi vsako leto pripravljajo ob dnevu mladosti, so izraz bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, simbol ljubezni do Tita in odločne volje, da hodimo po njegovi poti. Tudi letos bo praznik nadvse slovesen. Povsod na Gorenjskem že ves mesec potekajo razna športna in druga srečanja med mladimi. SedmoSolci postajajo mladinci, prireditve pa pripravljajo tudi v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in šolah. Najbolj množična prireditev v JESENIŠKI OBČINI bo spet tradicionalni pohod po partizanskih poteh na Pristavo, ki bo jutri, 23. maja. Organiziran bo v devetih pohodnih kolonah. Ob 12. uri bo pod domom na Pristavi odkritje spomenika padlim borcem NOV, ob 13. uri pa osrednja proslava, posvečena mesecu mladosti in 40. obletnici vstaje slovenskega naroda. V KRANJSKI OBČINI bo osrednja proslava ob dnevu mladosti v nedeljo, 24. maja, ob 10.30 na Trgu revolucije. Mladi pripravljajo bogat kulturni program, ki bo vseboval nastope ansambla, pevcev, folklornih skupin, recitatorjev in pesnikov ter ples. .Pričakujejo, da bo prireditev pritegnila veliko mladih in drugih občanov. V RADOVLJIŠKI OBČINI bo najbolj slovesno danes v Bohinjski Bistrici. Ob 15. uri bo ogled muzeja Tomaža Godca, zatem zabavno športno srečanje pri osnovni šoli, ob 17. uri pa osrednja prireditev s kulturnim programom in sprejemom 460 sedmoftolcev v zvezo socialistične mladine. Ob 19. uri bo še podelitev priznanj s športnih tekmovanj in zabavni večer. Jutri, 23. maja, ob 17. uri pa mladi vabijo na tradicionalni tek okrog Blejskega jezera. Osrednja prireditev ob dnevu mladosti bo v ŠKOFJELOŠKI OBČINI v soboto, 23. maja. Pripravljajo jo člani kluba Škofjeloških študentov, ki ob 18. uri vabijo na Mestni trg vse mlade in tudi druge občane. Prireditev bo vsebovala pestre in kvalitetne kulturne nastope. Praznik mladosti bodo v TRŽ1ŠKI OBČINI počastili z zaključki prireditev .in podelitvijo priznanj za dosežke mladih na področju družbenopolitičnega in športnega udejstvovanja ter s podelitvijo priznanj mentorjem, ki nesebično prenašajo svoje znanje na mlado generacijo. Vse to se bo odvijalo na slavnostni seji občinske konference ZSMS Tržič v ponedeljek, 25. maja. . Zdaj, na primer, je trenutek, da se vsi skupaj resno posvetimo vprašanju zaposlovanja mladih. Konec leta bo v Sloveniji predvidoma že 16.000 mladih, in to predvsem srednje in visoko izobraženih, nezaposlenih. Na nedavni konferenci o družbenoekonomskem; položaju mladih smo izoblikovali vrsto stališč in predlogov. Tudi o štipendijski politiki. bomo morali še spregovoriti. Predvsem na področju kadrovskih štipendij se pojavljajo nedoslednosti pri uresničevanju samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Mladi komunisti so v partijski organizaciji lahko zelo delavni, v mladinski pa pogosto zelo mlačni. Kakšna je njihova vloga v ZSMS? In koliko je v njej čutiti študente? BAVDEK: V Sloveniji je okrog 32.000 mladih komunistov. Res je, da se mnogi ne vključujejo dovolj v delo mladinske organizacije. Na to vedno opozarjamo, kajti Zveza komunistov se bo znotraj ZSMS uveljavila, če bodo mladi komunisti nosilci njenih akcij. Tudi z vključevanjem študentov^ v aktivnosti ZSMS še nismo po-' vsem zadovoljni. Na višjih in visokih šolah v Ljubljani in Mariboru in tudi v drugih mestih so povezani v osnovnih organizacijah ZSMS, ki se združujejo v dveh univerzitetnih konferencah ZSMS, obnavljamo pa tudi aktive štipendistov v organizacijah združenega dela in pokrajinske klube študentov. Njihova aktivnost ni zadostna. Razvijajo interesne dejav- nosti, premalo pa so še prisotni v delu samoupravnih organov in v Zvezi socialistične mladine sploh. Res pa je, da smo prav v zadnjih mesecih, ob razreševanju štipendijske problematike, ureditvi dela študentskih servisov, pri urejanju prehrane, stanarinah, to se pravi ob razreševanju osnovnih življenjskih in delovnih pogojev študentov, uspeli v aktivnostih zveze socialistične mladine pritegniti bi» stveno večji krog študentov. OLA8 Zveza socialistične mladine si prizadeva, da bi v vseh sredinah, zlasti v krajevnih skupnostih, kjer so mladi šibkeje povezani kot v delovnih kolektivih, zaživele osnovne organizacije ZSMS. Kakšen je uspeh? BAVDEK: Znano je, da osnovne organizacije v povprečju delajo bolje na podeželju kot v mestih. Lahko ugotovim, da so mladi na vasi v nekaj letih napravili velik korak naprej. Razpredena je široka mreža aktivov mladih kmetov, ki jih povezujejo, pripravljajo predavanja, tako strokovna kot idejnopo-litična, strokovna tekmovanja in podobno. Trudimo se, da bi v vseh krajevnih skupnostih ustanovili osnovne organizacije ZSMS. Pomoč pričakujemo tudi od drugih družbenopolitičnih organizacij. Najpogosteje so prostori še vedno največja ovira mladinska aktivnosti, res pa je tudi, da eden ali dva profesionalca v občinski konferenci težko pokrivata široko področje dela. Ne zavzemamo se za večjo profesionalizacijo pojasniti hočemo le, v kakšnih pogojih delamo. OLA8 Razumljivo je, da ZSMS ne more zajeti prav vseh interesov mladih. Pričakovali pa bi, da bo kaj več storila na področju organiziranega preživljanja prostega časa, da bo znala pravilno usmeriti oziroma pridobiti tudi vedno številčnejše neformalne sku-. p'ine mladih. BAVDEK: Ne pobijamo, da za-* jemajo športna, kulturna, taborniška, gasilska, planinska in nešteta druga društva ter organizacije ogromno mladih, da se vse •bolj krepijo. Res pa je, da je organizirano preživljanje prostega časa nekoliko zanemarjeno področje v delu mladinske organizacije. V zadnjih letih smo zgradili veliko telovadnic, igrišč, družbenih domov, del mladih pa teh možnosti še ne •izkorišča. Premalo pozornosti posvečamo zlasti »mejnim« prime--rbm, delinkventni mladini. Mislim, da bo ravno ta' problem, organiziranje interesnih aktivnosti, prav kmalu stopil v ospredje. OLA8 Ena od oblik koristnega preživljanja prostega časa so vsekakor mladinske delovne akcije, čeprav seveda niso samo to.. Zanima nas predvsem, kako nameravate rešiti dolgoletno vprašanje pritegniti v brigade več študentov? BAVDEK: Letos bomo uneh v Sk> veniji šest republiških in fcr zvezne mladinske delovne akoj na katerih bo sodelovalo SH brigadirjev. 1600 jih bo od*> j delo v druge republike tanka p jih k nam tudi pride. Veash Mi ker dobivamo vedno več podni nikov družbenega dogovora i financiranju mladinskih delouj akcij, tako da smo se rekli m skrbi zaradi denarja. V minulih petih letih so mat brigadirji v številnih zaostalih m jih naše republike opravili nt nirsko delo; zgradili so kikmeti cest, vodovodov, kanalizacijske«, in električnega omrežja, čistili paj nike. Znan je tudi ekonomdi nek. Na dobro pripravljenih d cijah je razmerje med vloioui sredstvi in vrednostjo pridobili celć ena proti tri. S problemom udeležbe kidi tov se že dalj časa ukvarjamo. R je, da so študenti zaradi sprotna, študija prikrajšani za dobrteal počitnic, da opravljajo prakso, i so imeli v prvem letniku obva vojaške vaje, da pa radi tudi od zaslužijo. Kljub temu bi v briad moralo sodelovati več studena zlasti štipendistov, saj bi s % pokazali odnos do dražbe. Pni nili jih bomo, če bomo znali a rabiti niihovo znanje. Let«,' primer, bomo prvič poskusili 11 heološko brigado, gradili ha elektrarno ter bogatili kmeti« programe, v naslednjih letih mi črtujemo še več specialinai brigad. OLA8 Zveza soctahn mladine bi se morala bolj aH tudi za idejnopolitično uapoad nje. Le-to je dokaj površni šolah, kasneje pa se večini nu z njim sploh ne sreča već. Kal vlogo bo pri tem imel resni izobraževalni center v aaaf Mladinskem domu v Bohinj«! BAVDEK: No, ne morem sead strinjati, da mladinska «#j cija ne skrbi za usposablja*^ jih članov. Prireja rasne aa«! posvete, mladinske potita** Res pa je, da bi v te oblika* zajeti še več mladih. Denarni nosti so, žal, omejene, tepv mo, da bo le družbenosti usposablien mladinec Uhkt tivno sodeloval v našem dnd političnem življenju. Mladinski dom v Bohinj merava- republiška ktmL ZSMS preoblikovati \ ^2 valni center, v katerem * odvijali daljši seminarji, šole,.vmes, to je poleti, pa L za mladinski turizem. 30 Ja dinarjev imamo za obnovo i zidavo rezerviranih, potreb« bi še 90 milijonov. Trem* spodaraka slika je za m* neugodna, predlagali p« «b-naložba učvrsti v republiška gramu. Do tedaj bomo pod dom toliko usposobiti, da bet osnovi lahko opravljal to fua H.JaUd Ce hočeš, najdeš čas V- Verjetno ni sedmošolca, ki ne bi z nestrpnostjo, pričakoval 25. maja, dneva, ko bo prej«) člansko izkaznico Zveze socialistične mladine Slovenije, ko bo »odrasel«, prevzel nove, zahtev-nejše naloge. ,' Ni lahko postati dober mladinec. Zakaj ne, bomo najbolje spoznali iz pogovora z Andrejo Rakovec, učenko osmega razreda osnovne šole Simon Jenko v Kranju, ki je po našem mnenju zgled marljive in vsestranske delavne mladinke. »Kot pionir seveda ima* določene nalof* in doltnoatl, vendar te namenjajo in vodijo dragi, starejši. Lahko bi rekla, da skoraj vat * dobi* na kroiniku. Ko pa postaneš nuadi- nec, je povsem drugače. Dela je več, zahtevnejše je in odgovornejše. Govorim kot predsednica osnovne organizacije Zvene socialistične mladine v naši šoli, saj moram ari svojem delu poka mati veliko mero —mnatij nosti. Sama moram sklicevati in vodili sestanke ter ae dogovarjati o akcijah. Teh imamo kar precej, običajno v tesnem sodelovanji a turističnim kratkom, slani OZN, plonlrako organizacijo in šolsko akunnoatjo. Tudi aa« sestanki ao, mi dim, dokaj vsebinski. Na njih sodelujejo predstavniki razrednih skupnosti, ki potem o sklepih poročajo ostalim učencem, tako da ao z delom mladinske organizacije M*^*adnjih dneh je največ priprav zahteval sprejem novih članov v zvezo socialistične mladine »Za sedmoiolce amo organizirali dve predavanji, in sicer o agodovinskem razvoju mladinske organizacije ter o nalogah mladincev in delu mladinske organizacije. Sprejmi bomo izvedli v dveh delih. Danes bomo podelili članske izkaanlce ter pripravili krajši kal-turni program, medtem ko bo krajevna akupnost Vodovodni stolp aa nove člane priprt vila še pogostitev v vrtcu Janina, podobno kot v ponedeljek krajevna skupnost Primakovo za svoje mladince.« ... . .. 0 . , . _ .. . . Andreja Rakovec ni samo predsednica osnovne organizacije. Sodeluje še v recitacijskem in likovnem krožku ter pri košarki, razen tega pa ie odlična učenka. »Včasih je res nekoliko teško nakladi ti šolske obveznosti z drugimi aktivnostmi. Ob}, čajno mi uspe. če namreč hočeš, če si resnično zavzet, najdeš čas za vse.« H.Jelovčan MLADOST PRAZNUJE Un udarniškim delom ! pospešili gradnjo *» fagoriČ z Jesenic je vodja re-»» topine ključavničarjev v Hladil ko« Beli, član cent-alnega de-' peta Železarne ter referent za feteo delo pri občinski konfe-KS Jesenice, če omenimo le b ajpomembnejša področja dela. Mg ali pripovedoval. * krda aa Beli je okrog 60 od-. J nadih delavcev. Hale so Načrtovalci so ga po-i delavnico za vzdrževanje, •o nemogoči pogoji za 1 smo, da jo dogradimo, postati delovni invalidi, prodreti, posebno ker rake naložbe omejene, aa vrsto nasprotij, tako ki prisiljeni stvar začeti tvoje. V prostem času riškim delom postavili Irfjo in tako pospešili grad-RŠeer najbrž se ne bi pre-liartve točke. je značilno, da de-iepa. Kdor pa hoče bolje, je kdaj tudi Prišlo je že tako daleč, da zaostreni ukrepi, mislim lahko veliko problemov anjem po delu, ki se T_*vijanju imam že pre- Juj sem pred tem .delal v delavskem svetu temelj-ije. Kdor želi, je obve-kar se dogaja v delov-Prepričan sem, da je ... zainteresiranih. To i ? delovni skupini obrav-ro ' za delavski svet, akJepe in pripombe. V r, Če so dovolj tehtne, rane. • i organizacij avli pa tudi f^limh posvečajo pre-atti idejnopolitičnemu , mladih. Pozabljajo, da „maziti mladega človeka, ,je prepozno je izbijen malo da od sebe. Mla-acija naj bi bila koza vse družbenopoli-_jjije in samoupravne I te pri tem tudi v občin-aei ZSMS srečujemo z gladi se hitro menjajo, kakor ne moremo preiti iralne oblike.« H. Jelovčan »Naprej« z novimi silami 1u Sosič iz Kranja, učenka, i «tflfla gimnazije, že tretje leto j i \ Naprej, glasilo občinske kon- I W> Kranj. Pred dobrim mese-'stala njegova glavna in odgo- i >»toca, pnse vanj in v Glas, b pa je se članica centra za f m propagando pri občinski _ je zamenjal uredni-fHapreja. Glede na to, da ajrejla sodelavka in od f najbolj izkušena, so me « urednico. Čeprav delo aro poznam, pa je bilo kav vendarle precej, ifevflko vsebinsko zasnu-*4riakem odboru in si režat po področjih. Vsega se-» aoremo spremljati in nsjL Tudi prav bi ne bilo. at aodelavce, mlade novi-> aao jih lani usposobili v baraki toli. Veliko starejših •1 je namreč z zaposlitvijo Žal so ti mladi se precej fcmdarjamo, naj ne pišejo a, aicer bo glasilo nazado-md smo uspeli pritegniti fotografe, tako da izdelek lahko popestrimo, jeseni pa se bomo lotili akcije za pridobitev novih sodelavcev. Pri snovanju glasila skušamo zajeti čim širše področje dela mladih. Povsem nam to še ne uspeva, upam pa, da bomo z izkušnjami bogatili tudi vsebino. Pišemo o problemih, ki mlade najbolj žulijo, o prireditvah, delu mladinske organizacije, o glasbi, športu, objavljamo literarne poskuse in podobno. Naprej izide le enkrat mesečno, tako da so včasih poročila že precej zastarela. To nas najbolj moti, a drugače ne gre. Zdaj posvečamo posebno pozornost novi obliki, ki naj bi bila za bralce privlačnejša. Mladi namreč glasilo tudi sami tehnično oblikujemo. Tiskamo ga v tisoč izvodih. Vemo, da je to premalo glede na število mladih v kranjski občini, vendar pa si kaj več zaradi omejene vsote denarja ne moremo privoščiti. Posebno zdaj ne, ko so stroški narasli skoraj za tretjino. Kako jih bomo pokrili, ne da bi glasilo osiromašili, bo moral povedati izdajateljski svet.