PHIHDHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA UREDNIŠTVO IN UPRAVA tTg GOLDONI I. I- NAD. Telefoni: Uredništvo 98-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 • Tel. 93-80? CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 Ur. osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 260. četrtlen* 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792. 1440 jugolir; FLRJ: 55,165.330. 650 din. Poštni tekoči račun za STO-ZVU na Ime: »Založništvo Primor-aki dnevnik*: Trst 11-5374. — Tekoči račun za Jugoslavijo na ime: »Primorski dnevnik* • uprava: Ljubljana 6 90601-19 IV - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST sobota, 17. aprila 1948 Poštnina plačana y gotovim Sp^Uzion^ln^ibborn^ostale Stev. 874 VOHUNSKA AGENTURA t n Izmed, mnogih razkritij ... Mgmnj, do katerih je prišlo vphunskem procesu v Ljubem,, sta za nas tržaške in go-ke Slovence važni predvsem ijldoe, p . r°ce* je v prvi vrsti doka-> da tako imenovana Slo-demokratska zveza v «tt in Gorici ni prav niš dru,-2“ navadna vohunska Centura imperialistov. litv,'6*. Prvaki dr. Kacin, Su-i'1, Kemperle in drugi so bili 2,™ejši sodelavci vojne-j sk>cinca Bitenca Mirka, ^ooransfcega majorja, ki je dai^n Za nem^e marke pro-W Gestapu angleške in ame- Mste a^9e’ (kar pa imperia- &i a?.^ai n® ovira, da ga ne bo)v-V-3v?j° vohunsko služ-ti)»n izdajal povelja za Ir^dvistk Osvobodilne fia ® in ranjenih vojakov Jej j n,° ' osvobodilne vojske, ftjl, ujnoriti zdravnika dr. KneSllV" ki ga ie v°ini zLo' stav i Krek v Rimu po-, 1 za polkovnika, poveljni- nikn,°l!e™ke le9ije*, povelj-vzhodne Slovenije, za tla- čla» ,ga odbora SLS in za "a eksekutiva SLS, ki je or-ESionsko mrežo, za ru,Z;,unske centre in usta-teroristične tolpe. *8*n i ^ac*n (BertaJ je z Biten-ško T Bcpanom tvoril špijon-karM?0^10’ ^ je vzdrževala h ( ■ me(i 'fe(i imperialistič-dlužb v Gorici in je z ■ izdajalec in špijon u q ttfodmikom «Demokracije» ... goi Kemperlom in dr. To- ofc Pomagal organizirati stavnik^e toipe’ Preko pred- te špijonske agentu- e^CJrv Dorici so se vohuni o/icirz v^dimi italijanskimi ro;pJl demekristjanskih obo- in o. enot v Vidmu, Gorici aqeZari 9ori. Prvak te SDZ m are Šuligoj je bil tudi ko \Z?}aike trojke. Na krat-• 6 cc~ — tri* 'ieno: Skoro vs SDZ, ki H «u h.^va, tvorijo na, proce-sestavni del vse ipi Sq aJere-»ij „, žo torej z vsemi svoji-sp^okatskimi in neadvokat-ipijj Prvaki na čelu navadna tem 1Ska agentura in prav v *VrhJe ■ prava in edina n}cnega obstoja: or gorniki d, *?dajalcev m ovaduhov, ^wtsfr° Za najrazli!nejše vo-centre imperialističnih jz ^.ljubljanskem procesu pa k dJI m dan prav posebno ki Se p1, taktika teh zlikovcev, v tem, da vrhnjajo v 4tjc- °dUno fronto *n Komuni-«° , Partijo vohune, ki še ni-itajo ^P^mitirani tri ki imajo nje 30 opazovati naše delova-^^tirati naše delo in v cije ,1r\ trenutku naše pozi-pre^ntn*casti. Ta taktika je bila ?heJ(Sern razkrinkana na pri-«e i ^-ohrnjskega župnika, ki da j ‘e nedavno trkal na prsa, re^j® Osvobodilno fronto, v x°&bb ie proti njenemu izlfn,^ rovaril. Sedaj se je „•? * da je bil mavhinjski Voh*'. hkrati tesno povezam z SaK111 *n jim organiziral Ue-hinj , Prehode čez mejo. Mav-fafc 1 župnik je torej prav vsa imena, so jav- % vohun' radijsko aparate, vtn0°^wtlina- aredstva- c Iga- itaiila u vojnem biohu Tajen dogovor za pristop h bruseljskemu paktu - Italija krši mirovno pogodbo glede oboroževanja • 300.000 ljudi poslušalo Togliattijev govor v Rimu • Scelba dvomi o zmagi (Od našega posebnega dopisnika RIM, 16. — Togliatti je zaključil y Rimu volivno borbo fronte z ogromnim zborovanjem, kjer je bilo prisotnih okoli 300.000 ljudi. Uvodoma je poudaril, da se je De Gaspari ponovno izognil odkritemu odgovoru in da je namesto tega preplavil deželo s propagando reakcionarnih strank in z ameriškimi pismi. S tem so nasprotniki fronte pokazali pravi značaj volivne borbe, ki je na las podoben sramotnim metodam fašizma. Nato je Tog.iattl poudaril, da so demokristjani in njihovi zavezniki, ko so uvideli, da vsa njihova propaganda ne zaleže, vrgli med ljudstvo bombo o tržaškem vprašanju. Sicer pa je očitno, tako je nadaljeval Togliatti, da so zapadni imperialisti hoteli s »tržaško bombo® sejati sovraštvo tudi proti Sovjetski zvezi. Toda vsem je dala Sovjetska zyeza odgovor, kakor so ga zaslužili in ki obstoji v tem, da tržaško vprašanje ne sme biti orodje nesoglasja med Italijo in Jugoslavijo. Isto tako ie ožigosal Togliatti »prijateljstvo*, ki ga gojijo Američani za Tržačane, ko je vsakomur znano, da je ravno Tržaško ozemlje, ki ga upravljajo Angloameričani, edini košček Evrope, kjer so preprečili vsak demokratične volitve. Američani, ki uporabljajo svoj sistem «Qemokratov m liberalcev*, so se omejili samo na to, da vsilijo vsaki občini občinskega »predstojnika*, ki spominja na nekdanje fašistične podeštate. V nadaljnjih izvajanjih je omenil Togliatti amer ško »pomoč® in dejal: «Ravno včeraj smo uradnega lista sovjetske vlade zvedeli, da bi Sovjetska zveza vsa zadnja teta lahko dala Italiji vse potrebno žito za polovično ceno od one, ki Jo ponujajo ZDA. Pri tem Sovjetska zveza ni zahtevala kot plačilo dolarjev, tnarveč v zameno za žito se mo stroje, motorje in ladje, tedaj stvari, ki bi jih izdelali iter Itjanski