Jure Kaštelan    Pesmi o moji deželi
1.    Lepa je ta dežela. Meni najljubša. Nikjer ni toliko alg kot v zalivu mojega otroštva. Livade in konji neosedlani. Koliko rek in slapov. Pridi, prijatelj. Mi smo na Balkanu. V Jugoslaviji.
438
Pesmi o Titu
Delila si bova kruh in veselje in žalost, če si žalosten.
Mi vemo, kako peče rana in kako nož boli.
Tu so še jagnedi do neba in sonca za vse slikarje in vse kopalce
in bistrih hitrih voda. Saj boš sam videl.
Vso deželo boš videl kot na dlani. Takšno, kakršna je. In kjer so bila pogorišča. Vse ti povemo. Tam pri novem gradbišču: še včeraj bila so vešala, kjer smo se s Titom kljubovalno uprli.
Veš, kje je Balkan, Jugoslavija — na Balkanu.
Dežela socializma. Lahko greš po vodi ali po zraku. Pridi in glej.
S krvjo je zapisana naša resnica.
Glej an pretehtaj karkoli želiš.
Lepa je ta dežela. Meni najljubša. V njej smo,
daljni tovariš, umirali tudi zate.
Lepa je ta dežela. Socializem na Balkanu.
V njej smo sanje in kri tudi zate dajali, tovariš.
Rasti srečna pod soncem, rasti
v otroških vrtcih.
Rasti in cveti, dežela delovnih ljudi.
in mir naj
med tvojimi polji vlada,
mir tvojim ladjam na odprtem morju
in tvojemu dnevu, ki se veder prebuja.
Rasti srečna, da bodo vsi narodi videli
z vseh strani, z juga in s severa,
kako se rojeva in kako se ljubi,
kako se brani dežela proletarcev.
In mir naj
med tvojimi bo ljudmi,
mir tvojim rudarjem in tvojim oračem,
mir graditeljem in tvojim čuvarjem,
mir tvoji sreči v vodi dn v zraku,
v pesmi strojev
in v bleščavi žita.
Rasti in cveti pod zvezdo svobode,
pod roko Partije,
pod srcem Tita.
439