« H. Jelovčan Mladi, beseda je CB ljudi združuje Franc Dolhar iz Preddvora je zaposlen v splošnem sektorju delovne organizacije Sava v Kranju. Kot zagnan mladinski delavec pa si je nabral toliko funkcij, da bi bilo težko vse našteti. Zato omenimo le pomembnejše; je vodja centra za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci ZSMS Kranj, član predsedstva občinske konference in osnovne organizacije ZSMS v Preddvoru, za nameček pa še član CB kluba Globus v Kranju. »V kranjski občini je trenutno že okrog 150 lastnikov CB postaj. Okrajšava pomeni city band ali mestni val, sprejemnooddajno postajo, ki je začela množični pohod nazaj k združevanju ljudi, zaradi televizije razdvojenih in osamljenih. Februarja letos smo se začeli pripravljati na ustanovitev kluba, ki je zaživel že sredi marca. Povezuje nekako 95 cebejašev, pridružujejo pa se nam vedno novi. CB postaje se vaša! Prostori največja ovira Iztok SuhadolniK. iz Radovljice ie Učenec, tretjega letnika ekonomske srednje šole, predsednik osnovne organizacije ZSMS v šoli, predsednik področne konference mladih iz krajevnih skupnosti pri občinski konferenci ZSMS v Radovljici ter član centra za mladinske delovne akcije. »Mladinsko organizacijo v šoli vodim že drugo leto. Moram reči, da je naše delo, odkar imamo mentorico, dosti boljše. Pomaga nam z nasveti in je nekakšna vez med nami in ravnateljem. Samoupravljanje učencev v šoli se, verjetno tako kot drugje, zelo počasi uveljavlja. Sodelujemo na šolskih konferencah, v drugih organih pa ne. Najbrž tudi sami nismo dovolj zavzeti. Predsednik področne konference mladih iz krajevnih skupnosti sem slab mesec in zato še nimam dosti izkušenj, pred tem pa je bilo celo leto to področje zanemarjeno. Člani konference zdaj obiskujemo osnovne organizacije. Zvedeti hočemo, kako so organizirane, kako delajo, se povezujejo z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in organi krajevne skupnosti, z društvi, kako uspešne so v delegatskem sistemu in podobno. Na osnovi ugotovitev bomo potem lahko gradili aktivnosti za poživitev dela mladinskih organizacij. Polovico smo jih že obiskali. Težave so v glavnem povsod enake. Najhuje je s prostori, saj lastnih nimajo domala nikjer, ponekod jim gredo na roke društva, drugje pa so jim vrata sploh zaprta. To tudi najbolj zavira delo osnovnih organizacij, ki je vrh vsega, žal, še prevečkrat odvisno zgolj od zagnanih posameznikov. Razen na kulturnem področju je povezanost osnovnih organizacij z drugimi društvi zelo šibka. Čeprav je v društvu vključenih veliko mladih, zelo malo ali sploh ničesar ne storijo za interese mladinske organizacije. Te v nekaterih krajevnih skupnostih, kot sem že nakazal, dobesedno spijo. Premalo so samoiniciativne, preveč obrnjene le h kulturni in družabni dejavnosti, medtem ko se v žgoče probleme, na primer na področju zaposlovanja, štipendiranja, stanovanjske politike, ne spuščajo.« - H. Jelovčan Brigada ni nič »strašnega« Jani Šuštar iz Tržiča je še zelo mlad, končuje osmi razred osnovne šole heroja Grajzerja, vendar že precej izkušen mladinski delavec. V šoli je predsednik osnovne organizacije, od lani pa tudi predsednik centra za pionirsko delovno brigado pri občinski konferenci ZSMS Tržič. »V brigadi sem sodeloval dvakrat. Prvič 1979. leta, ko me je za to navdušil sošolec, v Šmarjah pri Jelšah. Izvolili so me za namestnika komandirja čete. Moram priznati, da sem si delovno akcijo povsem drugače predstavljal. Pričakoval sem, da bo bolj naporno, dolgočasno, vendar sem brigadirsko življenje dojel na izjemno lep način. namreč množijo kot gobe po dežju. Niso drage, tako kot radioamaterske postaje, razen tega pa so tudi .izjemno priročne. Da se jih prenašati kamorkoli, največ pa jih je v avtomobilih. Zato so izredno pomembne tudi za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Mestni val ne pomeni dejanskega dometa, saj so pogovori mogoči na precej večjo oddaljenost. Pogovarjamo se s Tržičani, Jeseničani, Ljubljančani, Velenjčani, ponoči, ko zginejo vse motnje, pa seže glas tudi do Primorcev in celo Beneških Slovencev. /. Na voljo imamo Štirideset kanalov s tem, da so nekateri namenjeni izključno za sporočila o naravnih nesrečah, klice v sili in podobno. Najpomembneje je, da smo uspeli napraviti red na kanalih, da ne vpijemo drug čez drugega. Držimo se nenapisanega cebejaškega bontona, si pomagamo z nasveti, radi pa se vključujemo tudi v najrazličnejše družbene akcije. Nazadnje je trideset članov našega kluba sodelovalo pri sprejemu štafete mladosti. S postajami v avtomobilih so povezali njeno celotno pot po kranjski občini. To najbolj zgovorno pove, kakšne neizmerne možnosti ponujajo ti preprosti aparati. Klub svojega prostora še nima. .1 Vzdržujemo se z vpisnino in članarino, ko bomo dokončno organizirani, pa pričakujemo tudi družbeno pomoč. H. Jelovčan Po vrnitvi iz brigade sem začel zahajati na občinsko konferenco in se bolj poglobil v delo osnovne organizacije v šoli. Postal sem predsednik. Lani sem se seveda spet prijavil v pionirsko brigado. Delali smo v Brkinih. Kot predsednik brigadne konference sem imel dosti večjo odgovornost pa tudi čisto brez težav ni šlo. Letos smo Tržičani organizacijski nosilci brigade, ki združuje kranjske, škofjeloške in naše pionirje- Evidentiranje je, razen v Kranju, sklenjeno. V brigadi bo štirideset šolarjev, ki bomo v tretji izmeni, od 3. do 30. avgusta, gradili vodovod in obnavljali ceste v Brkinih. Čez teden dni se bomo sestali na prvi brigadni konferenci. Povabili bomo tudi starše in jih seznanili z delom na akciji. Precejšnja ovira namreč nastaja pri evidentiranju, ker se starši bojijo za otroke, zlasti dekleta. Brez potrebe, kajti delo in življenje se v pionirski brigadi precej razlikuje od mladinske. Disciphna in nadzor sta strožja, prepovedano je pitje alkohola in kajenje pa tudi samo.delo je omejeno le na štiri ure na dan. Vse to nameravamo staršem in seveda pionirjem povedati že zdaj. Pred odhodom v Brkine bomo pripravili lokalno delovno akcijo. Če se bo dalo, bo to dvodnevna akcija v Lomu pod S to rži če m. Pričakujemo, da nam bo tržiško planinsko društvo pomagalo. V šoli mi gre dobro. Učitelji podpirajo moje delo v mladinski organizaciji, ki vzame precej časa, pa tudi sošolci mi pomagajo nadoknaditi zamujeno snov. Povsod, kjer sem vključen, želim dobro delati, sicer bi bil nepotreben.« H. Jelovčan Kmečka žena bi morala imeti porodniški dopust" ' Ivan Dolenc iz Podobnega pn Poljanah nad Skofjo Loko ima pravzaprav dva poklica. Je kmet in molzni kontrolor, zaposlen pri Kmetijski zadrugi Skofja Loka. Do letos je bil predsednik aktiva mladih zadružnikov, sedaj je vodja športne sekcije pri tem aktivu. Je tudi delegat krajevne skupnosti Poljane za zbor združenega dela škofjeloške občinske skupščine. »Prevzel bom doma, vendar službe ne mislim pustiti. Delo je namreč takšno, da ga opravim v nekaj u*«« zjutraj in nekaj urah zvečer. Ce bi morali biti skupaj osem ur od doma, ne bi šlo, ker bi delo na zemlji preveč zastajalo. Imamo namreč okoli 8 ha obdelovalne zemlje in redimo krave in pitance. Dnevno v poprečju oddajamo od 40 do 50 litrov mleka in 3 do 4 pitance letno. Vendar dohodek ni tak, da dopolnilna dejavnost oziroma zaposlitev ne bi bila potrebna, če hočeš napredovati.« Kmetijo prevzemaš. Kaj meniš, bi * bilo najbolj nujno urediti, da bi bilo več mladih gospodarjev? »Verjetno bo najprej potrebno m-boljšati položaj kmečkih žena. Tudi kmečka žena bi morala imeti porodniški dopust in primerno nadomestilo. Sicer je bil ukrep tik pred sprejemom, vendar so ga zaradi stabilizacije odložili. Menim, da se s tem ne sme več odlašati. Povečati bi se morale tudi starostne pokojnine. Na nekem posvetu, kjer smo bili zbrani mladi zadružniki iz vse Slovenije, se je v razpravi jasno pokazalo, da. bi starejši kmetje veliko laže izročili kmetijo mladim, če bi imeli sigur-nejšo starost. Prav gotovo bi se na ta način starostna sestava kmetov hitro in bistveno popravu>. Prav tako ni v redu, da velja; ena kmetija, ena pokojnina. Ker so žene le redko lastnice, so. praviloma brez pokojnine.« Vendar zanimanje za kmetovanje le narašča? »Res je. Vedno več mladih se odloča za kmetovanje. To se dobro vidi na sestankih aktiva mladih zadružnikov. Redno jih prihaja na seje od 40 do 50. Nobena mladinska organizacija nima take udeležbe in najbrž nobena ne toliko aktivnih članov.« GLLAS12.STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 22 MAJA mi Pred nedeljsko dirko za svetovno prvenstvo v motokrosu v Podljubelju Rokomet r Pismo s Švedske z o š Marjan Romih: nastopila bo vsa svetovna elita TR2lC - Podljubeljaka proga aa motokros in Trtic sta pripravljena za nedeljsko dirko za svetovno prvenstvo v motokrosu za kategorijo do lit ccm in za Pokal Karavank. To bo deveto svetovno Srvenstvo za »Veliko nagrado agoslsvije« in hkrati testa dirka sa točke v tej kategoriji. V nedeljo bo v Podljubelju živahno te od 8. ure naprej. Od 8.15 do 10. bo uradni trening za svetovno prvenstvo. Ob 11. uri se bodo za startne pozicije borili tekmovalci za Pokal Karavank. Slovesen začetek moto kron prireditve bo ob 14.lt. Po predstavitvi vseh tekmovalcev v obeh dirkah bo spregovoril direktor Jote Jurjevčič, predsednik skupščine občine Tržič Milan Ogris in predsednik častnega odbora prireditve zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar. Ob 14.M se bodo prvič pognali motokrosisti za svetovno prvenstvo. Druga vožnja bo ob 16.45. Med odmorom prve in druge vožnje kategorije do lit ccm bo ob 15.40 dirka za Pokal Karavank. Slovesna razglasitev rezultatov bo ob 17.40. Marjan ROMIH je predsednik športne komisije in pomočnik direktorja dirke. 2e veliko let je zvest avtomotu sportu in je nepogrešljiv člen v verigi organizacijskega komiteja. »S pripravami na letošnjo motokros dirko za svetovno prvenstvo in Pokal Karavank smo začeli zelo zgodaj. Pred pol leta smo se sestali z najožjim odborom, ki šteje sedem članov. To so predsedniki komisij, ki pripravljajo prireditev. V zaključni fazi ves organizacijski aparat šteje tristo ljudi. Zavedamo se, da je treba za tako zahtevno organizacijo imeti usposobljeni organizacijski aparat. Tradicija je na naši strani, saj prihodnje leto stopamo ie v dvajseto obletnico takih prireditev in bomo slavili že se-Vdeminpetdeset let organizira- nega avtom o to sporta v Tržiču. Proga je po izjavah naših in tujih tekmovalcev izredno dobro pripravljena Preizkusil jo je vodilni v svetovnem r venstvu Italijan Rinaldi. 1 letošnjem kongresu FINA smo za lansko prireditev dobili vrsto pohval. Delegat tekme Ma-gnuson je izjavil, da je bila to najbolje organizirano svetovno prvenstvo na svetu. To je dolžnost, da bomo tudi letošnjo dirko izpeljali brez vseh napak.« Težave ste imeli zaradi preveč prijavljenih tekmovalcev. Koliko ste jih morali odkloniti? »Za nedeljsko dirko se nam je prijavilo testinpetdeset mo-motokrosistov. Odklonili smo jih morali dvanajst. Prepustnost za dirko je namreč Štirideset tekmovalcev. Proga v Podljubelju je taka, da jih lahko starta petinštirideset. Mednarodno žirijo bomo zaprosili za tolikšno število nastopajočih. Torej, na startu bodo vsi najboljši! Med temi bo pet Jugoslovanov. Za barve Jugoslavije bodo nastopili Predan, Pušavec, Mulej, Zdovc in Mežnar. Veseli smo, da jih je toliko, saj je to izredna propaganda za to zvrst avtomoto športa v Sloveniji in Jugosla- V Podljubelju in Tržiču bo prisoten svetovni vrh moto-krosa. Ekipa Gilere šteje kar petindvajset članov. Tudi med novinarji je veliko zanimanje za nato dirko. Akreditiranih je petindvajset tujih časnikarjev ter posebna TV ekipa Jamahe. Tu so še domači novinarji vseh časopisov, radijskih in TV hiš.« Težav pri organizaciji ni bilo? »Vsi so nam šli na roko. Se posebno pripadniki JLA iz Kranja in mejnih enot Pod-ljubelja in Med vodi j. Izkazala se je tudi tržiika mladina. Na prireditvenem prostoru bodo motokros opremo prodajali tudi proizvajalci iz Anglije, Francije in Italije.« D. Humer JUTRI DERBI JELOVICA: ŠOŠTANJ KRANJ - Jutri in v nedeljo bodo odigrali v dragi zvezni rokometni ligi - sever SS. kolo, v republiških rokometnih ligah pa lt. kolo. Po uspehu v 1». kola v Sfc. Loki nad ekipo Ine bodo rok ometa tir«-Alpleaa v 3S. kola draga zvezne rokometne liga - aever igrale v Splitu proti istoimenski dragoavrMeai ekipi prvenstva. Najzanimivejše srečanje lt. kola v moški republiški rokometni ligi pa bo jutri ob lt. ari v športni dvorani v Podna v 8k. Loki. V derbi srečanja prvenstva se bosta erili najboljši ekipi slovanske roko-saasSS lit* Jelovica in vodeči Šoštanj. Tekma je sa obe ekipi izredno pomembna. Bokometaši Jelovice M se s zmago nad Šoštanjem lakko se borili sa naslov prvaka. Rokometaši iraškega Peka bodo se eno srečanje odigrali na gostovanja in sicer jutri ob lt. ari na vročem igrišču Minerve, ki je po 18. kolu na odličnem četrtem mestu. V dragi maoki republiški rokometni ligi obe gorenjski ekipi igrata na domačem igrišču. Rokometa« Kamnika igrajo vse uspešneje in se bodo jutri ob lt. uri pomerili z ekipo Grosupelj, žabničani pa bodo tekmo žabnica : Inles odigrali v nedeljo ob lt. uri. V tenski dragi republiški rokometni ligi - zahod bodo odigrali IS. kolo. Jutri ob 17.M uri bo v Krizah derbi srečanje Peko : Olimpija, v nedeljo ob lt. uri pa Kamnik: Al ples. ■J. Kuhar Stenmarku naše odlikovanje STOCKHOLM - Pavel U dir, ki živi v glavnem švedskem mestu Stoekholmu, nam je poslal zanimivo sporočilo o slovesnosti v našem generalnem konzulatu, na kateri so podsBH odlikovanje predsedstva SFRJ enemu najboljših alpskih smučarjev vseh časov Ingemarju Stenmarku za zasluge pri razvijanju prijateljstva in sodelovanja med Švedsko in Jugoslavijo. Sten-mark, ki vsa leta tekmuje na Elanovih smučeh, je k teta« sodelovanju doprinesel velik delež. Ingemarju Stenmarku je bilo odlikovanje podeljeno aa slovesnosti t. maja. Prejel jc Odlikovanje jugoslovanske zastave- s zlato zvezdo na ogrlici. Enakega priznanja je bil deležen tudi Lars Bengtason, ki je odgovoren m predajo Elanovih izdelkov na Švedskem Številni gostje so se udulmiH slovesnosti Med njimi so bili tudi predsednik i veo. ske vlade Thorbjom F al Min, nai a raba m , dor na. Švedskem Ljubo mir Drnčič, Sten-markov prijatelj in sotekmovalec Boka Križaj in zastopnik Elana Vinko BogatajTla-gemar Stenmark tudi ob tej priložnosti ni pozabil povedati, da je leta 1000 prvič stopil m ELanove smuči, katerim je ostal zvest do danes, s njimi pa je dosegel svoje največje uspehe. Dejal je, da se v Sloveniji, št posebno pa v Kranjski gori in v Begunjah, počuti kot doma Kranjskogorsko občinstvo je enako, je dejal Ingemar, kot domače v rojstnem kraju Ttrnabvju. DEŽURNE TRGOVINE r V soboto 23. maja, bodo odprte naslednje dežurne prodajalne: KRANJ Central: Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček, Duplje, Krvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, Kočna Zg. Jezersko, Na Klancu, Opresni-kova 84, Kranj. Živila: Diskont Naklo, odprt od 8. do 12. ure, dežurne prodajalne pa so odprte od 7. do 19. ure in sicer. SP Prehrana, Kranj, Cesta St. Žagarja 16, PC Zlato polje, Kidričeva 12, Kranj, PC Planina, Planina 63, PC Britof, PC Bitnje, PC Šenčur. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur. V soboto, 23. maja bodo odprte v ostalih občinah naslednje prodajalne: JESENICE Emona Market - Prešernova l/a in Rožca — samopostrežna trg. na Javorju, O. Novaka 8. SKOFJA LOKA SP Mestni trg, mesnica Mestni trg RADOVLJICA Samopostrežba Bled, Prešernova 48, samopostrežba Radovljica, Kranjska 11. Po Glasovem tri m kolesarjenju PRIHODNJIČ NA JAKOBA Prvo t rim kolesarjenj«- - izlet Glasovih naročnikov s kolesi, je za nami. Posebnost med hlesarii so bila tudi dvose-deftna ali tandem kolesa. Sovoznik enega teb je bil Štefan Hudolin, vedno vesel ln nasmejan fant, čeprav slep. Ns cilj ao kolesarji prihajali navdušeni in zadovoljni. Tu jih je čakalo darilo Merkurja, poslovalnica Globus in seveda nase Glasove nagrade. Nestrpno so čakali, ali jim bo zreb dodelil majico, kapico... Zadovoljni smo bili tudi organizatorji, saj je akcija dosegla svoj namen, tako s te lesno* al turnega in rekreacij-•■aga kot prometno vzgojnega vidika. Na« cilj je bilo tudi srečanje bralcev in sodelavcev Glaaa. Pomembno je bilo tudi, da adravstveni službi (Nataša Tiiar, KS Kokrica in Zdravstveni dom) ni bilo potrebno posredovati, pa tudi redarji in miličniki niso imeli veliko dela. Zahvaljujemo se Zavarovalnici Triglav iz Kranja, ki je vse aemletenee savarova-a, zahvalo in pohvalo izrekamo tudi vsem, ki ste pomagali pri organizaciji in Komisija je ugotovila, da M * koles ni imelo lu jih Je Nogomet /—:- TRIGLAV PRED POMEMBNO TEKMO KRANJ - V nedeljskem kota demt-ske nogometne lige bodo igrali aojmv tasi kranjskega Triglava posamket tekmo z Izolo, v kateri morajoismjat če se telijo obdržati v tem takmsis»> Zato ste na srečanje vabljeni l jebao? nogometa. Tekma se bo začela ob li*> trener Koban pa ima na voljo sada Hafnerja, Betona, Legata, Vahs*-Kordeta, Tkaleca, Belaneiea I i» ■■ Osredkaria, Groea, Radomvtj««* Česna, Ertena in K ne ta. Ob trdi" 1 pred tekma mls mladincev obeh mm^m^mu" v j onKALNI PRVAK GORENJSKE - Na NOGOMETAŠI NAKLA »iAM^ finalna pokalna tekma stadionu na Bledu je mm < s najmnožicnejšem jugoslovanskem za pokal maršala Tita. v *ZiKolišega na Gorenjskem Naklo in tekmovanju sta se.P°™^; Z^%£gel NK Naklo. Izid sreča-Bohinj. Po boljši igri je visoko ^nag^a ^ ^ ^ nja: Naklo : Bohinj t'°y^y^h„1tt yn sioveniio. Gorenjski pokaln tja: Naklo . Pf^U^^PO^ za Slovenijo. Gorenjski pokalni ^aW^ gLifenajstenco Garnizije JLA iz Ljubljane. TURNIR OB DNEVU MLADOSTI TVD Pred tekmovanje ob t. uri. Finalne 15.30 uri. Pionirji na atletski stezi DAitnvi.llCA - Osnovna iola z Rimi KRANJ - Kranjski šolarji immjo vsako leto občinsko tekmovanje za mtletakl pionirski pokml Slovenije. To je vedno eno nsjmnoiičnejših atletskih srečanj, saj se ga udeleži nad 250 šolarjev, ki tekmujejo v sedmih disciplinah. Letošnje tekmovanje je organiziralo šolmko športno društvo Lucijan Seljak, svojo nalogo pa so dobro opravili tudi mladinski sodniki kranjskih sol in člani zbora atletskih sodnikov. Med <-< «. hiii tudi nekdanji znani mtiett Met- _ lucTu* araCne tlačilke. 17* bilo brez blatnikov, lt* brez zvonca in štitnika verige, 14* »res torbice ■ orodjarn in t* biw ključavnice. Na kolesarjenje Je komisija dovolila vsem in ns pomaajkljlvosti tokrat samo opozorila. Kolesarji so na vosnji dosledno upoštevali cestno prometne predpis«, kršili so Jih le posamezniki (vzporedna vošnja po lavi, prehitro ...) ŠrimanJ. Je bfio prijeta*. Prav zato načrtujemo novo konec junija pri Jene m Craava. Ta bo zbirališče, tu br~ puetili kolesa in avtomobile in odpravili na »Maji Jakob aH na se pre-paatiH toplim žarkom in pomirjajoče-mu kuborenju potočka Bistrica. sol in cmm —-~---- njimi so bili tudi nekdanji---- ka Papler-MIHč, Franci Florjančič, Janez Azman, Tone Lasič itd. Na tekmovanju je bil tudi vojak in olimpijce v metu krogle Milic. Rezultati so bili zadovljivi. Presenetil je učenec preddvorske osnovne sole Drago € (Olg, ki je sunil kroglo 16,43 centimetra in le sa 14 centimetrov zaostal za re- Sbliskim rekordom" Kranjčana J očeta tlerja. Včeraj je bilo na kranjskem stadionu gorenjsko prvenstvo učencev osnovnih sol, tretjega junija pa bo v Kranju republiško atletsko tekmovanje učencev osnovnih sol. REZULTATI - PIONIRJI: 1SS metrov: 1. Igor Milkovič (Planina), 2. Gorazd Kocjan (Preddvor), S. Niels Udir (France Prešeren); 360 metrov: 1. Miro Petrevčič (France Prešeren), 2. Tone Boznar (Matija Valjavec), 3. Željko Nikola* (Stane Žagar); 1660 metrov: 1. Igor Rus (Lucijan Seljak); g. Zdravko Prašnikar (Simon Jenko), 3. Boštjan dolar (Lucijan Seljak); skok v daljavo: 1. Andrej J o*t (France Prešeren), 2. Janez Lotrič (France Prešeren), 3. Robert Thaler (Simon Jenko); skok v visino: 1. Andrai Raic (Franc* Prešeren). 2. Boris Sintič (F. PreAeren). 3, Brane Sukič (France Prešeren); suvanje krogle: 1. Drago Ćulig (Matija Valjavec), 2. Marko Mihelič (France Prešeren), 3. Štefan Čekič (SM); Štafeta 4 x 166 metrov: 1. 88D France Prešeren, 2. SŠD Planina, 3. SŠD Matija Valjavec, 4. SŠD Lucijan Seljak, 5. ŠSD Stane Žagar, t. ŠSD Simon Jenko; PIONIRKE - 166 metrov: 1. Bernarda Cel ar (France Prešeren), 2. Jolanda Stolar (Matija Valjavec), 3. Brada Čop (Simon Jenko); 366 metrov: 1. Maja Lunina (France Prešeren), 3. Tanja Dimitrije vi« (France Prešeren), 2. in 4. Suzana Galičič (Stane Žagar) in Helena Pangerc (Josip Broz-Tito); 666 metrov: 1. Marjeta Erbetnik (France Prešeren), 2. Irena Hafner (Lucijan Seljak), 3. Milena Smrtnik (Matija Valjavec); skok v daljavo: 1. Mojca Janetič (France Prešeren), 2. Mojca Sajovic (France Prešeren), 2. Masa Bertok (France Prešeren); skok v vitino: 1. Darja Lunar (France Prešeren), 2. Barbara Kranmestar (France Prešeren), 3. Sava Raat (France Prešeren); suvanje krogle: 1. Marjana Sodnik (Matija Valjavec), 2. J usta Dragan (Matija Valjavec), 3. Marija Gale (France Prešeren); štafeta 4 x 166 metrov: 1. SSI) P rance Prešeren, 2. SŠD Matija Valjavec, 2-.,MD 8JS*°n Jw,k°. « MD Lucijan Seljak, t. SŠD Stane Žagar, t. ŠSD Josip Broz-Tito. EKIPNO - PIONIRJI: i. ŠŠD France £*•*•»*" *očk, 2. SftJ> Matija Valjavec fffdd^of s44ttočk, 3. SŠD Lucijan Seljak "Htočk, 4. ŠŠD Simon Janko 1131 točk, 5. ŠSD Planina 4S2S tok. g. ŠŠD Stane Ža-■ar 4*11 točk, 7. ŠŠD J. 8. Mlakar Šenčur tMt točk, t. SŠD Josip Broz-Tito Pre-doalje SSSl točk; PIONIRKE: 1 ŠŠD Fran-f* "•••»•■ StlS točk, 2. ŠSD Matija Val- |*0»k Sin točk. 4. SŠD Simon Jenko aK"-J ••»• točk, 5. ŠSD Josip Broz-Tito ?Jt JS**x*-*rDStoneŽagar 46*6 točk, 7. ID Planina Kranj 3*63 točk, S. ŠŠD Davorin Jenko Cerklje 3143 točk. J. Hladnik RADOVLJICA - Osnovna šola z Bled«, je bila organizator radovljiškega osnovno šolskega atletskega prvenstva. Sodelovalo je pet osnovnih šol razen šole iz Gorij. Na slabih atletskih napravah, ki bi zaslutile večjo skrb, sb bili doseženi povprečni izidi Pri pionirjih je bils najboljša osnovna šola iz Radovljice, pri poionirkah pa učenke z Bleda. V skupnem seštevku je zmagala radovljiška osnovna šola pred blejsko in le-ščansko. Pri pionirjih je bil na 166 metrov najhitrejši Polončec (Bled), na 360 metrov Korošec (Radovljica), na 1660 metrov Arh (Bohinj), v suvanju krogle Novak (Radovljica), v skoku v daljino Simnic (Lipnica), v skoku v višino Debeljak (Radovljica) in v štafeti 4 X 166 metrov Radovljica. Pri pionirkah je na 166 metrov zmagala Kalanova (Lipnica), na 360 metrov Lega tova iz Lesc, na 666 metrov Golob (Bled), v suvanju krogle Legat (Radovljica), v skoku v daljino šmit (Lesce), v skoku v višino Čuk (Bled) in v štafeti 4 x 106 metrov osnovna šola Lesce. I. K one te Prične jutri U.UM1 tekme 2». 5. im d čanjTrplii^J7 Ett «^»o«- BRTTOF : KOMUC^L V ONZ " *~ Vse tekme so na igrišču NK BRITOF Tek okoli , Blejskega jezera BLED - Zveza teleanokulturalk oraa*-1 zarii Radovljica bo skupaj s OO Z8» ► dovljica jutri, v soboto 21. maja, ene* ] zirala tek okoli blejskega jezenv zanimivi rekreacijski tek se bo arUd I 17. uri. Start in cilj bo v sdrer&i* parku. Pionirji in pionirke bodo imeti tU' t rov dolgo progo, tenske ln mtaJHaadL- , bodo nos topili na SSSS metrov, SMS* mladinci, člani in vetom - bos* *V i» veterani p. okoli blejskega jeaera v dolatai"š«» trov. Za moštveno razvraSE^ -trije tekači, ki bod^te^si^Sl i da^tkT^^C*^ tpU*keno uro preTT^v0 sTrCS KOMENTIRAMO Favoritom prve točke KRANJ - Pretekli teden se je s prvima koloma začela ono zvezna vaterpolska liga. Dvanajst najboljših vaterpolskih moš\ začelo prvenstvo. Po mnenju strokovnjakov naj bi bila letošnja liga med najkvalitetnejšimi na svetu. Prav izenačenost bori ika je porok, da bo res taka. Favoriti za letošnji naslov sov uvodnih kolih pokazali da bo h liga rncu sie»w^w"^"" " prvaka je porok, da bo res taka. Favoriti za letošnji naslov . —«„„„ »o* za prvaka trd in naporen. Beograjski Partizan, dubrovniškiJug rrUto Primorje in POSK-Brodomerkur iz Splita naj bi med seboj obračunali za najvišji naslov. Kot kažejo izidi prvih dveh kol, se bodo v borih) zvezna lia^0^J,£aM^^ vaterpolskih mtfkv jt bi bila letošnja pno zenačenost borbe n ih pokazali, da bo iubrovniški Jug. naj bi med seboj obračunao ću nujiioji »»»"v.----- ■-—r~j~ ——- t— dveh kol, se bodo v borbo vmešali tudi zagrebška Mladost-Student, Jadran iz Herceg Novem Jadran iz Splita in Kotor. Za obstanek se bodo borili KPK iz KorčEt Solaris iz Šibenika, beograjska Crvena zvezda in kranjski Triglav Najuspešnejša v uvodnih kolih sta bila Partizan in MladostStu dent. Igrala sta doma in brez težav premagala svoje nasprotniki Največ je pokazal Partizan, ki ima v svojih vrstah reprezentančnem vratarja Krivokapiča. Po svojih najboljših močeh v tem moštvu igrala spet Rudič in Manojlovič. Vseeno, da vodita Partizan in Mtadoet* največ pokazal lanskoletni evropski prvak in državni prvak Jugu Dubrovnika. Dubrovčani so gostovali v Kranju in Reki. Pričajte**** /e bila Jugova zmaga v Krarmi, a na Reki so favoriti za pnakt računali, da zanje ne bo točk. Toda, prav na Reki so Jugovci mm pomembno točko za ponovni državni naslov. Bdi so na pragu zmage toda sodnika sta jim jo preprečila. Med moštvi, ki se bodo borila za obstanek je največ dosegel KPK V Kranju je v igri s Triglavom osvojil obe točki. Ti sta boli pomembni, saj da imajo Korčulanci najslabše pogoje za priprave. Razočaral k suj UU IHIU/u i» i ........ , ,,, tudi Solaris pa Crvena zvezda Oba £Gn*> do^Tn\ otZ'sta^Lm brez točk. Se najbolj boleč je bil poraz Triglava v igri s KorMona\' tem srečanju so Triglavom računah na prve točke Toda iz EmSd jih odnesli gostje. Krivda za poraz je na igralcih Triglava. SrtčmZ, »^TrifrvOM dobro začeli, a zmago so si zapravili v zaaWd£ četrtinah. Pokazali so slabosti prav v tistih elementih vaterpolske urrl (plavanju), ki dela vaterpolsko igro privlačno. Igrah so prvvečstahčnn Tak vaterpolo je *e preživel. Treba bo še tenko trdega dela, čt se bodo Kranjčani hoteli obdržati v prvi ligi. Drevi gostuje Triglav v Zagrebu in v nedeljo v Šibeniku V Ješ dveh srečanjih si Triglava m ne morejo obetati nič boljšega kot i »jsjS dveh kolih. D. Humer *TH,22 »UJA 1981 RADIO, KRIŽANKA 13.STRAN GLAS RADIJSKI SPORED MOTA, SJ. MAJ iS Dobro Jutro! - 8.08 Pio trši tednik - 9.05 Z radiorn •t poti - 10.06 Pojo amater m tfori - 10.30 Panorama attcpaabe - 11.06 Za pojmo aaaj ■ 11.20 Svetovna re 11.40 Za poj te z m • 12.10 Godala v ritmu 1» Kmeti jaki nasveti it Helena Zconik: Kako aH naa letnik 80 v primor-|ai vinorodnem rajonu IS Veaeh domači nepevi m Danes do 13.00 - Iz na Sinje« - Iz naaih sporedov UD Obvestila in zabavna fdtt - 13.30 Priporočajo •a... - 14.06 Kulturna pa stana - 15.30 Zabavna glas t ■ 15J0 Radio danes, radio gri! 16.00 Vrtiljak - 17.06 isMaarajmo svet in domo-**-1830 Iz dela Glasbene ssaae Slovenije - 19.25 Obada in zabavna glasba i» Mladi mostovi - 19.55 Morna je ena - 20.00 Somi tabavni večer - 21.OO *i*ijetno razvedrilo - 21.30 Osna za naše izseljence 0 lirični utrinki - 23. IO Glasba iz Latinske garke • 14.00 Srečanja re ~ in pokrajin - 15.30 Hi ■sti - 15.46 Mikrofon za Men - 16.00 Nai podli - Franc Šetinc: Noč na 16.15 Lepe melodije -Glasbeni casino - 17.40 glasba jugoslovanskih 18.00 Pol ure za Ipaon - 18.36 Naši kraji in _4e - 18.50 Glasbena med - . 1&56 Razgledi po kul-£ - 19.25 Stereorama -M Mala nočna glasba -j/jSOS - V soboto obuja-H ipomine - 22.45 Zrcalo g* - 22.56 Glasba za ko-(TOframa lidaš^I gpCUA, 24. MAJ Mr««ram tg Dobro jutro! - 8.07 Ra-Zk% igra za otroke - Frane Tur Beli dan - Skladbe TLfac 9.06 Se pomnite, .J5i 10.06 Nedeljska [,"Ln 11.00 Pogovor s JS2ci 11.10 Nafti po-2ki čestitajo in pozdrav-2". 