delavci*. Koreno je pozval Togliatti ponovno De Gasperija, naj se obveže, da bo Izvedel socialne reforme in da bo prekinit svoje odnese z reak-c.onamimi strankam' in špekulanti. V zaključnih besedah je pozval vse somišljenike, naj se ne dajo ustrahovat; in naj ne nasedejo izzivanjem, ki jih bodo vladni koall-olonaši skušali v zadnjem trenutku. V istem času je imel zborovanje čeprav bo zelo velik njen uspeh tudi pri volitvah za zbornico. E. MILIC » • • De Gasperi in Sforza vedno zatrjujeta, da je Italija na področju zunanje politike svobodna in da se tudi v bodoče ne bo vezala na noben blok držav. Temu nasprotno objavlja pariški list »Ce Soir» vest, ki potrjuje, da je Italija pristala na bruseljski pakt. Ta pristanek je sporočil De Gasperi Bidaultu že ob priliki podpisa pogodbe o carinski zvezi med Italijo in Francijo v kra. ju Crea. Odločitev bi morala ostati za enkrat tajna, tako da bi jo Italija objavila šele po volitvah. »Ce Soir» dalje navaja, da predvideva ta .pakt tudi revizijo vojaških določb italijanske mirovne pogodba, standardizacijo oborožitve italijanske vojske in ustanovitev nekakšne naddvžave vseh ped plsnic bruseljskega pakta. S tem v zvezi bo dovelila Italija gradnjo letalskih in pomorskih oporišč v Jiiižnd Italiji, pri čemer je že zagotovljena finančna pomeč ZDA. Končno poroča »Ce Solr», da imajo podpisnice bruseljskega pakta pravico posvetovanja o italijanskem notranjem vprašanju, če bi smatrale, da je njen položaj nevaren za ob3tcj zavezniške pogodbe med Anglijo, Francijo, Benelusom in Italijo. Švicarski lisi, «Der Bund* priobčuje članek »Obnova Italijanske vojske*, kjer pravi, da se Italija ne drži določb mirovne pogodbe, ki omejuje njeno oborožitev. List pripominja, da razpolaga Italija danes s šestimi divizijami in s pomožnimi četami. Divizije imajo dvakrat več moštva kakor normalno. Na zadnji vojaški paradi v Rimu so defilirale edinice vseh vrst orožja jn njihovega števila sklepajo strokovnjaki, da odgovarjajo vojski z najmanj 25 divizijami. Glede debav ameriškega orožja Italiji doznava list «Vorwaerts» Iz Innsbrucka, da je bilo zadnje tedne prepeljanega več kot 80 tisoč ton orožja in streliva iz ameriške zasedbene cone v Nemčiji skozi Innsbruck v Italijo. ODGOVOR NA NOTO ZSSR GLEDE TRSTA Imperialisti prosijo za nasvete gled LONDON, 16. — Bevin je poslal novo noto sovjetskemu poslaniku v Londonu v odgovor na sovjetsko noto glede Trsta. Prepis nete so izročili tud; jugoslovanskemu poslaniku LeontiSu in italijanskemu poslaniku Ga Karat. Sccttiju v Londonu. Bevin izjavlja, da se ne bi smelo sprejeti sovjetsko stališče, da pomeni postopek, ki ga navaja Velika Britanija, kršitev osnovnih demokratičnih načel. Nota zatrjuje dalje, da je predhodno razpravljanje, ki ga je predlagala britanska vlada, v skladu s proceduro, ki so jo uvedli za pripravo mirovne pogodbe z Italijo. Končno izjavlja Bevin, da britanska vlada ni imela nikoli namena preprečiti, da bi katera koli od 21 držav, ki so sodelovale pri mirovni pcgodbl, bila izključena od sodelovanja pr; even-tuelni reviziji, in prosi sovjetsko vlado, naj utu čim prej sporoči postopek, po katerem Sovjetska zveza želi, da bi se to vprašanje preučevalo. Tudi francoska vlada je izročita sovjetskemu 2 poslaniku v Parizu noto, v kateri trdi v odgovor na sovjetske izjave, da je mirovna pogodba z Italijo stopila v veljavo ŠESTNAJSTIM SE JE PRID ZAKULISNI SPORI Marshallovih držav Tekmovanje med angleško in francosko vlado, kdo bo prvi prejel „pomoc“ - Francoska komunistična partija proti ameriškemu prodiranju v francosko gospodarstvo PARIZ, 16. — Danes so v Parizu več angleškega blaga tudi za Fran-predstavniki 16 Marshallovih držav,1 cijo in ostale države zapadne Ev-katerim se je pridružil še 17. člani j rope, če bo Hoffmanu zmanjšal to je zapadna Nemčija, podpisali i anglešk; izvoz v ozemlja s šterlin- zaključni akt konference, konvencijo za evropsko gospodarsko sodelovanje in dva dodatna protokola. Ob tej pTiliki sta posebno Bevin in Bldault ponovno govorila o »obrambi neodvisnosti in svobodne civilizacije* zapadnih evropskih držav. Oglasil se je tudi grški zunanji minister Caldaris, ki je med drugim hinavsko zatrjeval, da »je treba vedno delovati v krščanskem duhu, ki sloni na Idealu pravično-na drugem koncu Rima notranji j sti in usmiljenja*, minister Scelba Njegova izvajanja pa ^ isu go navzoč; delegati so b:la polna dvoumnost; in v to- ; ; am„iški vla(Ji ,n om6rižke. l'Vr\ cnmlilva Vat* ar* v mrp^i n n* ! , , , , , . mu ljudstvu* zahvalno brzojavko, ];ko sumljiva, ker so v zvezi z na- I vodili, ki jih je izdal on sam kot minister .policije. S po nočjo teh navodil namefava Scelba v zadnjem trenutku pred volitvam; izločit; iz policije vse nekdanje partizane. Prav tako je neodkrita njegova izjava, da bo ukinil volitve, če bo ogrožena vollvna svoboda, ko vsakdo ve, da lahko ed no on ogroža svobodo glasovanja, ker še vedno n. opustil misli, da bi izzval fTonto in teroriziral široke demokratične množice. Vsi ti naklepi Scelbe so razvidni iz neke tajne okrožnice, naslovljene na poveljstvo karabinerjev in na derookristjansko stranko, v kateri dopušča možnost, da bodo demokristjan? zavzeli pri volitvah drugo mesto. Čeprav slonijo ti izidi na opt! mlzmu samega Scelbe, je vendar značilno, da predstavnik vlade sklepa, da bo prejela fronta najmanj 45% in demokristjani največ 35% glasov. Poročilo omenja tudi, da je pričakovati, da bo zmagala fronta še bolj očitno v volitvah za senat, Kot stalni sedež odbora za evropsko gospodarsko sodelovanje je določen Pariz. Člani odbora bodo predstavniki Francije, Veiike Britanije, Italije, Nizozemske, Švedske, Tur čije in Svicč. Telepress poroča, da smatrajo v Londonu ustanovitev angleške komisije v Washingtonu, ki ima nalogo izvršiti v smislu Marshallovega načrta tozadevne nakupe blaga za Anglijo, kot spretno potezo angleške vlade, da pride pri Izrabi ameriške »pomoči* prva na vrsto. V ozadju te poteze je angleško-francoski spor, ki povzroča že sedaj neko zagrenjenost. Angleška vlada je namreč nedavno zvedela, da so Francozi podpirali zahtevo ameriškega zunanjem ministrstva, da sme novoimenovani upravitelj Marshallovega načrta Hoffmann izreči svoj veto glede angleških naložb v območju angleškega šteriin-ga. Francoska vlada Je računala namreč, da bo ostalo na razpolago govo valuto. Francoska vlada je hotela še posebej izkoristiti mož-rost, da bi te nakupe v Angliji izvedla na dolgoročne kredite. Telepress pri tem še poudarja, da je angleško zunanje ministrstvo presojalo francosko zadržanje zelo neugodno, ker bi v primeru, da bi Hoffmann imel res to polnomoč, trpel na Srednjem in Daljnem vzhodu angleški vpliv. Iz tega razloga je bila Anglija proti stališču Francije, ki je pri pariškem uradu 16 držav za obnovo Evrope predlagala, naj ustanovijo ZDA za na kup ameriškega blaga eno samo komisijo, ki bi nato nakazovala kupljeno blago posameznim 16 državam. « • • Na današnji seji centralnega ko-miteta francoske komunistične partije je njen tajnik Marty poročal o ameriškemu prodiranju v francosko gospodarstvo, ki se izraža v tem, da prehajajo francoska podjetja vedno bolj pod ameriško nadzorstvo. Govornik je opisal ameriške metode izkoriščeva-r,ja, zatiranje delavskih svoboščin in prepagande, pri čemer Je navedel nekatere primere, ki dokazujejo, kako si je ameriški kapital podvrgel francosko industrijo. Pri tem je Mart|y ugotovil, da pomeni borba za meje ter gospodarsko in politično cbrambo tudi borbo za vsakdanji kruh. Centralni komitet Je ob zaključku svojega zasedanja odobril resolucijo, ki vsebuje bodoči program partije. Med drugim se zavzema za utrditev svetovnega miru, vzpostavitev trgovskih odnoscv z državami Srednje Evrope, za odklonitev pc-godb z imperialističnimi državami, za ustanovitev takšne francoske vlade, kjer bo sodelovala tudi komunistična stranka, ukinitev vejne v Vietusmu, zniianje izdatkov za vojsko, reviz.ja mezd, znlžinje oen, stalnost valute, za pravico stavkanja, okrepitev poljedelstva, obnovo itd. Pismo maršala Tila italijanskemu ijirlsivu TURIN, 16. — Člana detegaci/v italijanskih industrijskih delavcev. Sele pred nekaj meseci, da je «rav-no zaradi neizvajanja mirovne pogodbe potrebno najti praktično rešitev*. Hkrati z angleško in francosko vlfldo je tudi ameriška vlada izročila sovjetskemu poslaniku v Wa-sh netenu noto, v kateri izjavlja, da tobialuje, da je sovjetska vlada odklonila pogajanja za povratek Tržaškega ozemlja Italiji». Nota pripominja, da bi v primeru, da bi sovjetska vlada dala svoj načelni pristanek za izročitev Trsta Italiji’ bila ameriška vlada srečna upoštevati sleherni nasvet, ki bi ga moskovska vlada dala glede postopka za sestavo priloge k mirovni pogodbi z Italijo». Namestniki za Avstrijo razpravljali o reparacijah LONDON, 16. — Danes so se zopet oestali namestnik: zunanjih ministrov. Razpravljali so o vojnem materialu zavezniškega in nemškega izvora, ki ga ima trenutno Avstrija, dalje o zaposlitvi tujega osebja, zlasti Nemcev v avstrijski vojsk:. Predvsem so zopet preučevali vprašanje reparacij, toda sovjetski delegat Koktonov ni hotel zavzeti lastnega stališča, dokler ne obrazloži tudi jugoslovanska vlada svojih zahtev. Ostali trije delegati pa so izjavili, da ne sme Avstrija plačati nobenih reparacij. Končno so razpravljali o določbah mirovne pogodbe glede avstrijske neodvisnosti in o vprašanju razseljenih oseb, vendar niso prišli tudi v teh točkah do poz'tivnih zaključkov. V pričakovanju so določili prihodnjo sejo na ponedeljek. »Odidite iz Grčije!" LONDON, 16. — Agencija grškega tiska y Londonu poroča, da se bo v soboto začela v Londonu konferenca pod gtslom »Odidite iz Grčije i*. Konferenco bo organizirala «Z vesa za demokracijo v Grčiji* in se je bodo ude.ežili med drugimi tudi član njujorškega občinskega svetg Connoily, kandidatka na Wal-iact ovi listi za senat gespa Clay in podpredsednik ameriškega sveta za demokratično Grčijo dr. Karaphi-los, ki so se bili udeležili tudi mednarodne konference za pomoč demokratični Grčiji v Parizu. Te konference se bo udeležilo nad 160 britanskih sindikalnih in kulturnih organizacij. Radio «Svobodna Grčija* poroča, da je zadnja izjava voditelja ame-k>i sta se bila udeležila festivala r ške pomorske misije v Grčiji ad-italijanske manjšine v Rovinju, Su-i m.raia Snaokenburga pretveza za Odgovornost Angine za nerede v Palestini Britanska vojska in policija, zabarikadirani v „Bevlngradih“, vzdržujeta stalno obsedno stanje dme« predmete. FLUSHING MEADOWS, 16. — Danes ee je začelo drugo izredno zasedanje