1310 Obvestila in za-2a»rJ**ba - 13.20 Za kme-! SJroizvajalce - 1360 Pi r n* godbe - 14.06 Humore itep tedna - Simon Car-JLiv Humoreske - 14.25 S jjrkami po Jugoslaviji J Pri naa doma - 15.30 ]tfJu reportaža - 15.55 Tanotesa - 16.20 Gremo ,m» - 17.06 Popularne ^melodije - 17.50 Za-I radijska igra - -Tade-Trofl: Cesarski kos -[4 Ha zgornji polici - 19.30 ***** m zabavna glasba it Lakko noč, otroci! it Glasbene razglednice -0 V nedeljo zvečer - 22-20 '/stbeoa tribuna mladih banj program JRT - Skop 2SJ06 Laični utrinki -Mozaik melodij in ples jntnov - 00.06 Nočni pro- >KlRadio Ljubljana Il.pro na Nedelja na valu 202 0 V nedeljo, še dobimo, asi. daaba in še kaj - 19.30 r/reorama - 20.30 Glasba iz J» 0*f\ pamfona - 21.30 No- i 00* a francoske diskoteke - | 21.45 Karoeteristike Zrcalo dneva - 22.55 za konec programa - 22.45 Glasba KI adidaš W PONEDELJEK, 25. MAJ Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dfan - Trije slovenski plesi za orkester -8.26 Ringaraja - 8.40 Izberite pesmico - 9.05 Z radiom na poti 10.06 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.06 Lepa si moja zemlja - 14.25 Naii poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri!' -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana -20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz naše diskoteke - 21.06 Glasba velikanov - Ludwig van Beethoven: Simfonija gt. 4 v B-duru, op. 60 - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naAih sporedov - 22.30 Popev ke z jugoslovanskih studiev -23.06 Lirični utrinki - 23.1C Za ljubitelje jazza Drugi program Ponedeljek na valu 202 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 1335 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkrai - 14.20 Z vami m za vas - 15 30 V plesnem nt-mu - 1600 Svet in mi - 16.10 Snanske popevke - 16.40 Od fnTdoVr"17.40»Iz partitur zabavnih orkestrov »101 Strings« i" »Ken Moule« -17 56 Filmski zasuk - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe -18.55 Razgledi po k"J*un-19 25 Stereorama 20.UU Iz zakladnice jazza George Sheanng 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa adidaš TOkiEK, 2«. MAJ Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih šol - 9.05 Z radiom na poti - 10.06 Rezervirano za ... - 11.05 Operne arije in monologi - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov • 13.20 obvestila in zabavna glasba -. 13.30 Priporočajo vam... - 1405 V korak z mladimi - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočje (iz studia Radia Maribor) - 18.45 Glasbena med igra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi »Ce študent na rajto gre« - 20.30 S solisti in ansambli JRT Ljubljana -21.06 Radijska igra - 22 15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.06 Linčni utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.06 Nočni program - glasba adidaš ^ SREDA, 27. MAJ Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -9.06 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.35 Znano in Eriljubljeno 12.10 Veliki za-avni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - mag. Ivan Štu-hec: Vplivi na število odstavljenih pujskov - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 14.06 Razmišljamo, ugotavljamo ... - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 ^abavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 »Loto vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času18.15 Naš gost -18.30 Kaj radi poslušajo -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Henčka Burkata -20.00 Koncert za besedo -20.25 Debussvjeva dela za klavir štiriročno - 21.06 Jules Massenet: Odlomki iz opere MANON - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini . 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija sloven-S^P?^/zabavne glasbe -Linčni utrinki - 23 10 Jazz pred polnočjo - Billv Harper - 00.05 Nočni program D™** program 8.00 Sreda na valu 202 - 13 00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 14 OO YU-POP-scena - 14.30 iz naših sporedov - 14.35 Z vami in za vas - 15.30 v plesnem ntmu - 16.10 Pesmi Latinske Amenke - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe - 17.40 Iz partitur zabavnega in revijskega orkestra RTV Ljubljana - 17.55 Vprašanja telesne kulture - 18.00 Z orkestri in solisti - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 2030 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa tli adidaš *tv* Mladina poje - 9.06 Z radiom na poti - 10.06 Rezervirano za... - 11.35 Znano in pri ljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Zivojin Hojnik: Vzdrževanje gozdnih cest - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev • Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočjo vam ... 14.06 Mehurčki - 14.20 Koncert za mlade poslušalce -14.40 Jezikovni pogovori -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Iz opusa Janeza Matičiča - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Mjnute z ansamblom Bojana Adamiča - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.06 Literarni večer - Podoba našega NOB -V. - 21.45 Lepe melodije -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba z jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja -14.06 Z vami in za vas - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Reportaža na kratko - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz - klub -17.40 Iz partitur zabavnih orkestrov »Ron Goodwin« in »Vieroslav Matušik« - 17.55 Mi in narava - 18.00 Popularna countrv glasba - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.00 Novicval - 20.50 Deset minut z instrumentalno zasedbo - 21.00 Zavrtite, uganite ... - 22.00 S festivalov jazza - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa J-1PIANSKA adidaš ^ ČETRTEK, 28. MAJ Prvi program 4.30 Dobro iutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 lil adidaš *š* PETEK, 29. MAJ Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Otroške igre - 8.45 Iz otroškega glasbenega sveta - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.35 Znano m priljubljeno - 12.10 Iz glasbene' tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočjo vam 13.50 • Človek in zdravje - 14.06 »Pesem planin« - simfonična pesnitev, op. 20 Blaža Arniča - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Razgldi po slovenski glasbeni literaturi - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka -20.00"Uganite, pa vam zaigramo ... - 21.06 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz na-ših^poredov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih -23.06 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik 00.06 Nočni program - glasba DEL BEOGRADA S TRDNJAVO SLAVNA RUSKA BALERINA ŠPANSKA REKA NEM PISA TEL J (THO-MA&) SVOBODNA POSEST V FEVDALIZ- IZBIRA MED DVEMA MOŽNO-STIMA PROMETNI OBJEKT NA CESTI ZNANOST 0 IDEJAH PEVKA ANSAMBLA AVSENIK SODOBNI INDIJSKI PISATELJ MADZ. ME RA ZA VINO SP IGRE BALKANSKIH DRŽAV JUNAKINJA ROMANA -DR. ŽIVA- TEBANSKI VOJSKOVODJA IN DRŽAVNIK KRAJ OB VRBSKEM JEZERU OOM. OBLI KA MOS. IMENA ZAČIMBA KOLINSKE SVETA KNJIGA STARIH PERZOV ANGL. OTOK V IRSKEM MORJU FANATIK. PRENAPE TEŽ IT. MESTO NA REKI SANTERNO SKRAJŠA NJE AGONIJE UMIRAJOČIM BOLG. PISATELJ IN PESNIK UOELEŽE NEC PRED STAV, PRIREDITEV PREPRO STO OROŽJE KRAJ V BOSNI. NA ROBU GLA MOĆKOG POUA SPOLNA SLA, POZE LENJE INDIJAN. PLEMENA VSEV. AMERIKI SLOV EKONOMIST (ALEKSANDER) DOLGO, KRIVO ORIENT BODALO OTOK V OTOČJU TUAMOTU Prejeli smo 125 rešitev. Izžrebani so bili: 1 nagrada (1.50 din) prejme Julka Bogataj, Zasavska 62 64000 Kranj, 2. nagrado« 120 din) prejme Justini Ažman, Kropa 67, 64245 Kropa, .1. nagrado (100 din) prejme Meta Piber, 64260 Bled, Alpska I Nagrade bomo poslali po posti. Rešitev nagradne križanke z dne 16. maja: skakalnica, komentator, alarih , ake, lara, osla. abelard, al, onatas, ora, onatas, ora. antara, pa, lionel. ocet. ekipa, ntter. tn. tot, mik. en. unac. arad. nila, croce, iz, danakil. senik, tajo, tmeza, van. Rešitve pošljite do srede, 27. maja , do 10. ure, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din,"3. nagrada 100 din. AVTO MOTO DRUŠTVO RADOVLJICA razpisuje licitacijo rabljenih osebnih avtomobilov - Zastave 750, letnik 1977 - izklicna cena 30.000 din - Zastave 750, letnik 1978 - izklicna cena 40.&00 din - Zastave 101, letnik 1978 - izklicna cena 05.000 din Vsa vozila so v voznem stanju. Prometni davek ob prepisu plača kupec. Licitacija bo v soboto, 30. maja 1981 ob 9 uri^s domu Avto moto društva, Radovljica, Ljubljanska cesta 19. Po težki in hudi bolezni nas je v 65. letu starosti za vedn< zapustil naš dragi mož in brat JANEZ GORJANC upokojenec Iskre Kranj Na zadnji poti ga bomo spremili v petek, 22. maja 1981, ol i5.S0 na kranjsko pokopališče. ŽALUJOČI: žena Justa, sestre Ančka, Francka in Angt a ter drugo sorodstvo! Kranj, 21. maja 1981 Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in tete IVANE SODMKAR roj. Hafner •»iskreno zahvaljujemo vsem sorodnik' ■., prijateljem in znancem za številna izražena sožalja, sprem.1 vo na zadnji poti ter za vence cvetje, s katerim ste z., suli njen grob. Posebno se zahvaljujemo Institutu G ilnik, 7.ZB NOV in KS Vodovodni stolp Kranj, govornikoma t ivarišici Milki Mrčan in Marjanu Korenu za poslovilne besede ol odprl "m grobu. Iskrena zahvala tudi sodelavkam Iskre ter godbi in pevcem za žalostinke. Ob spoznanju, da ste jo imeli radi, kakor je 'udi ona imela vas, vsem skupaj še enkrat isk ena hvtila! ŽALUJOČI: '<>rka Doroteja, sin Nik< 'n Dušan z družinami! Kranj, 15. maja 1 dl ZAHVALA • Ob smrti mame, stare mame, prababice, tete, sestrične in svakinje MARIJE BITENC roj. Ricar se iskreno zahva-ljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za pismeno in u > izražena sožalja, za podarjene vence in spremstvo na \ - 'nji poti. Zahvalo smo dolžni Internemu oddelku Instituta Golnik ter dr. Petn tularju za njegovo d ,'0-letno zdravljenje. Nadalje se zahvaljujemo GT Gorenjski tisk - TOZD Tisk, in kolektivu Sav za podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se duhovniku za opravljeni obred in poslovilne besede pri odprt n grobu ter pevcem. Vsem in vsakemu posebej še enkrat najlepša hvala! VSI NJENI! Kranj - Javornik, Preddvor, 14. maja 1981 O L,ASM.STRAH TELEVIZIJA, KINO PETEK, 22 IMJA19I1 TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 22. 6. 8.00 Poročila - 8.06 Vrtec na obiaku: Z barko po Piranskem zalivu - 8.26 Kapitan Kuk, slovaška pravljica - 8.35 Z besedo in sliko - 8.50 Tehtnica za natančno tehtanje -9.20 Pisani avet: Rad bi, da bi me imeli radi - 9.50 Jezik v javni rabi: Uporaba strokov nih izrazov v nestrokovnih beaedilih - 10.00 Drugačna Amerika, dokumentarna oddaja - 10.65 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, češka nadaljevanka - 11.46 Poročila (do 11.50) - 17.25 Poročila - 17.30 V vrtincu spreminjanja, japonako-amenški risanj film - 18.50 Naš kraj -19.06 Zlata ptica - 19.10 Risanka - 19.24 TV nocoj -19.26 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Zlata roža Montreuxa 81: Barišnikov na Brodwayu -20.66 Cirkus - 21.20 Propa A FERA CONCORD 79 ob 20 un 25. maja jugosi. ban: film EROGESA Ii> NA ob 20. uri 26. maja ital. ban. film DRAGI OČKA it 20. uri 27. maja špan. ban: film ZAKLADŠPAS SKIH GALIJ ob 20. uri KINO BOHINJ-BOH. BISTRICA 23. maja ital. ban: film AFERA 00.V CORD79ob 18. uri 24. maja angl. ban. knm. /Um H\\.A LOM DO ZLATA ob 18. un asgt ssn-film NENA VADN1 PSI ČUVAJI o* » im 28 maja amer. ban fibn KO TUEX~ POKLIČE ob 20. uri !E22 MAJA 1981 STRAN ZA NAJMLAJŠE Tito še živi Minilo je leto, odkar nas je zapustil tovariš Tito. Zelja, da bi vedno živel med nami, se ni izpolnila Pa vendar živi v naših srcih, ki so mu z ljubeznijo wkna. Mi mladi ga Se posebej pogrešamo, saj nas je laodbujal in nam govoril, kakšni moramo biti. Rad je imel otroke. Tudi mi ga imamo. Spoštujemo ga. Zivedamo se, kaj vse je storil za naš danes, za lepši jutri vseh. Obljubljamo, da se bomo ravnali po njegovih navodilih, da bomo stopali po poti, ki nam jo je začrtal. Nobenemu ne bomo dovolili, da bi se vmešaval v našo domovino, Titovo Jugoslavijo, jtvt tovariša Tita je prizadela cel svet. Z vseh koncev »veta so prihajale in prihajajo lepe besede o njem. Vaga imajo radi, vsi ga spoštujejo, saj je bil vzoren, pošten, skromen, dober voditelj Jugoslavije in pobudnik neuvrščenosti. | Ko bom odra« tel, bom morda tudi sam hodil po svetu. Ponosno bom govoril, da sem doma iz Titove Jugoslavije, iz tistega delčka sveta, kjer je živel in še vedno živi TITO. Iztok Golob, 4. c r. oan. šole Stane Žagar Kranj Pozdravili smo štafeto Na prvi pomladanski dan je iz Titograda krenila ni dolgo pot po domovini letošnja štafeta mladosti, največji izvirni simbol bratstva in enotnosti ter privrženosti Titovemu delu. Prenašajo jo tisoči rok avlo, spremlja pa jo enotna misel vseh država I janov as*domovine: odločno bomo nadaljevali pot, ki jo /začrtal tovariš Tito in varovali največje pridobitve revolucije, zlasti bratstvo in enotnost. |aprila smo bili tudi pionirji in mladi na Gorenjskem vključeni v slovenske prireditve. Mladi z Golnika, iz Goric in okolice smo se zbrali, da bi slovesno pričakali prihod štafete. Med pesmijo in recitacijami so mladinci sfttafetno palico v roki le za kratek čas postali /ped nami, potem pa nadaljevali pot proti Seničnem. Tam so jo izročili mladim iz Tržiča. Letos je bilo slavje Se večje, kajti štafeta mladosti jeila iz rok v roke po Gorenjski prav na dan, ko smo praznovali 40. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Praznovanje pa bi bilo še bolj popolno in radostno, če bi bil med nami tovariš Tito, veliki voditelj in človek zgodovine. Zoran Senk, 4. r. oan. šole v Goricah Dobri mladinci bomo Tito je mladim vedno govoril, naj se pridno učijo in ostanejo zvesti svoji domovini, naj jo branijo kot so jo branili naSi vrstniki med vojno. - Mojca Kot mladinka bom izpolnjevala naloge, ki jihi je stavil tovari« Tito. Hodila bom po poti najboljših Smcevin bom služila svoji domovini. - Andreja Trto je nam mladim vedno naročal, da je naše edino ličenje, negovanje bratstva in enotnost, ter boj za mirin svobodo. - Mancy V«k učenec mora biti pošten in pameten, da lahko postane mladinec. - Sonja Postala bom mladinka. Spoštovala bom človekove pravice in mir, ki je potreben vsem ljudem s™^- flelose vselim dneva, ko bom sprejet med mbd™*- Petindvajseti maj bo moj najlepši praznik. - Peter Svoboda je mir, radost in sreča V svobodi lahko pričuješ svoje mišljenje in uveljavljaš sposobnosti. ^ Tudi to je skrb mladih. - Tatjana Tovariš Tito je naročal, da negujjno ljubezen ^domovine, se učimo, ker bomo tako bogatili našo samoupravno družbo. — Gregor Učenci 7. b r. osnovne šole France Prešeren v Kranju Videla sem ga Hodila sem v prvi razred. Tovarišica nam je naročila, ai naslednji dan.vsi učenci prinesemo v šolo pionirske kapke in rutke. V Skofjlo Loko bo prišel tovariš Tito s svojim spremstvom. Komaj sem čakala, da ga vidim. Ze sem zagledala Iremstvo vozil, ki so imela prižgane modre lučke, rat smo začeli pozdravljati: Tito je naš! Mi smo Titovi! Tito nam je v pozdrav pomahal. Nataša Kiaovec, oan. šola Peter Ka včič Skorja Loka 15.STRAN GLAS V maju . , maju se je rodil, i maju smo živeli in se veselili z njim, imaju... otroci jočemo za njim... /maju je bil brez dela in kruha, (maju je sovražnika ukanil, I maju smo zmagali z njim, maju je sanjal o velikih delih, maju nas je vodil po vrtovih cvetja in čudežnih dreves, i maju se je pogovarjal z nami, t, maju je poslušal naše zgodbe, ■ maju se je nasmejan poslavljal od nas — z besedami: Pridno se učit e! J maju se je rodil, maju smo živeli in se veselili z njim, I maju... otroci jočemo za njim ... , ^ Benjamin Gracer NAGRADNA UGANKA Poznate gorenjske športnike? je bilo tokrat pravilnih odgovorov kar precej. Kaže, da niste samo ljubitelji kolesarjenja, ampak dobro poznate tudi junake tega zahtevnega športa. Atletika je bila nekdaj v Kranju ena od vodilnih športnih zvrsti. Njeni tekmovalci so osvajah naslove državnih prvakov in se solidno držali tudi v mednarodni konkurenci. £daj spet dobiva sveže moči. Med najbolj perspektivne kranjske atlete vsekakor sodi ran t iz današnje nagradne SfiSf*- Doma J'e iz Bistrite pri ITžicu, študent, je pa eden najboljših srednjeprogašev na Gorenjskem, kar je potrdil tudi z zmago na nedavnem regijskem krosu. Ime in priimek atleta kranjskega Triglava napišite na dopisnico in jo do 1. Junga pošljite na naslov: £? Glas Kranj, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1. Za nagrado smo spet pripravili svinčnik. Saveze koT' C1mi kran^ °«ve, je kolesar, po k»t~L~, smo spraševali' V prelsn« snadboTa,nki ^ cii, aa bo Glasov svinčnik na sss ft.0* M211 Mavčiče, Podreča 54 Mcer pa moramo povedati, da Odprti dan šole in razstava ročnih izdelkov - Osnovna inln m SfeSS ^ZT^ HetrT ^ ^nTaje v^Vrmtjl mdstZT tlh^JaVn°vt D°Poldne « odprU šolsko razstavo, kije 1^^Erm&i^3°^, VZgOJO 8oU> obdelavo tekstila, učn^ni^nt I0*!0"' braln° f*4** ***f zvezke pri različnih fn^LU^Tl^i J*m**a />^an° m bogato *ol**° delo Po otvoritvi razstave so na šoli pripravili razgovor o delu in organizaciji šole, o šoh8PorL°^t P™blemat*l> P°?l*J o upadanju šlŽvila učencev na šoli. Popoldne so si razstavo ogledah starši, svečan roditeljski sestanek so otroci dopolruh z recitacijami, starši pa so si ogledali tudi film o šohj naravi, za katero so se že odločili, da jo bodo organizirah jeseni. i Zmaga mrtvega bataljon; Konferenca zveze borcev občine Radovljica in domi^ cilni odbor skupnosti borcev 7. SNOUB Francete Prm. šerna v Kranju objavljata razpis za najboljši spis ali pif" sem na temo Zmaga mrtvega bataljona. ■<*'• Pišejo lahko učenci osmih razredov osnovnih šol m občin Domžale, Cerknica, Jesenice, Kamnik, Kranj, Lo? gatec Radovljica, Skofja Loka, Tržič, Vrhnika in Ljubi« ljana-Sftka. Dela ne smejo obsegati več kot tri tipi ne strani. Sole izberejo po dve najboljši in jih v petih i o-dih skupaj s podatki avtorjev pošljejo občinski konfe^ renči Zveze borcev v Radovljici do 31. oktobra letos. Deset najboljših del bo 12. decembra nagrajenih na proslavi pri spomeniku 3. bataljona Prešernove brigade. Moje srečanje s pisateljem Bevkom Za Cankarjevo značko so se potegovali tudi osn< nošolci iz sedmih in osmih razredov obeh občin; rad< ljiške in jeseniške. Med tremi učenci, ki se bodo pom< na republiškem tekmovanju za Cankarjevo značko Piranu, je tudi Jasna Volfand iz osnovne šole Fran i Šaleškega Finžgarja v Lescah. To niedino tekmovanje, ki se ga bo udeležila, s* i čaka republiško tekmovanje v Veseli šoli, repul tekmovanje za zlato Vegovo priznanje v matem; kot republiška prvakinja pa se je uvrstila na zve 'no tekmovanje na temo Tito-revolucija-mir. Razen tega je odlična učenka, pridno sodeluje v te-rarnem krožku in številnih drugih. Oglejmo si njem, ih-grajeno nalogo. »Bevk - znani mladinski pisatelj, glasnik zasužnjene primorske zemlje in njenih ljudi, vztrajni borec za svobodo Primorske.« Precej vode je že preteklo mimo naše hiše, odkar sem se prvič srečala z njegovimi zgodbami. Bila sem pri prijateljici, ko 9em opazila na njeni mizi drobno knjižico. Vzela sem jo v roke. Počasi sem črkovala naslov. P-E-S-T-R-N-A. Pestrna? Ja, kaj pa je to? Povprašala sem mamo. Povedala mi ie, da so pestrne deklice, ki pazijo na tuje otroke, da dobijo hrano. Nisem razumela, kaj bi to bilo. Radovednost mi ni dala miru in odločila sem se, da bom knjigo prebrala. Čeprav bolj počasi, ker sem se šele učila brati, sem knjigo z zanimanjem prebrala, saj me je zgodba zelo pritegnila. Smilila se mi je Nežka, ko je morala še tako majhna k tujim ljudem. Kako je imela rada svojo Pikapolonico! Kako lepo živim jaz: imam topel dom, celo omarico punčk... Trepetala sem za njeno življenje, ko je bolna ležala v postelji. Rada bi ji pomagala, pa kaj, ko nisem vedela, kako. Upala sem, da bo v novi službi dobila boljše gospodarje. Tedaj sem spoznala, kako težko so včasih živeli otroci. Še čisto majhni so morali od doma s trebuhom za kruhom. Deklice so bile pestrne, fantje past in-i. Ko bi se še radi igrali, so morali opravljati dela odraslih. Gospodarji so jih izkoriščali, saj so vedeli, da so odvisni od njih. V domačih hišah je ostalo še preveč lačnih ust, da bi se lahko vrnili. Še brez njih starši niso mogli nasititi vseh. A kjub vsem težavam so našli tudi trenutke za razvedrilo, za smeh, saj po vsakem dežju posije sonce. »Toda tegobe gor, tegobe dol — ne bodimo mile jere! Stisnimo zobe in zasmejmo se skozi solze. Danes jok, jutri smeh — včasih za prazen nič, včasih za veliko stvar — takšno je življenje!«, Zares se junaki Bevkovih^ povesti nikdar dolgo ne topijo v solzah. Vedri so, pa tudi pogumni in odločni. Ljubijo slovensko zemljo in slovenski jezik — vsi pritiski fašističnih oblasti ne zaležejo nič. Slovenci ostajajo Slovenci, pa čeprav živijo v Italiji. Tudi med narodnoosvobodilnim bojem so se takoj vključili v partizanske vrste skupaj s svojimi brati čez mejo, v Jugoslaviji. Priborili so si svobodo, ki so jo toliko časa pogrešali. Zal tudi zdaj niso vsi Slovenci v Jugoslaviji. Trst in Julijska krajina sta še naprej ostala v Italiji, čeprav tam živi veliko Slovencev. A zdaj imajo veliko več pravic, imajo svoja društva, gledališča ... Tesno so povezani s svojo domovino in Jugoslavija skrbi zanje. Organizirana so razna srečanja, meja med Jugoslavijo in Italijo je ena najbolj odprtih mej. Uresničile so se Bevkove želje. Primorska si je izborila svoje pravice. Bevkove knjige, .v katerih je vse to opisoval, pa ostajajo kot spomenik vsem Tončkom, Tin-četom, Mretkam, Blažetom ... Radi jih beremo in želimo, da se nikoli več otroci ne bi znašli v takih težavah kot takrat. C L, A S16. STRAN GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH PETEK. 22. MAJA INI K4IV? r t turistična agencija globtour 9 lnlorniHci|i' in pri|«tvf GLOBTOUR Ljubljana pošli iylak'inwt«>1 ■ 24 155 / 20 029 m GLOBTOUR L|ut>ljana »osi Goiposvt-tsk.i 4 ■ 313 230 311-164 -GLOBTOUfiREMT A CAR v Mnxim.vkfnT 27 223 I. LETNI ODDIH - Sekira ob Vrbskem jezeru - Avstrija - hotel KOROTAN, - V predsezoni in posezoni smo pripravili vvekend pakete z lastnim prevozom. Za dopustovanje ob morju in planinah pa smo vam pripravili 7-dnevne pakete: - Ankaran — depandansa Cedra in VVeekend, - Portorož - hotel GRAND EMONA, hote BERNARDIN, hotel vile PARK in zasebne sobe na območju Pirana in Portoroža, - Umag - privat sobe 1. kategorije, - Poreč - hotel LOTOS Zelena laguna, VILE BELVVUE, privat sobe Pšekera (stari del mesta), - Vrsar — pavilioni ANITA, -• Pag - privat sobe LUX kategorija, - Omiš — zasebne sobe I. kategorije. MAKARSKA RIVIERA - Zivogošče — hotel Nimfa, - Baška voda — zasebne sobe I. in LUX kategorije, - Lastovo — hotel Solitude, • i - Vis-hotelTAMARIS. PLANINE IN OSTALI PREDELI - Bled - hotel KRIM, Depandansa MOJ MIR, hotel JELOVICA, - Jezersko - hotel PLANINKA, - Preddvor - hotel BOR, - Kranjska gora - hotel PRISANK - garni, - Catežke Toplice - Zdraviliški dom In hotel TERME, - Radenci - hotel RADIN A in B, - Dolenjske Toplice - Zdraviliški dom in Kopališki dom, - Planina Tara - hotel BELI BOR in na MADŽARSKEM - Balaton ^- blatno jezero, bungalovi, apartmaji in samostojne hiše. II. STROKOVNI SEJMI - Munchen - L A S E R 81 - OPTOELEKTRONIK - 1. 6. do 3. 6. 1981 - avtobus, - Dusseldorf - mednarodni sejem RUDARSTVA - 11. 6. do 17. 6. 81 - letalo, - Munchen - IFAT 6. mednarodni sejem strojev in naprav za vzdrževanje kanalizacije, za smetarstvo in zimsko službo. Od 24. 6. do 26. 6. 1981 - avtobus. Za zaključene skupine organiziramo potovanja po domovini in tujini. Informacije na Gosposvetski 4 (tel.: 311-164) V naši poslovalnici v Maximarketu prodajamo vse vrste letalskih in železniških vozovnic. DO EMONA GLOBTOUR POSLOVALNICA LJUBLJANA 1 r VABI NA ENODNEVNA IZLETA \ Z ZELENIM VLAKOM: 30. maja na TIROLSKO (Lienz) - postanek v Kranju in na Jesenicah 13. junija ' v BENETKE - odhod iz tfranja Informacije in prijave: TTG Turistična poslovalnica Ljubljana, Titova 40, teleta |on: 311-851 aH 311-852 V._ r- PRIREDITVE ... Jutri bo v Izoli prireditev pod nazivom PRAZNIK POMLADI, v Radencih pa bo zvečer PLES SRC pod vodstvom Mita Trefal-ta. V Mariboru bodo odprli SEJEM CVETJA. V nedeljo bo v Podljubelju MOTOKROS, v Ljubljani na Smartinski tekmovanje v kartingu in zvečer na Ljubljanici KRES. Omenimo naj še zabavni večer v Mestnem gledališču Ljubljanskem, na katerem bodo sodelovali Sifrer, Križaj in Simek. IZ BOGATE KOMPASOVE PONUDBE IZLETOV IN POTOVANJ Za ljubitelje operne glasbe je Kompas pripravil program za ogled oper v VERpNSKI ARENI. Na petdnevnem potovanju si bodo izletniki poleg opernih predstav. RIGOLETTO, AIDA in NABUCCO ogledali tudi znamenitosti Verone, dovolj pa bo seveda časa za kopanje v Gardakem jezeru in za individualne sprehode in oglede. Odhod za omenjeno potovanje je 29. julija, omenimo pa naj Se, da je Število prijav omejeno. V sodelovanju z JAT je Kompas ponudil enajatdnevno potovanje z letalom na Kitajsko. Udeleženci si bodo ogledali Peking, kitajski zid, Šijansuang, Sanghaj, Vuxi in znamenitosti v neposredni okolici navedenih krajev. Odhodi: 28. junija, 2. avgusta in 26. septembra. Ljubitelje izletov z ladjo bo pritegnilo Kompasovo križarjenje z motorno ladjo »Vladimir Nazor« od Pule do Dubrovnika, ki bo trajalo od 3. do 5. junija. Prvi dan se bodo izletniki z vlakom peljali do Pule in se tam vkrcali na ladjo. Med vožnjo v Zadar bo postanek in ogled Malega Lošinja. Po prenočevanju v Zadru si bodo naslednji dan izletniki ogledali mesto in nadaljevali križarjenje mimo Splita, Hvara in Korčule do Dubrovnika, kjer bo ogled mesta in zvečer »veseli zaključek« križarjenja. Naslednji dan bo povratek z letalom na Brnik. Cena po osebi za križarjenje je 2.950 din. Programi omenjenih potovanj so vam na voljo v turističnih poslovalnicah, ki so založene tudi z drugimi Kompasovimi programi.- Z ZELENIM VLAKOM V BENETKE IN NA TIROLSKO TTG spet organizira enodnevni izlet z udobnim zelenim vlakom v Benetke, tokrat z odhodom iz kranjske železniške postaje. Cena priljubljenega izleta, ki bo 13. junija (sobota), je 845 din in za otroke do 12. leta 650 din, vanjo pa je vračunan prevoz z zelenim vlakom, zajtrk in večerja na vlaku, vožnja z vaporettom po kanalu Grande, ogled mesta z vodičem, strežba na vlaku ter vodstvo in organizacija izleta. Odhod iz Kranja je ob 5.30, povratek pa ob 23,25. 30. maja pa TTG prireja enodnevni izlet s posebnim zelenim vlakom na TIROLSKO - do Lienza. Po udobni vožnji skozi karavanški predor, mimo Baftkega jezera in čez Ziljo do Beljaka in naprej ob Dravi navzgor mimo Spittala ter pod Visokimi Turami bodo izletniki izstopili v Lienzu, prestolnici vzhodne Tirolske Ogledali si bodo mestne znamenitosti, časa pa'bo dovolj tudi za individualno potepanje. Možna bo tudi vožnja z žičnico na 1800 metrov visoki Zetterfeld ali -2000 metrov visoki Hochstein. Cena izleta je 980 din za odrasle in 840 din za otroke do 12. leta starosti, vanjo pa je vračunan prevoz z zelenim vlakom, zajtrk in večerja na vlaku, vstopnina v muzej na slovitem gradu Bruck v Lienzu ter vodstvo fn organizacija izleta. KOM PAS JUGOSLAVIJA 30 let vaš turistični kompas KRIŽARJENJE z ladjo »Vladimir Nazor« Pula-Zadar-Dubrovnik, 3 dni, 3/6 OHRID, 3 dni, 5/6, 12/6, 6 dni, 24/5, 31/5, 7/6 VIS, 2 dni, 24/5 BUDVA, 2 dni, 6/6,13/6, 20/6 MADŽARSKA, 3 dni, 19/6, 31/7 AMSTERDAM, 5 dni, 30/6 SAN MARINO-PADOVA-RAVENA, 2 dni, 30/5 BENETKE-VERONA-GARDA, 2 dni, 13/6 RIM, 5 dni, 24/6 LONDON, 3dni, 29/5, 26/6 ŠKOTSKA in Orkneyski otoki, 10 dni, 30/6 JU ZNA ANGLIJA, 6 dni, 30/6 CARIGRAD-SOFIJA, 5 dni, 25/6 CARIGRAD —IZMIR-EFES—TROJA, 9 dni, 2/7 GRČIJA —KRETA, 6 dni, 19/6 NORMANDIJA-BRETANIJA, 6 dni, 28/6 KITAJSKA, 11 dni 31/5, 28/6, nizka cena 36.175.- din FINSKA JEZERA, 5 dni, 22/7 PERU, 17 dni, 28/6 NEW YORK —FLORIDA —WASHINGTON, lOdni 21/8 ŠEST DRŽAV JUŽNE AMERIKE, 20 dni, 23/11 Počitnice na Korziki od junija do septembra. Tečaji ande- *] ščine v Angliji: poletni tečaji, tečaji za juniorje in tečaji za profesorje angleščine. PLOVDIV - Mednarodna lovska razstava, 4 dni, 26/6 MUNCHEN - IFAT 81 - Svetovna razstava o tehniki za okoli 23 in 25/6,3 dni ', . . HANNOVER - Mednarodni sejem perutninarstva in prašičerej 4dni, 23/6 . LONDON - čembal 81 - Mednarodna razstava laboratori pribora, 4 dni, 2/6 ... BUIMINGHAM - Screenpnnt - Sejem sitotiska, 4 dni. 9/6 DUSSELDORF - Mednarodni rudarski sejem, 4 dni, 11/6 TURISTIČNA AGENCIJA ALPETOUR LETOVANJE 1981 v naših poslovalnicah so vam na voljo programi letovanj vseh večjih agencij, prijavite se pravočasno! IZLETI za kolektive in zaključene skupine po domovini in tujini LETALSKE VOZOVNICE, domače in tuje, dobite jih v vseh naših poslovalnicah Informacije in prijave v turističnih posloval, nit ah Alpetoura. inex adria aviopromet inex adria aviopromet inex adria avioprome inex adria aviopromet < z < _J m LETNI VOZNI RED velja od 1. maja do 31. oktobra 1981 BEOGRAD 6-krat tedensko SARAJEVO 5-krat tedensko SKOPJE 5-krat tedensko TITOGRAD 3-krat tedensko SPLIT 3-krat tedensko DUBROVNIK 3-krat tedensko PULA 3-krat tedensko MARIBOR 2-krat tedensko TIVAT 1-krat tedensko PRIŠTINA 1-krat tedensko ZADAR 1-krat tedensko PRODAJA KART IN INFORMACIJE: vse turistične agencije v Sloveniji -* 22 MAJA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE .17.STRAN.O Lr A MERKUR KRANJ NE PREZRITE — NE PREZRITE — NE PREZRITE GOSPODINJSKI DNEVI V GLOBUSU rDfloCSEB^SJpONUDBOERKUR * ' NADS™°™ VELEBLAGOVNICE GLOBUS OPREME ZA DOM IN GOSPODINJSTVO ZNANIH PROIZVAJALCEV !?i5I?A"~ LJUBLJANA GORENJE — VELENJE KRISTAL — ZAJEČAR PROGRAM PRIKAZOVANJA: 25. maja od 10.