glavne skupščine OZN, ki so ga sklicali, da preučijo palestinsko vprašanje. Argeniinsk: delegat je indirektno priporočal spremembo statuta Organizacije ZN, ker da sedanji »ne odgovarja več sedanjim Okoliščinam*. Na popoldanski seji so razpravljali o postopku. Komisija Org, združenih narodov za Palestino je v svojem poročilu na Varnostni svet navedla, da pade vsa odgovornost za morebitno državljansko vojno v Palestini na angleške oblasti. Angleška vlada se v svojem odgovoru na to poročilo sicer izmiče vsaki odgovornosti, vendar pa ni odgovorila na glavno obtožbo, da je pripisati odložitvi angleške vlade, ki ni dopustila, da bi komisija OZN za Palestino šla še pred 1. majem v Palestino, kar W vsekakor dovedlo do pomirjanja 2idov ln Arabcev. Pri tem, tako poroča Telepress, je značilno, da vztrajajo londonski vladni krogi na tem, da umakne Anglija ob določenem roku svoje čete iz Palestine, edino le Bevin se pod pritiskom ZDA nagiblje na to, da bi angleške čete ostale za nedoločen čas še vedno v Palestini. V Laik? Succesau zatrjujejo odgovorni krogi, da je Anglija že pristala na nov ameriški načrt. Na ta način upajo ZDA in Anglija, da bodo začasno ohranile svoj položaj v Palestini. V zadnji številki glasila informacijskega urada v Beogradu objavlja Mikunis članek, s katerim zvra-ča na Veliko Britanijo odgovornost za zadnje nerede in za veliko zmedo, k; vlada v Palestini. \ Britanski imperialisti, piše list, ustanavljajo tolpe z Arabci in vojnim; zločinci, kakor so veliki muf-t< v Jeruzalemu, Anderscvi vojaki in fašistični zločinci, ki so zbežali iz drugih držav. Britanska policija in vojska, ki so zabarikadira ni v utrjenih središčih v Jeruzalemu, Hajfi itd., ki jih je prebivalstvo nazvalo '«Bevingradi», vzdržu Jejo »talno obsedno stanje v državi. Mikunis poudarja, da »o sklep za razdelitev Palestine, ki ga je sprejela OZN, z navdušenjem po zdravile vae ljudske množice v Pa lertini. Glede Zidov izjavlja Mikunis: »Aniglo-ameriški imperializem dobiva važno oporo v Židovskih terorističnih organizacijah, ki iro privatna vojska velike židovske buržuazije. 2e štiri mesece, medtem ko je bilo potrebno podpreti arabski odpor proti agitaciji in te- rorju imperializma, so židovske teroristične organizacije Irgun in Stem Izvedle velike provokacije proti nedolžnim Arabcem in metale bombe v restavracije ter ubijale žene ln otroke. Pisec obtožuje židicvsko agencijo, da vodi »kapitulacijako politi ko nasproti policiji in britanskim četam, s tem da zahteva od oddelkov Haganaha, naj se nc upirajo Angležem*. Mikunis zaključuje, da s« sedaj palestinska komunistična stranka, Zveza za narodno osvoboditev in vse napredne sile borijo za dosledno izvajanje sklepov OZN za usta ncvitev židovske jn arabske neodvisne države na demokratični podlagi, za gospodarsko cnotn: st in sodelovanje med tema dvema državama. Bolgarija in FLRJ bosta skupno izkoriščali premogovnike SOFIJA, 16. — V okviru pogodb:-o prijateljstvu sodelovanju in vzajemni pomoči med Jugoslavijo ln Bolgt rijo sta ti dve državi podpisali dogovor za skupno izkoriščanje premogovnih ležišč v obmejnih kra Jih. V enem od teh ležišč bosta obe državi začeli skupno proizvodnjo koksa za železno industrijo. Obe državi sta se sporazumeli, da bosta čim bolj olajšali delo bolgarskim rudarskim inženirjem v Jugoslaviji ter jugoslovanskim v Bol-garijl. BUDIMPEŠTA, — Ob 17. obletnici proglasitve španske republike so v Budimpešti ustanovili društvo za kulturno sodelovanje med Madžari ln Spanoi. loto m G-iorgetti, sta pred številno mnoiioo v Turinu govorila o svojih vtisih o Jugoslaviji. Suloto je izjavil, da je Italijanska at.legacija prepotovala, vso Istro in je lahko ugotovila, da uživa italijanska manjšina enake pravice kakor jugoslovansko prebivalstvo in da se italijanska kultura razvija v ozračju toplega prijateljstva med italijanskim in slovanskim prebivalstvom. Istrski Italijani aktivno sodelujejo v političnem življenju ter imajo svojo predstavnike v osrednjih ln krajevnih organiznih ljud ske oblasti. Drugi govornik Giorgetti je bil deležen navdušenih aplavzov, ko je prebral pismo miru in prijateljstva, ki ga je maršal Tito naslovil po tej delegaciji vsemu italijanskemu ljudstvu. Dimilrov bo v lorek prišel v Prago PRAGA, 16. — Uradno javljajo, da bo prihodnji torek prišla v Prago bolgarska vladna delegacija, k! bo tam podpisala pogodbo o prijateljstvu in zavezništvu s CSR. Delegacijo bo vodil ministrski predsednik Dimitrov. Bolgarski poslanik na Poljskem je izjavil da bo Bolgarija v kratkem. podpisala prijateljsko pogodbo tudi s Poljsko in Madžarsko. Združitev delavskih strank na Madžarskem BUDIMPEŠTA 16. — Na seji 14. aprila centralnega komiteta madžarske komunistične stranke je glavni tajnik Rakosi govoril o političnih in organizacijskih nalogah stranke v zvezi z bodočo združitvijo obeh delavskih strank. Centralni komitet pozdravlja predlog za združitev c-beh strank n pooblašča politični urad stranke, da pripravi kongres za združitev. Sklenili so, da bode za 12. junija sklicali 4. kongres madžar ske komunistične stranke. Madžarska vlada je prejela poročilo sovjetske vlade, da se stri nja, da se izročitev 9000 ton ko ruze na račun reparacij, ki bi Jih bila njorala Madžarska izroč!ti v januarju in februarju, odloži