—12. ure in 16. do 18. ure 26. maja od 10.—12. ure in 16. do 18. ure 27. maja od 10.—12. ure in 16. do 18. ure ( proizvodi GORENJE-VELENJE mikrovalovne pečice, mešalniki, kavni mlini, el. rezalni stroji, aparati za spajanje pvc folije OBISKOVALCI <3LQBU£ASI V MESECU MAJU LAHKO OGLEDATE TUDI POGRIN jkf 7 a RAZNE PRILOŽNOSTI, PRIPRAVLJENE S PROIZVODI PRIZNANIH PROIZVAJA! Pfv STEKLA, PORCELANA IN KERAMIKE. ^vajaloev V MAJU OBIŠČITE ODDELKE MERKUR V GLOBUSU (I. NADSTR ) KJER VAM BODO DEMONSTRATORJI IN PROIZVAJALCI RADI SVETOVALI! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, deda in strica JOŽETA KRNICARJA šoferja v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,*znancem, sosedom in prijateljem, ki ste ga tako Številno spremili na njegovi zadnji poti in zasuli s cvetjem. Posebno se zahvaljujemo Združenju šoferjev in avtomehanikov in govorniku Zevnik Albinu za poslovilne besede, GG OTM in sodelavcem. Zahvaljujemo se tudi dr. Hriberniku za dolgoletno zdravljenje, gospodu dekanu za lep pogrebni obred in pevcem za žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJEGOVI! Kranj, 20. maja 1981 KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DELOVNE ORGANIZACIJE KLADIVAR *226 ZlRI YUGOSLAV!A TOVARNA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO P° 1 objavlja naslednja prosta dela in naloge 1 SAMOSTOJNEGA KON8TRUKTERJA (samostojni razvoj hidravličnih komponent in sistemov v razvojnem oddelku Skofja Loka) Pogoj: — visoka strokovna izobrazba strojne smeri oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti in 5 let delovnih izkušenj 2 SAMOSTOJNEGA TEHNOLOGA (samostojno delo na tehnološkem področju) Pogoj: — visoka strokovna izobrazba strojne smeri oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti in 5 let delovnih izkušenj REFERENTA ZA RAZISKAVO TRGA, PLAN IN ANALIZE (samostojno delo na raziskavi trga, planih in analizah) Pogoj: — visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti in 3 leta delovnih izkušenj - 4. KONSTRUKTERJA I (konstruiranje hidravličnih komponent in sistemov v razvojnem oddelku Skofja Loka) Pogoj: — višja strokovna izobrazba strojne smeri oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti in 4 leta delovnih izkušenj 5. VODJE SERVISA (vodenje montaže in servisiranja hidravličnih komponent, sistemov in strojev) Pogoj: - srednja strokovna izobrazba strojne ali elektro smeri oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti in 4 leta delovnih izkušenj 6. VODJE KUHINJE (vodenje in nadzor dela v kuhinji) Pogoj: — končana poklicna šola za kuharje oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti in 3 leta delovnih izkušenj 7 PROTOTIPNEGA REALIZATORJA (delo v prototipnem oddelku) Pogoj: — končana poklicna šola za strojne ključavničarje oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti in 3 leta delovnih izkušenj 8. OSTRILCA ORODJA (2) (brušenje rezilnega orodja) Pogoj: končana poklicna šola za orodjarje, strojne ključavničarje ali brusilce oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti in 3 leta delovnih izkušenj 9. POMOŽNEGA VRTALCA (2) (delo na vrtalnih strojih) Pogoj: končana osnovna šola in 3 mesece delovnih izkušenj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema splošni sektor 15 dni po objavi. Izbiro med prijavljenimi kandidati bo komisija za delovna razmerja opravila v 30 dneh po preteku objave. m Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 15 dneh po sprejetem sklepu o izbiri. Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. INA INŽENJERING Radna zajednica — zajednički poslovi 41000 Zagreb, Proleterskih brigada 78 ponovno oglaša prosta dela in naloge GOSPODINJE v Počitniškem domu v Bohinju — Ukane 100 ZAPOSLI ENEGA DELAVCA za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) o Pogoji: — K V gostinske smeri, — 2 leti delovnih izkušenj na takih ali podobnih opravilih Ponudbe poslati na naslov: INA Inženjering, Zagreb, Ulica proleterskih brigada 78, z oznako »Za oglas«, v 8 dneh po objavi v Glasu. O rezultatu izbire bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po objavi, od izteka roka za dostavo ponudbe. GLAS18.STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE PETEK, 22 Mp\JAj«i ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža. očeta in dedka FRANCA ODARJA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, ki ste ga tako številno spremin na zadnji poti, darovali cvetje in nam na kakršenkoli način pomagali ter nam blažili težke trenutke slovesa. Posebej se zahvaljujemo njegovim tovarišem borcem in gasilcem. Zahvaljujemo se za iskrene po-, slovilne besede članu GD in dramske skupine Cešnjica in predstavniku ZB Srednja vas. Posebna zahvala pevskemu zboru za žalostinke ob njegovem slovesu, in g. župniku za obred. Vsem in za vse, kar ste storili dobrega za Franca in počastili njegov spomin, iskrena hvala! VSI NJEGOVI! Bohinjska Češnji ca, 17. maja 1981 MALI telefon OGLASI 23-341 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi naše drage žene, mamice in sestre ANTONIJE FER J AN roj. Jan se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji žalostni poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred, govorniku za lep poslovilni govor ter godbenikom za žalostnike. Vsem se enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI VSI NJENI! Zg. Gorje, 18. maja 1981 ZAHVALA Ob nenadomestljivi in prerani iz.gubi dragega moža, očeta, starega očeta, ' brata, strica in svaka JOŽETA JUSTINA iz Zgornjih Gorij pri Bledu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč v težkih trenutkih, za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Iskrena hvala tudi sodelavcem Železarne Jesenice, učencem ISS Iskra Kranj, učencem OS bratov Zvan Zg. Gorje, TOZD Triglav * Gorenjka Lesce, VVOKa-dovljica za vence in izrečena sožalja: Hvala tudi govorniku Železarne Jesenice za ganljive beseoe, pevcem in g. župniku za obred. Vsem in vsakemu posebej, ki ste sočustvovali z nami in ga v teko velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala! VSI NJEGOVI! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, tasta in deda VIKTORJA KEŠETA iem «^n° z^va,JuJ.emo vsem, ki ste z nami sočustvovali in ga v.tako velikem številu s cvet Bahoriii na nJe|ovl zadn:ii P0^ Posebno se zahvaljujemo dr. Stenškovi, g. župniki P^cem, dobrim sosedom in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani Vsem Se enkrat prisrčna hvala! VSI NJEGOVI! Kranj, 11. maja 1981 ZAHVALA , Ob smrti našega moža, očeta, dedka - MOHORJA PETRlCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, mu darovali cvetje in vence ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Hriberniku in predobri sestri Mavrini za nesebično in stalno pomoč v njegovi bolezni, predsedniku C. D. tov. Lukancu za lep govor ob grobu in vsem ki ste ga obiskovali med njegovo boleznijo. Naša iskrena zahvala častiti duhovščini za občuten govor in lepo opravljen pogrebni obred. VSI NJEGOVI! PRODAM Po lanski ceni prodajamo PE-LARGONIJE - BRŠLINKE in druee. VRTNARIJA v Šenčurju Nov trofazni CIRKULAR z motorjem 3 kVV za žaganje debelih drv ugodno prodam. Šmarca 56. Kamnik HRASTOV klasični PARKET prodam. Informacije po tel. (061) 555-537 med 8. in 9. uro 4673 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Pintar. Kamnitnik 5, Skofja .Loka 4680 Ugodno prodam SEDEŽNO -GARNITURO, primerno za ležišče. 064-60-789 dopoldan od 9. do 12. ure Prodam en teden staro TELIČKO frizijko. C. na Klanec 9, Kranj 4717 Prodam 5 tednov starega BIKCA simentalca. Zg. Brnik 20, Cerklje Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Sitar, Rupa 29, Kranj 4719 Ugodno prodam rabljene ŽLEBOVE in odtočne CEVI, stare 4 lete. Kobal Vili, Pot na Jošta 31, telefon 23-276 4720 Prodam 16-colski GUMI VOZ. Naslov v oglasnem oddelku. 4721 Prodam IZRUVAC krompirja. Lanz, Zg. Bitnje 67 4722 Poceni prodam POLKNA Jelovica različnih dimenzij in BETONSKE OBROBNE PLOSCE. Aljančič. Ilovka 13, Kranj 4723 Prodam KOSILNICO alpina. Za-bukovje 1, Zg. Besnica 4724 Prodam TRAKTOR ursus, 35 KM. Gorenjesavska 21. Kranj 4725 Prodam delavnega VOLA. Leše 16, Tržič 4726 . Prodam suhe smrekove DESKE in PLOHE, OBRAČALNIK za BCS, dobro ohranjen. Dolenc, Pangeršica 4, Golnik 4727 Prodam dobro ohranjeno SLA-MOREZNICO brez puhalnika, PU-HALNIK eolo z noži in KOSILNICO reform 158 super. Valančič Jože, Pševo 10, Kranj 4728 Prodam nov 170-litrski HLADILNIK in PESEK za omet. Tel 27-933 Prodam KRAVO s teletom ali brez in dve TELETI. Arh, Bodešče 10, Bled 4730 Prodam OBRAČALNIK favorit 220, trobrazdni PLUG, zadnji nakla-dalec za gnoj in KOSO za mortel ko-silrrico. Zabnica 37 4731 Prodam KOZO z kozlički in KOZLIČKE. Naslov v oglasne« oddelku Prodam čistokrvne NEMŠKE OVČARKE in OVCARKO z odlično oceno in vzrejnim dovoljenjem. Vidic Zvone, Strahinj 78 4733 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK tribuna, športni OTROŠKI VOZIČEK, barvni TELEVIZOR gorenje na daljinsko upravljanje in POROČNO OBLEKO št. 38, roza barve. Telefon 28-178 4734 Prodam CEMENT in trd TER-VOL 5 cm II. vrste. Naslov v oglasnem oddelku. 4735 Prodam OMARO za dnevno sobo, 2 KAVČA, novo OKNO Jelovica 100x 140. Ogled popoldan. Kristan, Kranj, Krožna 19 4736 Prodam stereo RADIO-KASE-TOFON. Informacije: Kranj, Staneta Žagarja 25, tel. 24-315 4737 Prodam 10 mesecev brejo KRAVO. Mavčiče 59 4738 Prodam več rabljenih OKEN in dva nova 140x 130. Ambrožič, Zg. Gorje 23 4739 Prodam gnojnični SOD, 3000-litr-ski, original pottinger, t mono črpalko. Jezerska c. 92, Kranj 4740 -Prodam skoraj nov zelen robljen ITISON. Telefon 21-125 4741 IBM LUKNJAČ - verificirka, dobro ohranjen, prodam. Ponudbe pod: Ljubljana 4742 Prodam PUJSKE bekone, težke od 20 do 30 kg in traktorsko KOSILNICO giribaldi (deutz). Zg. Brnik 28 Prodam TROSED in dva FOTE LJA. Bezarević Milenko, Ul. 1. avgusta 5, Kranj 4744 Ugodno prodam malo rabljen HLADILNIK gorenje. Lukanec Ivan, Bistrica 11 pri Naklem, telefon 70-141 .4745 Prodam viseče PELARGONIJE (avstrijske). VRTNARIJA ing. Gomzi, Podbrezje 135 4746 Prodam dva meseca stare PSIČKE NEMŠKE OVCJAKE z rodovnikom. Juhant Peter, Komendska Dobrava 6, Komenda 4747 Prodam dolgo žensko belo POROČNO OBLEKO št. 40. Remic, Pšenična polica 10, Cerklje 4748 Prodam KRAVO, ki bo drugič teletila ali zamenjam za GOVEDO. Meglic, I>om 21' 4749 Ugodno prodam kompletno belo kuhinjsko POHIŠTVO s štedilnikom (4 plin, 2 elektrika), HLADILNIK in NAPO. Korsič, Reševa 4/a, Kranj Prodam novo trajnožarečo PEC. Mali Jakob, Zadraga 7, Duplje po 15. uri • 4751 Prodam TELICO tik pred telit-vijo. Lebar, Žirovnica 48 4752 Prodam BIKCA in TELIČKO, stara 5 tednov. Lahovče 12, Cerklje ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD - KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 22. K. do lt. i. 81 Za občini Kranj in Trtic B EDIN A Anton, dipl. vet, Kranj, Betonov« M, tel. 23-618 RUDEŽ Anton, dipl. vet, Kranj, Benedikova 6/a. tel. 23-965 Za občino Skofja Loka VODOPIVEC Davorin, dipl. vet.. Gorenja vas 189, tel 68-319 OBLAK Marko, dipl. vet, Skofja Loka, Novi svet lt, tel. 99-677 ali 44-618 PAVLIC Franc, dipl. vet, Zasip, Stagne 24,'tel. 774» Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem aa-vod« Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 26-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. i I Prodam manjšo KOSILNICO Liubno 27. Podnart 41« Prodam novo vrtno 4-taktno ■» torno KOSILNICO (motor brin g straton) za koftenje angleške trt«* Lavrič, Trboje 57, tel. 49-030 41* Prodam PŠENICO. Pipanova* Šenčur Prodam dobro ohranjen PRALI« STROJ gorenje. Srimpf, Bistrica J* (novi bloki) Tržič Prodam 8 mesecev staro Tfl*" KO simentalko Bašelj 20. Pwd** Prodam BANJO in JOGI. K£ škac.53 Prodam plinski ŠTEDILNIK *• renje. Draškovič, Podlubnik * Skofja Loka, tel. 62-309 <* Prodam malo rabljeno balio«** OKNO z vrati velikosti 240^2* komplet z roletami in stekk» * železno BALKONSKO OGRAJfc velikost 240 x 90. Trček Jote. N«« vas 92, Žiri 4* Prodam traktorsko KOSILNICO (za manjši traktor). Pogačnik Prasc, Nemil je 11, Zg. Besnica 4JB OGLJE za ražen dobite pnTutS.« Lenart 11, Selca pri žičnici naS*#T vrh desno ($h Prodam OBRAČALNIK mar»v*| za kosilnico BCS. 'Trstenik 49, Gap nik * CfT Prodam dobro ohranjeno « DRALNO DESKO mistral. In5j macije popoldan. Perko, Seničooj Tržič; dopoldan tel. 064-25-081 (m LOVSKO PUŠKO CSSR bi« ZH 324, cal. 16/7 X 57, skoraj t**] prodam. Brane Koželj, V»ok*N Šenčur Prodam 14 dni staro črnobelo TlL LlCKO. Struževo 12, Kranj ro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1975, bele barve prevoženih 50.000 km. Informacije popoldan na naslovu: Basta, Galetova 4, Koknca Prodam Šemrl VOZILA 4922 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976, registrirano do aprila 1982. Mencinger, Struževo 24, Kranj 4908 Prodam MOTORNO KOLO MZ 250, letnik 1979. Telefon 064-60-548 Prodam dobro ohranjen, 3 leta star 126-P, prevoženih 35.000 km. Štular.Sp. Duplje 101 4910 Prodam 126-P. Telefon 22-298, Bertoncljeva 26, K ranj 4911 SIMCO 1100 SL, letnik 1973, poceni prodam. Tel. 82-084 od 9-12 in (Kj 14. —17. ure. Razen sobote in nedelje. Prodam športno opremljen 126-P letnik 1979. Poljanec, Bled, Cankarjeva 30, tel. 78-336 4959 Prodam ZASTAVO 750 de lux, letnik 1977. Zeleznik Rudi, Breznica 15, 4793 ohranjen motor TOMOS avtomatic, na 2 prestavi, za 8.000 dinarjev. Telefon 50-324 4794 Prodam avto FIAT 850. Sutna 68, tel. 44-548 popoldan 4795 Prodam ZASTAVO 101 C, letnik 1979 ali zamenjam za VW - hrošča, z doplačilom. Krničar. Britof 373, Kranj 4796 LADO 1500, letnik 1979, prodam. Boncelj, Golnik .50 4797 Ugodno prodam ZASTAVO 750, registrirano za 1 leto. Cerklje 188 Ugodno prodam osebni avto BMW. Hajdinjak, C. na Belo 10, Kranj 4799 126-P, prevoženih 5.000 km, letnik 1980 — avgust, prodam. Lazar, St. Žagarja 4, Kranj 4800 Prodam SIMCO 1300 po delih, motor po generalni. Benedičič, Na Kresu 19, Železniki 4801 Ugodno prodam MOSKVIČ 1500 ccm, zelo dobro ohranjen, registriran do aprila 1982. Zupan, Kranj, Li-kozarjeva 4, tel. 21-454 4802 Prodam MOTOR za Z-101, po generalni in razne dele, novo glavno GRED. Kavar Franc, Cadovlje 4, Tržič, cesta proti Jelendolu 4803 Prodam LADO 1200, letnik 1976, prvič registrirano 1979, 40.000 km, z vgrajeno plinsko napravo. Telefon 26-168 4804 Prodam staro ŠKODO za dele. Ul.Stanega Žagarja 54, Kranj — Primskovo 4805 Prodam ZASTAVO 750. Vidic To-dorka, Koritenska 9, Bled 4806 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Župančičeva 25, Kranj - Huje 4807 ZASTAVO 750, starejši letnik v dobrem stanju prodam za 1,5 SM. Papler, Moša Pijade 6, tel. 21-916 I 4808 DIANO, letnik 1979, Telefon fti Aot\ - j 20. ure zvečer Prod a m ^rezvečeTrelef°n Ugodno prodam FIAT 1970, v voznem stanju. Mohorič Peter, Prtovč 4,64228 Železniki 4810 Prodam kompletni STROJ, 4 VRATA in oba POKROVA za škodo 100 ter 550 kg avtomatskega ŽELEZA od 8 do 20 mm. Tel. 064-60-928 Prodam NSU 1200, registriran d konca leta 1981. Puštal 104, Škof j Loka 850, letnik a 4812 KUPIM aajavorjeve «uhe DESKE, 25 mm. Hribar Franc, Golniška S Koknca 4913 KOSILNICO BCS, po Skofja Loka 4496 MOSKVIČ 1500, letnik 1978, prodam. Telefon 064-26-150 - Kranj, Reginčeva28 4511 Ugodno prodam NSU pretiš 1100, letnik 1968, v voznem stanju in NSU pretiš 1000, po delih. Možno plačilo na kredit! Naslov v oglasnem oddelku. 4539 Prodam dobro ohranjen MOPED M-14 na 4 prestave. Zalog 6, Golnik Prodam ZASTAVO 750. Staretova 25, Kranj - Čirče 4776 Ugodno prodam RENAULT R-4, letnik 1974, dobro ohranjen, prevoženih 75.000 km. Hrastje 12, Kranj, tel. 21-815 4777 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Telefon 26-695 4778 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Kovačič Jožica, Bistrica 11 pri Naklem, tel. 70-141 4779 A MI 8, odlično ohranjen, garaži-ran, novi pragovi, letnik 1972, prevoženih 82.000 km, prodam za 35.000 dinarjev. Telefon 21-478 4780 Prodam avto 126-P, letnik 1977, dobro ohranjen. Voglje 89, Šenčur PEUGEOT 204, letnik 1970, registriran do marca 1962, prodam ali menjam za Z-750, letnik 1971-73, z. doplačilom. Beleharjeva c. 18, Šenčur 4782 Prodam ZASTAVO 750. Zupin, Velika Vlahoviča 4, Kranj 4783 SPAČKA, letnik 1967, poceni prodam (poraba: 5,5 na 100 km). Aljan-čič, Ilovka 13, Kranj 4784 Prodam STROJ z MENJALNIKOM za Z-101 ter ping-pong mizo. Kranj, Kocjan ova 22 4785 Usodno prodam RENAULT 4, letnik 1975, v odličnem stanju. Jaki Nikola, Savska c. 3, Kranj 4786 Prodam FIAT 124, registriran do oktobra 1981, in školjko za fiat 124. Malo Naklo 4/a, Naklo 4787 Prodam ČZ 350, prvič registriran 1980 in OPREMO. Ogled vsak dan. Krstič Žarko, Vrečkova 11, Kranj, VII. nadstropje 4788 Ugodno prodam R-4, letnik 1975, Bertoncljeva 26, tel. 22-298 4912 Prodam R 12, 1. 75, tel. 26-747. Lebar, Gubčeva 3, Kranj. Prodam MOTOR - pony exr press, dobro ohranjen. Ogled popoldan. Stibelj Marija, Sorlijeva 16, Kranj 4789 Prodam nov JUGO 45 in novo vrtno KOSILNICO, 4-taktno. Telefon 60-352 4790 ZASTAVO 101, letnik 1976, 60.000 km, dobro ohranjeno, vzdrževano, prodam za 8 SM, delno na kredit. Kovačič Drago, Bistrica 164, Tržič RENAULT 12 TL, letnik 1975, «y£Jffi!2&PEDAPN-< -Duh brez- t 1977. Gorenja Prodam VVARTBURGA v brej nibnem stanju, letnik 1977. Gorenja vas 11 - Reteče, Skofja Loka 4814 Ugodno prodam SPAČKA za 15.000 din. More, Kidričeva 68, Skofja Loka 4815 Prodam PEUGEOT 204, letnik 1971, po ugodni ceni. Fajfar, Podlubnik 153, Skofja Loka 4816 Prodam R-4 TLS, letnik 1979, po zelo ugodni ceni in ZASTAVO 750, letnik 1973, generalno obnovljeno. Dolinar, Brode 16, Skofja Loka 4817 Kupim MOPED tomos APN-4. Koblar Milan, Ožbolt 19, Skofja Loka 4818 Prodam avto ZASTAVA 101, letnik 1974. Nikolov Vane, Janeza Pu-harja 3, Kranj, tel. 24.59« 4819 Poceni prodam FIAT 850 sport coupe. Urbane, Rupa 33, Kranj 4820 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Šenčur, Stefetova 19/a 4821 Ugodno prodam 5 original GUM za vvartburga, prevoženih 5.000 km. Pintar Ciril, C. v Megre 6, Bled, telefon 78-329 4822 ŠKODO lOO, letnik 1973 prodam. Ster, Trboje 41, Kranj 4823 AUSTIN mini 1000, letnik 1971, prodam. Hudovernik Mirni, Zgosa 64, Begunje 4824 Prodam dobro ohranjen MOTOR tomos sprint. S timova 10, Kranj DIANO 6, letnik 1979, prodam za 9SM. Rangus Tatjana, Partizanska 4/a, Kranj, 064-21-118 4826 Prodam OPEL KADET, letnik 1974. Dorfarje 31, Zabnica 4827 AUDI 80, letnik 1972, odlično ohranjen, prodam. Peternel, Pod-brezje 81 4828 Prodam 2 leti star FORD 1600 in novega WARTBURGA. Skofic Franc, Ilovka 7, Kranj 4829 Prodam R-4 TLX, letnik izdelave 1979, prevoženih 35.000 km. Možnost odplačila v 2 obrokih. Ivanič Slavko, Smledniika 1, Kranj 4830 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979. Prebačevo 57, Kranj 4831 Ugodno prodam SUNBEAM 1300, letnik 1977, dobro ohranjen. Križe 86/a, Tržič 4832 Ugodno prodam osebni avto ZA-POROZEC. Informacije samo popoldan po tel. 74-948 ali Kastelic Ivan, Selo 3, Žirovnica 4833 FIAT 126-P, ster 3 lete in pol, pravkar registriran, prodam. Ogled vsak popoldan. Potočnik, Kamna norica 27 4834 Prodam R-4, letnik 1975. 68.000 km, cena 3,5 SM. Udovč Slavko Vrečkova 7, Kranj, tel. 26-854 4835 TOMOS - motorno kolo M-14. staro 2 meseca ter MOTOR z MENJALNIKOM za R-8. prodam. Mlekuž Jože, Gradnikova 12). Radovljica, tel. 74-149 popoldan 4836 Ugodno prodam ŠKODO 110 L, letnik 1976. Telefon 064-25-302 4837 Poceni prodam PONY EXPRESS. Stular. Zg. Bitnje 139, Zabnica 4838 Kupim rabljeno tovorno PRIKOLICO za osebni avto Z-101. Peter-nelj Milan, Tavčarjeva 5, Jesenice ali tel.81-047 4839 Prodam PONY avtomatic 3. Ma-renk Mirko, Krnica 36/a, Zg. Gorje GOLF - J, letnik 1978, dobro ohranjen, prodam. Informacije po tel. 75-339. Kovačič, Zapuže 23, Begunje 4841 Prodam NSU 1200. celega ali po delih. Informacije po tel. 70-491 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. Gorenjesavska 58. Kranj R-4, prodam ali zamenjam za gradbeni material. Jenko Ivan, Trboje 97, Kranj 4844 Po ugodni ceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1975, ter poročno žensko obleko, št. 42. Sp. Brnik 66, Cerklje 4845 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976, registrirano do marca 1982. Naglic, Cerklje 69 4846 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, dobro ohranjeno, registrirano do februarja 1982. Telefon 064-26-114 4847 Prodam SPAČKA furgon. Okorn Pavel, tel. 24-809, Partizanska 25, Kranj 4848 ZASTAVO 750 S, letnik 1977, dobro ohranjeno, prodam. Tel. 27-329 Prodam ZASTAVO 750 SC, Jetnik 1979, registrirano do marca 1982. Ogled vsak dan po 15. uri razen nedelje. Gabrijel Ciril, Britof 137, Kranj 4850 Prodam ZASTAVO 750, registrirano do decembra, cena 1,2 SM. Medvešček, Golnik 58/a 4851 126-P, ugodno prodam. Mozetič, Alpska 17, Bled 4852 Prodam nedokončan VW buggy. Naslov v oglasnem oddelku. 4853 ČZ 250, prodam za 15.000 din. Gašperlin Miran, Begunje 69 4854 Prodam skoraj nov MOPED 14 TL, letnik 1978, malo rabljen, registriran do 6. oktobra 1981. Cena po dogovoru. Bašelj Alojz, Koprivnik 9, Sovodenj 4855 Ugodno prodam lepo ohranjen R-4 TLS, letnik 1978, prevoženih 30.000 km. Britof 152, Kranj 4856 Ugodno prodam AMI 8 break. Informacije vsak dan popoldan po tel. 75-847 4857 Prodam FIAT 125-PZ, letnik 1972, registriran do maja 1982, za 30.000 dinarjev. Telefon 23-396 4858 Prodam ŠKODO, letnik 1972, registrirano. Cerklje 66 4859 ZAPOSLITVE Takoj zaposlim delavca, za določen čas. v kovinski galanteriji. Pogoj: osnovna šola in več let prakse. Ponudbe ped: Poročen v Kranju 4657 Samostojnega ORODJARJA ali REZKALCA, sprejmem (tudi hono ramo). Ponudbe pod: V Kranju 4709 Honorarno zaposlim več DELA V-CEV in DELAVK za delo v vrtnan ji. (lahko upokojenci). Možnost hrane in stanovanja. Aljančič Jane/.. Križe 16 4710 Iščemo ČISTILKO - honorarna zaposlitev. Informacije: TEHTNI CA Kranj, Benedikova 1, Stražišče, tel. 21-534 4938 Zaposlim KV INSTALATERJA centralne kurjave. OD po dogovoru. Stare Brane, Krašnova 5/a, Kranj, tel. 26-032 4939 TOČAJKO, sposobno, delovno, sprejmem za samostojno delo v sezonskem obratu v okolici Bleda. Ponudbe pod: Kvaliteta — honorar 4940 Sprejmem K V AVTOLIČARJA ali delavca za priučitev. Draksler Izidor, Zasavska 36/b, Kranj — Ore-hek 4941 Zaposlim DELAVCA (cementni izdelki). Staneta Žagarja 52, Kranj 4942 Pašna skupnost RIBNO pri Bledu, išče PASTIRJA za pašo na Ri benski planini. Interesenti naj se javijo: Zupančič Rudiju, Ribno 31, Bled 4943 OBVESTILA STANOVANJA Mlada družina z otrokom, išče v Kranju ali okolici SOBO ali vzame v najem enosobno STANOVANJE. Naslov v oglasnem oddelku. 4411 GARSONJERO, oddam solidnemu paru ali moškemu. Medvešček, Golnik 58/a 4923 SOBO, oddam dvema samskima ženskama. Ponudbe pošljite pod šifro: Blizu Kranja 4924 SOBO ali enosobno STANOVANJE v Skofji Loki, išče mlad fant. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Gorenc Alenka, Partizanska 4, 64220 Skofja Loka 4925 Ugodno oddam SOBO v centru Bleda, za vikend. Telefon 77-472 4926 Dijakinji iščete SOBO z dvema posteljama. Po možnosti ogrevano s centralno kurjavo, za naslednje šolsko leto, v bližini Tekstilne šole. Bi tenc Bojana, Kokarje 8, 63331 Nazarje 4927 SOBO dam mlajši upokojenki brez otrok, za manjšo pomoč. Pod šifro: Samska 4928 V najem vzamem dvosobno STANOVANJE ali manjšo HISO v Kranju ali bližnji okolici. Vse informacije po tel. 084-28-016 4929 STANOVANJE, družbeno, dvosobno (39 kv. m) v pritličju v Skofji Loki, zamenjam za večje v Skofji Loki (primerno za upokojence). Naslov v oglasnem oddelku. 4930 Ženska - ekonomistka, išče SOBO v Tržiču ali bližnji okolici. Šifra 243 4931 Ugodno oddam enosobno STANOVANJE v centru Bleda, za koriščenje letnih dopustov. Rezervacije sprejemam po tel. 77-472 — Bled 4932 Mlad par išče enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO na Bledu, Lescah ali Radovljici. Naslov v oglasnem oddelku. 4933 Učiteljica z otrokom nujno rabi STANOVANJE na Jesenicah ali bližnji okolici. Šifra: V stiski 4934 Popravljam vseh vrst TRANZI-STORSKIH SPREJEMNIKOV, GRAMOFONE, KASETOFONE Silvo Mulej, Staneta Žagarja 57 pri plinarni 4660 EKSPRES VEZAVO - diplomskih nalog, ter vezavo revij, uradnih listov, kartic; KASIRANJE slik, vam izvrši hitro in po solidnih cenah KNJIGOVEZ - Orehek Ivan, Ko-krica.Snediceva 12, tel. 25-447 4661 ROLETE: naročite SPILERJU. Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610 4944 SERVIS CANDY - pralnih strojev Knific Rajko — Kranj. Obveščam cenjene stranke, da zaradi opustitve poštnega predala, sprejemam naročila po tel. 21-457. SE PRIPOROČAM! 4945 Obveščamo vse stranke, da bo 22. in 23. maja zaprta optika GHEE-TALDUS Kranj, Koroška 17, zaradi adaptacije 494b Prevzamem PLESKANJE prostora in barvanje OKEN, VRAT in OGRAJ. Ponudbe pod Šifro: Pleskanje 4947 GORENJCI! Ob obisku Atomskih toplic v Podčetrtku vam nudim SOBO s hrano ali brez. Romih Hermi-na, Podčetrtek 50, tel. 063-828-024 OO ZSMS Primskovo in ansambel SIBILA obveščate, da bo načrtovani PLES na DAN MLADOSTI, odpadel, zaradi TV prenosa iz Beograda! 4949 PRIREDITVE Vabimo vas na PLES na PROSTEM ob ZBILJSKEM JEZERU, v nedeljo ob 15. uri. Zabaval vas bo ansambel SIBILA iz Kranja 4950 Ansambel JEVSEK igra vsak dan razen nedelje ob 19. uri v PIVNICI Alpe Adria v Ljubljani, v nedeljo pa v restavraciji POŠTA v Domžalah SRD Sonca prireja v soboto ob 19. uri VESELICO. Igra ansambel JEVSEK 4952 KRVAVSKf KVINTET igra vsako soboto za PLES, ob 19.30 na vrtu hotela JELEN v Kranju. VABLJENI! 4953 ČESTITKA VOGVARJEVI TETI iz Sp.Du-pelj, za 90. rojstni dan, iskreno čestitamo in želimo veliko zdravja. VIKA in TATJANA z družinama! IZGUBLJENO! 19. 5. 1981, ob 7. uri zjutraj sem v bližini avtobusne postaje Kranj, izgubUa ZLATO ZAPESTNICO. Poštenega najditelja prosim, da sporoči po tel. 21-143 ali 26-051 4954 Izgubil se je črno-siv PUDELJ, ki sliši na ime Muri. Maček, Planina 52, tel. 22-607 4955 NAJDENO Našli smo rdeče ŽENSKO KOLO. K ličite zvečer po tel. 25-682 4956 OSTALO POSESTI Prodam PROSTORE, primerne za stanovanje, lahko obrt ali skadi-šče, z dvoriščem v Preddvoru. Ponudbe pošljite na uredništvo pod: Gotovina 4935 Prodam GARAŽO v Sorlijevi ulici, najboljšemu ponudniku. Ponudbe v oglasni oddelek pod: Takoj 4936 Kupim starejšo HlSO ali manjše STANOVANJE, v bližini Kranja. Telefon 27-202 4937 Iščem UČITELJA za trobento. Naslov v oglasnem odelku. 