na november in december. List »Sza-bad Nep* piše, da je to nov dokaz prijatelja'va, ki ga ima velika vzhodna soseda do demokratične Madžarske in na splošno do malih narodov. Ljudstvo v CSR razpravlja o ustavi PRAGA 16. — V času od 18. do 30. t. m. bodo po vsej Češkoslovaški sestanki, na katerih bodo razpravi jati o načrtu nove ustave. Oblasti so razdelile vsem ljudskim odborom 40 tisoč izvodov osnutka nove ustave. ameriško okupacijo grškega otočja in za njegovo uporabo kot pomorska opori šča. Snackenburg je izjavil, da Je tre-ba pripisati uspehe demokratične vojske na Peleponezu — približno 400 milj od »severnih sosedov* Grčije — ojačaiijem, k: so jih nudile sovjetske in jugoslovanske «ladje prikazni*. »Svobodna Grčija* pripominja, da je moral Snackenburg najti na kak nač‘n izgovor za poraz operacij monarhistov na Peleponezu. „Lino“ ni nikoli pristala v rešfeem orlstanlšdn REKA 16. — Nek? odgovorni funkcionar reškega pristaniškega poveljstva je v zvezi s kootraban-diranjem orožja z motorno ladjo »Lino* odločno zanikal, da je ta ladja odplula z orožjem zi Rek*. Pripomnil je, da «Lino» ni nikoli pristala v reškem pristanišču na Reki in zato je vest o vkrcanju tega orožja v reškem pristanišču povsem lažniva. 0 resnici na molčijo... Po predlogu ZDA, Velike Britanije in Franc je, da se Tržaško ozemlje priključi Italiji, je trzaiki reakcionarni tisk skupno z raznimi agencijami začel organizirano kampanjo laži in klevet proti jugoslovanskemu področju Tržaškega ozemlja. Ta plačani tisk je nanizal zadnje dni celo vrsto lažnih in klevetniških novic, da bi na ta način ustvari! čim večjo vznemirjenje v javnosti in da bi s tem zvalil krivdo za današnje stanje na Tržaškem ozemlju na jugoslovansko vojno upravo. Plačana trobila se poslužujejo vseh podlih sredstev, da b; na umeten način ustvarilo vojno psihozo. Pišejo o koncentriranju čet v jugoslovanskem področju in ob demarkacijski črti, nato o prekinitvi odnosov med gospodarskima komisijama obeh vojnih uprav, o zapori demarkacijske Črte itd. Tako je na primer tržaški reakcionarni tisk zadnje dni objavil vsak dan kakšno vest o koncentriranju čet jugoslovanske armade na demarkacijski črti, o povečanju čet na jugoslovanskem področju preko določenega števila, ki je predvideno v mirovni pogodbi- Toda to je bilo nekoliko preveč za njihove gospodarje. Tako je na primer general Alreg, poveljnik anglo-amer iških okupacijskih sil, izjavil, da on ne veruje, da bi bilo v jugoslovanskemi področju več vojakov, kakor določa mirovna pogodba. Pred kratkim sta agencija Reuter in tržaški reakcionarni tisk objavila, da je delegacija gospodarske komisije VUJA odklonila sestanek z angl o-amer iško komisijo, čeprav je v stvari šlo zato, da se sestanek odgodi na predlog delegacije komisije VUJA za določen čas zaradi zadržanosti nekaterih članov. Kakor je že znano, je podal predsednik gospodarske komisije vojne uprave JA major Miljenko Jakopovič glede tega izjavo, v kateri je opozoril na tendenciozno potvarjanje dejstev. Za reševanje tekočih vprašanj med obema področjema obstajata gospodarski komisiji jugoslovanske in anglo-ame-rlške vojne uprave, ki se sestajata vsakih 14 dni. V Četrtek, IS. t. m. je bil reden sestanek obeh komisij, ki bi sicer moral biti 8. t. »rt. 2e samo to dejstvo zanikuje zlonamerno tendencioznost reakcionarnega tiska. Na tem sestanku je kakor vedno komisija VUJA zastopala stališče enotnosti Tržaškega ozemlja v duhu mirovne pogodbe in postavila med drugim na dnevni red izmenjavo drugim med obema področjema. Komisija VUJA je izjavila, da je pripravljena izvažati vse proizvode svojega področja v zameno za proizvode anglo-ameriškega področja. Anglo-ameriška komisija je postavila take protipredloge, da bi se vsa ta ižmenjava dobrin zreducirala na ničlo. Vsi dosedanji napori vojne uprave JA za čim ožjo koordinacijo dela obeh komisij o vseh trprašanjlh, ki so življenjske važnosti za gospodarski razvoj in za normalizacijo prilik na Tržaškem ozemlju, so ostali kakor tudi na zadnjem sestanku brez uspeha. Vsa ta dejstva reakcionarni tisk skrbno zamolčuje ln ustvarja v Javnosti kljub tem dejstvom vtis, da je za današnje stanje kriva vojna uprava JA. Toda tržaško ljudstvo dobro ve, kakšna je resnica in kdo je kriv za dananje razmera na Tržaškem osemlju. Ker so se te Izmišljotine kaj kmalu razblinile ob stvarnosti, je reakcionarni tisk posegel po novih, aMessaggero Veneton in ostali tržaški reakc onarnt tisk je objavil pred kratkim popolnoma izmišljeno vest, da so oblasti jugoslovanskega področja zaprle demarkacijsko črto. Profašistična ilegalna or- ganizacija CLN, ki predstavlja peščico tržaških šovinistov in profa-šistov, je na podlagi teh vesti, ki si jih je sama izmislila in ki jih je vrgla v javnost po svojih ravno tako profašističnih organih, zahteva na primer, da se ta vest demantira. Med tem so jo demantirala dejstva sama. Kajti med obema področjema poteka še dalje normalno kakor do sedaj redni blagovni in osebni promet. Tržaške ljudske množice se po vseh teh prevarah, fcj se ob stvarnosti kaj kmalu razblinijo, ne dajo zavesti. To dokazuje njihova vsakodnevna borba za obrambo prave demokracije, za mir in boljše življenje. V Piranu so ustanovili socialistično stranko PIRAN. 16. — v nedeljo je bil y Piranu ustanovni kongres sociali, stične stranke za Tržaško ozemlje. V svojem poročilu je tajnik Fonda izjavil, da Je stranka za agrarno reformo ‘n za izvoljene oblasti, pripomnil je, da bo stranka nadaljevala svoje etelo ter bo v odnosih s komunistično stranko kritizirala in polemizirala z ono lojalnostjo in politično zrelost.o, kr mora obstojati med tovariši v borbi za socialistična načela. Po izvolitvi glavnega odbora so poslali brzojavko milanskemu listu »Avanti* z željo, da. bf ljudska fronta na nedeljskih volitvah dosegla popolno zmago. Grb stranke bo enak grbu italijanske socialistične stranke in bo razen tega ime; še helebardo. Finski parlament razpravlja o pogodbi z ZSSR HELSINKI, 16. — Danes Je ministrski predsednik Pekkala v par-lamentu govoril o sovjetsko-finski pogodbi in predlagal njeno ratifikacijo. Pogodbo so nato predali parlamentarni skupini za zunanje zadeve. Na splošno domnevajo, da bo pogodba ratificirana ob koncu i prihodnjega tedna ali najpozne*e ' do 27. aprila. Klavrna rezulfanla Ta pr okle ta živčna igra imperialistov a Trstom, ki »o jo načeli prav •a prav že taJcrat, ko so vrteli njihovi diplomati 4n generali globus tako, da se jim je lo naše mesto vedno pojavljalo pred očmi kot sijajna strateška baza, kot pravi tplaoe d’arme» — ta vražja igra gre strašno na žlvoe sestavnim dolom tukajšnje Giunie «italijanskih» strank. In eadmje manifestacije? Mar »liso njihovih pristašev bolj razočarale kot pa prepričale? Toda povelje je prišlo iz Amerike, ameriški radio jim je odredil ie v naprej minimalno število udeležencev in nič «i pomagalo medsebojno prerekanje giuntinih prvakov. In takd s* je zgodilo, da je bilo morda gospodarjem zaradi teh notranjih na-rprotij v Giunti to pot celo laže ukazovati. Kvalunkvisti so na primer nezadovoljni s predstavnikom italijanske republike, ki je že! na obisk v Koper; mladina iz njihove Giunte se upirajo lastnemu predsedniku; na današnji svečanosti predaje leginih podpisov se tudi ne ve, kdo naj jih izroči. Citali smo letake, v katerih pOziva socialistična stranka svoje pristaše, naj bi se bili zadnje manifestacije sploh ne udeležili, Itd. Na kratko: Ni jim lahko t«. bolje bi bilo, da jih to pot niso niti s svojimi predlogi začeli mešati. Klavrna rezultanta zunanjega pritiska in notranjih nesoglasij — fo je tula njihova manifestacija. In nafnoverjši tristranski odgovor na sovjetski odgovor! Cernu ta pohlevnost naenkrat in čemu ta pretirana olika? In to povpraševanj« po načinu postopka? Kaj naj si mislijo Gitintfini glavarji ? Kaj ti *grossi» prav za prav hočejo1 II Zapadni f/demokrGti ncCgja obsoditi iašizma ' ŽENEVA 16. — Na konferenci za svobodo t.ska in poročanja so razpravljal; o ^popolnitvi uvodne izjave glede definicije «svobode tiske*. Sovjetski delegat Bogoroiov je pri tem protest ral proti hujskačem na novo vojno ln navajal članek Waltefja Lippmanna, ki ga je priobč.l neki švicarski Ust, kjer navaja, da bodo imeli strategi v Londonu, Washingtonu in Par zu nalogo sklepati o načinu, kako bodo ZDA premaga le Sovjetsko zvezo. Bogomolov je nadalje zahteval, naj bi uvodna .zjeva vsebovala tudi formalno obsodbo vojne propagande ;n potrditev, da mora svoboda ej;ka služiti demokraciji, s tem da unči vse ostanke f-aš.zma jn fešistične ideologije katere koli oblike. Svoboda tiska naj služi tudi m Čelu spoštovanja človečanskih pravic m osnovnih svoboščin. Stališče sovjetskega delegata sta zlasti podprela predstavnika Češkoslovaške to Jugoslavije, vendar predlog Bogomolova ni bil sprejet. PRAGA. — Češkoslovaška skupščina je včeraj odobrila zakonski osnutek proti alkoholizmu. Poslanka Zimakova je poudarila, da »e v CSR v enem letu uporabi 9.5 milijard kron za alkoholne pijače, 6.5 milijard kron za tobak, dočim se za nakup knjig uporabi samo 700 milijonov kron. Indijsko se bori proti zatiralcem NOVI DELHT, 16. - Preganjanje, ki ga je indijska vlada začela proti sindikatom, komunistični stranki in demokratom na splošno, Je zelo poslabšalo po-itični položaj v deželi Prebivalstvo ne prikriva svojega nezadovoljstva zaradi tega protidemokratičnega postopanja. 15. apn.a Je v Bombayu 5000 pristaniških delavcev priredilo protestno demonstracijo zaradi aretacije voditeljev delavskega gibanja. Prebivalstvo Ahmedabada odkrito simpatizira s 1600 profesorji, ki so stopili v stavko že pred mesecem dni in ki zahtevajo izboljšanje plač. 51.000 prebivalcev Ahmedabada je podpisalo resolucijo, s katero zan-tevajo od državnih oblasti rešitev spora med stavkajočimi in občinskimi oblastmi. Listi pišejo pod naslovi kakor na primer »Nezadovoljstvo v zapai ni Bengaliji*, da ne samo delavski razred, pač pa tudi srednji .doji predstavljajo važno plast prebivalstva pokrajine, k: se upira postopanju vlade. V MadTesu je v tovarni škatel več kot 4000 delavcev v stavk;. V Gunturu in drugih okrajih je prebivalstvo priredilo mno žične demonstracije kot protest proti postopanju vlade. ce in britanske kapitaliste proti slehernemu vmešavanju dTžave v vprašanje težke industrije (premog, železo, Jeklo, rudninska olja itc.), ki je last privatnikov, za prihodnjih deset let. Nacionalizirali bodo samo ono industrijo, ki je že pod vladnim nadzorstvom, to je železniško in oboroževalno industrijo. NICA. — Jugoslovanski konzul v Nkri Popovič je prejel danes iz roki Pomen cele vrste aretacij sirač** , tamkajšnjega prefekta spominsko kolajno osvobodilne borbe. Sveča-nOBti so s« udeležile razne vojaške in politične osebnosti in koosuiami kalnih in levičarskih voditeljev je , postal jasen z objavo izjav« « m-J duštrijškl politik; indijske v!