4667 Za VARSTVO 7-mesečnega fantka, nudimo sobo. Ostalo po dogovoru. Telefon 42-135 4958 Po objavi obletnice za Francem Ahačičem, sta med žalujočimi hčerki Bernarda in Milka in ne Micka, kot je bilo objavljeno. GLASOVA ANKETA Steklina ne poienjuje Lani a« je steklina razširila po vsej Gorenjski, v prvih mesecih letos pa je največ primerov obolelih živali za steklino iz kranjske občine. Kljub sprejetim ukrepom od povečanega odstrela lisic in sprejetju občinskih odlokov o zapori mačk in psov se je bolezen razširila tudi preko Save in se pojavila v ljubljanskih občinah! Kdaj sumimo, da je žival okužena? Lisica se običajno boji človeka, bolna žival pa prihaja v naselja podnevi ali ponoči, napada pse in se ne umakne človeku. Pes je pri nas drugi najpogostejši prenašalec stekline. Pri njem se kaieta dve različni obliki: tipična furiozna oblika in tiha parali ti čna oblika. Tipična ali furiozna steklina ima tri stopnje: od melanholičnega stanja, ki traja nekaj dni; v tem času se pes nerad odzove na poziv, laja brez razloga, skriva se, poveča se spolni nagon. Sledi stanje halucinacij, norosti, pes grize vse okoli sebe od predmetov do živali in ljudi, lahko ugrizne tudi svojega gospodarja, žival gleda motnO, iz ust se cedi slina, trga se z verige, beti in napada druge živali. V tretjem stadiju postane glas živali zamolkel, težko stoji, poležuje, pojavi se paraliza žrela in jezika, zadnjih okončin in končno pogine zaradi zadušitve. Vsi trije stadiji ne trajajo dlje od 4 do 14 dni. Pri tihi ali paralitični steklini sta le dva stadija, le.malonholič-ni in paralitični, žival pa pogine {»rej, že v S do 4 dneh. Melanho-ični stadij, se pogosto spregleda, saj pestpije in je, tako da lastniki bolezen lahko spregledajo. Pozorni postanejo šele, ko nastopi paralitični stadij, ko je gol ta nje hrane oteženo in je neizbežen konec že blizu. Vsi znaki so lahko zelo blago ;zraženi. Lahko se pojavijo le nekateri. Čas od okužbe do prvih znakov bolezni je zelo različen, odvisne od količine virusa ob ugrizu, mesta ugriza, letnega časa, odpornosti živali in drugo. Da žival zboli, traja od 2 do .»tednov ali celo do 3 let. Tiha paralititna - oblika stekline je todl vzrok, da so psi kot prenašala nevarni tako za vasi kot urbana naselja, saj v začetku bolezni vzbujajo sočutje okolice, ob tem pa prihaja do stikov z ljudmi. Tudi mačka, ko zboli za tiho paralitično obliko, s svojo mirno naravo ne vzbuja suma do samega pogina in sele laboratorijski pregled pove, da je bila žival stekla. Lastnik se čudi, kako je to mogoče, saj je bil muc skoraj vedno med zidovi stanovanja, rasen »redkih primerov« po vrtu ali besnih stikov s sosedovimi mački in psi. NESREČE NEZGODA V KRIŽIŠČU Cerklje - V torek, 19. maja, ob 17.40 je voznik motornega kolesa Vinko Grabner (roj. 1950) vozil skozi Cerklje proti spodnji postaji žičnice. V bližini osnovne šole je zagledal osebni avtomobil, ki ga je s stranske ceste počasi pripeljal Janez Kovačič (roj. 1952) iz Kranja in v nepreglednem križišču ustavil; vendar pa je voznik Grabner trčil v njegov avtomobil ter se pri tem ranil. Prepeljali so ga v Klinični center. Škode na avtomobilu pa je za 40.000 din. VOZNIK NI USTAVIL Žirovnica - V sredo, 20. maja, ob 14.30. je skupina otrok stala ob cesti v Selu pri Žirovnici, med njimi je bil tudi 9-letni Boštjan Fliser z Brega, ki je prav tako kot drugi čakal na avtobus. Ko je avtobus pripeljal in na nasprotni strani ceste ustavil, ga Boštjan ni videl, opazil ga je šele, ko je avtobus spet speljal. Stekel je proti avtobusu, prav tedaj • pa je pripeljal iz smeri 2irovnica nek avtomobil, ki je Boštjanu zapeljal čez nogo, tako da mu je zlomilo palec na nogi. Neznani voznik je od- eeljal naprej proti Begunjam, ne da i ustavil in pogledal, če otrok potrebuje pomoč. Za voznikom poizvedujejo. SMRTNA NEZGODA Vrba — Na magistralni cesti pri Vrbi je v sredo, 20. maja, ob 20.30 umrla Marija Cuznar (roj. 1901) iz Podkorena, oskrbovanka Doma upo--kojencev na Jesenicah. Cuznar jeva je hodila po desni strani ceste od Jesenic proti Lescam; za njo je pripeljal voznik osebnega avtomobila nemške registracije Vekoslav Brinovec (roj. 1921) iz Sevnice, ki je peša-kinjo zaradi zasenčenih luči prepozno opazil in kljub zaviranju nesreče ni mogel preprečiti. L. M. Ni tako redko, da nam med vožnjo skoči divjad pred avto. Tako povoženih živali ali pa najdenih poginulih živali se ne dotika jmo z golimi rokami, pač pa o tem obvestimo veterinarsko službo, lovce ali postajo milice, saj je možno, da je žival stekla. V mestih se pogosto sprehajajo mačke brez lastnika, pa tudi psi, ki se hranijo z odpadki, ali pa dobe hrano zdaj na tem zdaj na onem stopnišču. Seveda nihče ne prizna, da je mačka njegova, toda tudi za tako nikogaršnjo mačko velja, da je lastnik vsak, kdor jo občasno hrani. Take nenadzorovane živali, ki se prosto gibljejo kljub veljavnosti odloka o zapori, imajo seveda velike možnosti, da zbole za steklino. Če za žival nihče noče skrbeti v zaprtem prostoru, jo je treba ujeti in oddati veterinarskemu higieniku pri Živinorejsko vete- rinarskem zavodu Kranj, da jo na neboleč način usmrti. Lastniki psov in mačk morajo imeti svoje živali zaprte ali v stanovanju ali pa v zaprti mrežasti ogradi, tako da je vsak stik z drugo živaljo nemogoč. Na sprehod vodimo psa na vrvici in z nagobčnikom. Stalna - komisija za nadzor kontumaca, mora vsako žival, ki se v naselju prosto giblje, ustreliti, lastnika pa prijaviti sodniku za prekrške, ki določi kazen od 500 do 10.000 din. Posebno lastniki rodovniških psov bi morali z doslednim izvajanjem kontumaca biti vzor ostalim lastnikom živali. Bolezen je prehuda, da bi bili lahko pri izvajanju teh zaščitnih ukrepov preveč brezbrižni, ne pomislimo pa tudi na to, da je tudi preventivno cepljenje ljudi, ki pridejo v stik ali jih celo ugriznejo sumljive živali zelo drago. R. G. 20. junij - dan civilne zaščite Združeni v obrambi in zaščiti V počastitev dneva civilne zaščite bodo v Sloveniji tri osrednje prireditve — združena vaja Celje 81, 12. zvezni pregled in vaja Rdečega križa Jugoslavije ter 12. sejem opreme in sredstev CZ v Kranju Od leta 1978 dalje v naši republiki prosljavljamo 20. junij, dan civilne zaščite.. Vrsta aktivnosti civilne zaščite je sicer potekala že v okviru akcije NNNP od septembra lani, v njih pa se je izpopolnjevala organiziranost civilne zaščite v samoupravnih organizacijah in skupnostih, izvajali so se programi usposabljanja in opremljanja, preverjali in izpopolnjevali načrti, krepila mobilizacijska pripravljenost in sposobnost štabov in enot ter izvajali tudi drugi ukrepi. V vseh teh množičnih preverjanjih nalog in usposobljenosti civilne zaščite, v vseh dosedanjih akcijah NNNP, se je ugotavljala realna ocena ogroženosti in tudi operativni načrti civilne zaščite, prav tako pa tudi mobilizacijska pripravljenost vseh struktur, usposobljenost in opremljenost delovnih ljudi in občanov za samopomoč, samozaščito in vzajemno pomoč ter usposobljenost štabov, enot in drugih subjektov civilne zaščite. Letošnje aktivnosti civilne zaščite in drugih obrambnosamozaščitnih aktivnosti so še posebej pomembne, ko v času priprav na republiški in jugoslovanski kongres ZK analiziramo elemente LO in DS, še posebej pa usklajeno delovanje vseh sil družbene samozaščite in obrambe. Na- Razstava pomladnih šopkov Kranj — Hortikulturno društvo Kranj prireja v petek, soboto in nedeljo, 23., 24. in 25. maja v paviljonu pri Prešernovem gaju v Kranju razstavo šopkov in makramejev. Odprta bo vsak dan od 10. do 18. ure. Obenem bodo predstavniki društva obiskovalcem tudi razkazali vrt in svetovali pri gojenju* cvetja. Če se boste hoteli vpisati v društvo, se boste lahko tudi ob tej priložnosti.. Sicer pa je njihov paviljon odprt vsak ponedeljek od 16. do 18. ure, ob torkih od 12. do 14. ure pa za biološke krožke osnovnih šol. D. D. V nedeljo partizanski mnogoboj KRANJ - V polastitev dneva mladosti in ob prvi obletnici smrti predsednika Tita, ki je bil dolgoletni pokrovitelj vsejufcoslo-vsnske akcije partizanskega mnogoboja, bo Partizan Kranj v nedeljo, 24. maja na stadionu Stanka Mlakarja organiziral ze tradicionalno preverjanje telesne pripravljenosti občanov. Vsi tisti, ki se boste v nedeljo odloČili, da preverite svoje sposobnosti, se lahko prijavite med 8. do t. ure na stadionu Stanka Mlakarja. Testiranje bo po posameznih disciplinah, saj so vse prirejene spolu in starosti. Prijavljenoj bodo razdeljeni v Miri skupine: I. skupina je od 14. do 18. leta, druga od 18. do M. leta, tretja od SI. do 45. leta in četrta od 48 leta dalje. Pregled telesne pripravljenosti je hitri tek na 58 m, tek vzdržljivosti za moške t488 in ienske 1888 m, skok v daljavo z mesta, globoko predkloni s klopi in metanje bombe v cilj. V vsaki disciplini lahko zbere te maksimalno število desetih točk. Po seštevku točk bo vsak sa prvo, drago in tretjo stopajo dobil ustrezno zlato, srebrno in bronasto vse jugoslovansko značko. Tekmovanje bo tudi mostveno. -dh men organiziranosti, ki bo svojo končno podobo dobila kmalu tudi v republiškem zakonu o ljudski obrambi, je pač učinkovitost, za katero pa so potrebne združene sile. O tem je bilo govora tudi na novinarski konferenci republiškega sekretariata za informiranje, kjer so bile še posebej poudarjene letošnje zaključne aktivnosti .ob dnevu civilne zaščite. V počastitev dneva CZ bo v Celju 6. junija vaja pod geslom Združeni . v obrambi m zaščiti. Celjske zaključne prireditve se bodo začele že 4. junija, ko bodo slovenski taborniki postavljali šo-torsko naselje za okoli 300 prebivalcev iz »ogroženega območja«. Za tabornike, ki so že doslej v elementarnih nesrečah pokazali dobro organizacijo, hitro reagiranje in predvsem učinkovitost, bo to prvi preskus delovanja na novo organiziranih intervencijskih ekip. Po ena bo iz vsake regije. Šotori bodo naslednji dan uporabni tudi za 12. zvezni pregled in vajo Rdečega križa Jugoslavije. Od 1970. leta dalje jugoslovanski RK vsakič v drugi republiki - v Sloveniji bo celjska prireditev že tretja pri nas — preverja /nanje in usposobljenost najbolj značilnih oblik delovanja RK. Tokrat je na vrsti prikaz prve pomoči, higiensko-epidemiolo-ško delo, nega bolnika in socialn j delo. Praktično znanje bo v evaku-acijskem centru, ki ga bodo postavili taborniki, na »prizadetem prebivalstvu« pa prikazalo 128 usposobljenih članov RK iz Jugoslavije. V zaključni vaji 6. junija bodo imeli narodna zaščita, civilna zaščita, teritorialna obramba in druge obrambno zaščitne strukture s celjskega področja priložnost, da ob množični praktični vaji, v kateri naj bi skupaj z občani sodelovalo okoli 8000 udeležencev, pokažejo svoje sposobnosti samozaščitnega delovanja. Ob predpostavki, da napadalec prodira v mesto, bo prikazana obramba proti desantu, samozaščitni ukrepi občanov in delovanje civilne zaščite na okoli 70 različnih mestih. Tretja letošnja osrednja prireditev bo kranjski letos že deveti sejem opreme in sredstev civilne zaščite in službe opozarjanja; obveščanja in alarmiranja, edini te vrste v Jugoslaviji. Sejem, ki ga bo 2. junija dopoldne odprl predsednik predsedstva Cme gore Veljko Milatovič, bo v treh razstavnih dneh ne samo celovit prikaz domače in tuje opreme za civilno zaščito, pač pa ima tudi velik manifestativni pomen, saj vsakič vzbuja veliko zanimanja ne le med strokovnjaki, pač pa tudi med prebivalstvom. Letos bodo vsi razstavljeni deli oprem strokovno ocenjeni, najuspešnejšim med 127 razstavljala pa bodo podeljene medalje. Na sejmu, ki bo razen za vse organizacije združenega dela in šole še posebej zanimiv za štabe civilne zaščite, bo letos tudi informacijski center, kjer bodo mladi zvedeli vse o možnostih šolanja za vojaške poklice. V okviru sejma pripravljata Zvezni sekretariat za LO in Gospodarska zbornica Jugoslavije tudi posvetovanje s proizvajalci opreme in sredstev CZ. Seminarja sta namenjena kadrom v civilni zaščiti. L. M. Tvega le obrtnik Spoznati in povezati obrtnike in industrijo je bil cilj 6. sejma malega gospodarstva v Kranju. Danes lahko ugotavljamo, da je bila slaba udeležba tako s strani obrtnikov kot industrije. Stošest-deset'obrtnikov je več kot skromna številka. Vendar, kar jih je prišlo, so prišli z resnim namenom. Bilo pa je tudi malo industrije. Mar naša industrija še vedno upa, da ji bo uvoz tekel po maslu kot doslej? Ce bi takoj danes stopili na ponujeno pot, je že precej prepozno. Tone Kunstelj, samostojni strokovni sodelavec TOZD Nabavna organizacija - Oddelek za kooperacije, Iskra Kranj: »Okrog 150 zasebnih kooperantov in blizu 60 družbenih organizacij ima Iskra že vrsto let, s katerimi dobro sodeluje. Široko paleto izdelkov prepušča kooperantom, od osnovnih montažnih del, preko navijanja tuljav, izdelav vzmeti do brizganja termo in duro plastov, ulivanja barvnih kovin, struženja, cinkanja, zlatenja, do kompletnih pod sestav, tiskanega vezja in cele vrste konektorjev. Na sejmu je zaenkrat majhno zanimanje kajti izdelki, ki jih iščemo, priznam, so večina zeld zahtevni, je pa v tem perspektiva. S temi kooperanti, ki jih imamo, imamo dobre izkušnje. So taki vmes, ki tudi sami razvijejo vzorce. Precej kooperantov je odpadlo zaradi naše zahtevnosti, po drugi strani so pa ti, ki so ostali, lahko od nas tudi dosti pridobili. Poudariti moram, da ne iščemo vedno najcenejšega kooperanta. Prva je kvaliteta. Je pa takle sejem odlična zamisel, da se tu srečamo z obrtniki, saj sicer na vse načine iščemo kooperante; z oglasi, prek znancev, redko pa najdemo res prave.« Miloš Zupančič, galvanizer, Naklo, predsednik skupščine Obrtnega združenja Kranj: »Obrtniki imamo zaenkrat do-voj dela, vendar naše kapacitete niso vedno izkoriščene. Davčna politika pri nas je pač taka, da ni prave stimulacije za obrtnika. Perspektiva je v kooperaciji, o tem ni dvoma. Sam delam za 56 rednih firm. Tudi tule na sejmu dosti sprašujejo po prostih kapacitetah galvanizerjev. Vendar imam občutek, da je še vedno premalo zanimanja tovarn u obrtnika, da združeno delo k vedno raje uvaža, kot bi se potrudilo najti enake izdelke donu. Obrtniki so danes sposobni narediti marsikaj, tudi visoko kvaliteto in zahtevne izdelke. Toda manjka materialov, potrebni stroji se še vedno dobe \e v inozemstvu. Obrtnik dobi za uvot strojev za 12 starih milijonov deviz za repromaterial pa štiri. Kaj pa za tak denar lahko dobiš?« Dušan Jagodic, izdelovalec kmetijske mehanizacije \t rasnih pod šesta v, Kranj, C. as Klanec s7: »Ze dolga leta sem kooperant KZK Kranj, delam pa tudi a druge. Tudi kooperantsko pogodbo imam s KZK, ki jo pa vsako leto podaljšujem. Kolikor točko redno delo je to, vendar sociata* varnosti' obrtnik tu nima. ZaU moraš vedno iskati nove i«k*e. ki naj bi bili zanimivi za trg. C* ga sprejme, je dobro zate, h f ne, je to tvoje tveganje, tvoj« breme. Ze na sejmu se taka sti* lepo pokaže: če se obiskovaki*-nimajo zanj, če je pohvaljen.*, boš dobro prodajal, siceT si gaf* v strošek. Tokrat sem tu spet t novostjo, strojem za varno Uf*" nje in cepljenje drv. Upam, daV sprejet kot pred leti moja traktorska škropilnica. Ni slab tak sejem, le več obrtnikov, pa tsš industrije bi bUo lahko tu« D.Dolenc gorenje RAZSTAVNO PRODAJNI CENTER V LJUBLJANI na TITOVI 118 (Bežigrad) tel. 061/348-927 Allend»)«v»ulic« •p^SpBontK^jsJ g OmiC»v« ulica Ik yuw**aaaa*a lltTTalfllzafmi —VB_B_M_a__BV_a__w (Stadion; H UM >. "«f Wm mm m WJ!* ** CENTER