««, j IčJ&va fčit-i indijske veleindustrij-1 Načrtni prevozniški promet v Jugoslaviji BEOGRAD, 16. — Od 1. Junija dalje te bo ves avtomobilski prevozni promet v Jugoslaviji vodil po določenem načrtu. Tako bo moralo vsako krajevno in medmestno prevozno sredstvo prevoziti dnevno povprečno 100 km, prevozna sredstva gospodarskih podjetij pa 80 km. Pripravljajo tudi načrtno popravljanje avtomobilskega parka in razdeljevanje materiala za avtomo-bile. Urejujejo delo javnih podjetij za prevoz blaga in potnikov v krajih, kjer ni železnic. Okrajni in mest,n; odbori bodo povsod, kjer bo potrebno, ustanovili državna podjetja taksa metrov. V vsakem ministrstvu. ravnateljstvu ali podjetjih, kt razpolaga z avtomobili, bodo or-gan5zarall posebne odseke ln kontrolirali prevoze s temi sredstvi. Na ta način bo možno bolj raclonelno okoriščanje avtomobilov in karmo, nov. PRIMORSKI DNEVNIK' — 2 — 17. aprila 19^ Nesristranest ln .ljudske manifestacije. Da bi Leglnlm komedijam dali Hm večji pečat, so se v četrtek pripravili tudi nekateri uradniki v ACEGAT-ovih uradih v ulici Genova. Čeprav te tl uradniki vedno razburjajo, kadar so v prostorih nabtti lepaki z demokratično Vsebino in jih trgajo z zidu » Ugovorom, da je prepovedano lepiti lepaka v prostorih tega urada, so v četrtek razobesili italijanske zastave po oknih. Takoj je delegacija tovarniškega odbora odšla k ravnatelju in ga vprašale, kako to, da nekateri lahko razobešajo žaltave, med tem ko je on sam prepovedal demokratičnim uslulbencem, da M izpostavljali svoje znake. Teda) je svojo prepoved utemeljeval s tem, da je ACEGAT javno podjetje. Vendar ni delegacija v četrtek zahtevala odstranitev zastav, čeprav bi bila ta zahteva upravičena, pač pa so delegati samo opozorili ravnatelja, da \ bodo demokratični delavci ln urad-1 nikl v prihodnje izpostavili svoje simbole ne glede na to, ali bo gospodom všeč ali ne. Nekaj podobnega se je zgodilo na mestni kmetl.i. Tam sta dva neznanca začela trositi in lepiti šovinistične lepake. Zaupnik ES je takoj zahteval od ravnateljstva, naj ta dva provokaterja odstrani, kar se je dejansko tudi zgodilo zaradi odločnega nastopa bseh delavcev, ker so ti že grozili, da zapuste delo, afco se ta dva ne bosta odstranila. Toda nekdo, ki so mu bili lepaki najbrtg všeč, je takoj telefoniral policiji, toi je res takoj pribrzela na kraj in ostala tam ves dan x halogo, da prepreči incidente. TRŽAŠKI DNEVNIK Palestinska strategija pri nas ne bo imela uspeha Delovno ljudstvo ima pravico do mestnega središča ČLANOM KOORDINACIJSKEGA ODBORA ZA PROSLAVO 1. MAJA JE BILA PREDLOŽENA LINIJA «GARDNER», KI OMEJUJE PROSLAVE 1. MAJA IN ODREKA DELOVNEMU LJUDSTVU MESTNO SREDIŠČE Pred nosom policije so šovinisti napadli pasanta Včeraj ob 19.10, tako rekoč le pri belem, dnevu., je banda petih pobalinov križarila po ul. San LaniK.ro do utice XXX. oktobra okrog Cerkve sv, Antona. Ves čas je zasledovala nekega tovariša po vsem, videzu mornarja e ruske ladje sGoneml Cernjakovski», kt je pred dnem priplula v Tret. Mladeniče bandite je bodla v oči velika peterokraka zvezda, ki jo je nosil mornar na pršilu Očivideo lepa prizora, ki nam ga je Opisal, je povedal, da so e> naenkrat banditi približali neznancu, nekaj spregovorili z njim. in ga ves čas nagovarjali toompagno*. V tem mu je eden lamed petcročUvnske bande zadal udttreo po glavi In ga zvrnil na tla. Ko se je očivideo, ki je zasledoval bandite, približal skupini in neznanem ter vprašal, kaj se je zgodilo, so ti še odgovorili, da ni ničesar posebnega. Eden ga je hotel še mkrat udariti, toda drug brinžtf je Se omenil, da mu. je on le dvakrat pošteno dal po glavi, da ima zato kar dovolj. Nato pa to jo junaško popihali. Pri vsem tem dogodku je bil prisoten policaj ln veliko občinstva. Policaj ni niti mignil S prstom, najbrž« je hotel biti miett nalogam, ki sl jo je zadala ta tnajbeljša peticija* In si-o«r rasbijati glave demokratov in podpirati šoviniste. Podpirani« Tudi na tržaški nniverzl ni nakal v redu za iegsie Pred dnevi je prišla vest, da je »prijatelj» Nino Vodltzka v Italiji pristopil k ljudski fronti in tako zapustil tukajšnjo šovinistično druščino. Vendar vse kaže, da ni tprijatelj» (sedaj bivši) V odit zk a edini, ki je v Italiji naredil križ čez tvojo preteklost. Kot se zdi, so temu sledili tudi nekateri proje-sorjf, docenti tržaške univerze in sicer predavatelji tehnične fakultete. Vest o tem so nekako dali kot navadno šovinistični študentje tehnične fakultete. Ti so sledili zgledu svojim enakovrednim kolegom iz INPS, kjer so vrgli Vodltzko iz uradov. Vendar so bili mlečnozobi gospodiči bolj skromni. Omejili so se na protestiranje, skratka na besedičenje. Od svojih predavateljev, ki so pristopili k fronti in M so celo i kandidati te, so študentki tahtevali, j na) zapuste fronto ali pa univerzo. Za nameček so poslali tudi neko protestno pismo (pa ne tako z ISO •tsočl podpisov kot pošilja Lega) na rektorat. Sam dekan fakultete prof. Bruno Dc Fineti je sicer jezuitsko priznal, da se tem profesorjem z moralnega stališča ne more ničesar očitati in da sgoliardi* nimajo pravice, da bi jih zato blatili. Vendar se ni izognil strupeni izjavi, da imajo isti «go- Tekmovanje med raznimi sektorji se vrš i tako, da tekmujejo med seboj sektorja Kolonkoveo in Skedenj, sektorja Cebuleo ln S. Ana; ker 30 ti sektorji precej obširni, tekmujejo med seboj tudi posameznimi tereni. Zmagal bo tisti okraj, sektor ali teren, ki bo v najkrajšem času pridobil največje število novih članic. V vaseh tekmujejo za vpis v ASIZZ z vsem navdušenjem. Žene so sklenile, da priredijo razne zabavne in kulturne večere, na katerih bodo razdeljevale tudi izkaznice. V raznih krajih so bile že konference in kulturne prireditve, katerih dobiček so dale žene za kongres partizanov, obenem pa so pridobile precejšnje število tovarišic, ki so se vpisale v ASIZZ. Tene iv. okraja so sklenile tekmovati s enim najmočnejših okrajev, to je šentjakobskim okrajem in so seveda trdno prepričane, da bodo v tem tekmovanju zmagale. Da bi se njihov Hačrt popolnoma uresničil, so S; zadale sledeče naloge: okrepiti in popularizirati morajo to tekmovanje in prikazati vsem ženam, da je danes dolžnost vsake Sene biti vpisana v ASIZZ, ki se bori skupno z vsemi demokratičnimi organizacijami za izboljšanje gospodarskega in političnega položaja na našem ozemlju; dolžnost vsake posamezne iene je razdeliti čim več izkazn'0 vsem tistim sennm, ki že niso vpisane v ASIZZ. S tem da bodo iefle pridobile novih članic v ASIZZ, bodo tudi okrepile enotno fronto demokratičnih žena, ki se danes bori proti Imperializmu za mir, svobodo in neodvisnost. C e bodo vse žene razumele pomen tega tekmovanja in vstopile ' v vrste ASIZZ, bo lahko ta njlho- j va organizacija stopila okrepljena j v borbo na pot zmage. KOLEDA! Spominski dnevi 1944 so Nemci pričeli ofentiivo proti zapadno koroškemu odredu. PRESKRBA Razdeljevanje riža. Danes bodo v mestu in podeželju delili vsem skupinam potrošnikov po 1000 gr riža na odrezek VII — testenine živilske nakaznioe. Konec razdeljevanja 30. t. m. Cena v podeželju 126, V mestu 124 lir za kg. Dodamk masti. Danes bodo veem potrošnikom, ki Imajo pravico do dodatkov, začeli deliti mast namesto olja in masla na odrezke olja in masla meseca aprila, ter po 2 škatli konserviranega mesa «Horse Meat* na odrezke z datumom od 1. do 10, t. m. Konec razdeljevanja 30. t. m. Cona v restu: mast. 80, konsetvirano meso 70, v podeželju: mast 82 lir za kg, konservirano meso 71 lir za škatlo. tsrrčdna delitev testenin za bro-posel.no, vpokojevoe in. reveže ter za lastnike dodatnih nakaanio AV-ISS. Danes se bo začela izredna delitev 1000 gr testenin za brezposelne, upokojence in reveže na odrezek 8 a prednostnih nakaznic oziroma na odrezek 58 d dodatnih nakaznic AVI8S. Konec razdeljevanja 30 t. m. Cana v mestu 53, v podeželju 55 lir za kg. ENOTNI S3NOSKATI Preiskava na sedefri stranke Včeraj ponoči J« polioijs napravila preiskavo na sedežu stranke j *Hlapec Jerneja »indipendentlstov*, kjer *o približno dobro uro prej italijanski šovinisti metali kamenje in razbili šipe ria oknih ter vrata. Policija je našla na sedežu samo pet palic, ki so ležale zapuščene v nekem kotu. Policija Je to «nevarno» orožje zaplenila in odnesla s seboj. KMETIJSKA STROKA. Vsi čebelarji, ki nameravajo peljati čebele na pašo v Slovenijo, naj se nemudoma javijo na sedežu V ul. Imbriani 5. KMETIJSKA STROKOVNA ZVEZA E. S. Obvešča vse kmetovalce, ki so se vpisali za sladkor, da ga lahko dvignejo na sedežu ul. R, Imbriani 5-L Kulturna prireditev ZPP na Opčinah Dramska skupina Zveze primorskih partizanov bo priredila jutri, v nedeljo 18. t. m. v Prosvetnem domu na Opčinah pev-sko-dramatsko prireditev s sledečim sporedom: Nagovor, recitacija, dvospev (Gec Mara-Kodermac), Ivan v 7 slikah, kjer nastopi novoustanovljena dramska skupina partizanov v režiji tov. Košute in kot zadnja točka nastop partizanskega pevskega zbora Pro-sek-Kontovel. Začetek ob 17. Vstopnina: Sedeži 120 In 100 lir, stojišča 60 lir. Sobota 17. aprila Rudolf, Ruaalka Sonc« vzhaja ob 5,13, *&lw* ob 18.55. Dolžina dneva 13.» Luna vzhaja ob 11.13, zahaja ob 2.34. Jutri 18. aprila Konrad, Mirt OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOg SLOVENSKO *1 § NARODNO g ________GLEDALIŠČE § g ZA TRŽAŠKO OZEMUE j DANES 17. APRILA OB 20: K. Simonov: «RUSK0 PRAŠANJE*. Gostovanje F Sv. Ivanu (S. Škamperle)* NMelja 18. aprila ob 16 ut 1 O’ Neill: ANA CHRISTI Gostovanje v prosvetnem štvu v Nabrežini. Ponedeljek 19. aprila ob * • Goldoni-Rupel: v**č..„ak6 š Slovenske narodne in Par jjjJJ.t. pesmi. 13.50. Zdravniška ^ 1S. 14.00. Dnevni pregled tiško. ^ Pestra glasba. 17,29. Otvorite ' rDe Glasbena fantazija. 18.00. r- ..eT, aktualnosti. 18.15. K°nCC „timl»l' ture. 18.30. Pripovedke z4 Idi** še. 19.15. Skladb« slavnih Ijev. 19.45. Napoved časa k* ^ čila. 20.00. Operetna #laS“^r ..met-Lahka glasba. 20.45. P° T? 211®1 rosti. 21.00. Skladbe za C«1.’ Slovenski sindikalni kvinta^ p nos iz Ljubljane. 21.35. Iz 0tyL,rtii! sveta. 22.15. Kulturne ln„L 8?-vesti. 22.30. Plesna glasba. »■Aed renade in romance. 23.18; m-časa in poročila. 23.30. CiW»J« trišnjih sporedov. 23.35. P°10^ glasba. 24.00. Zaključek. RAZNO ■ Za Koledar Gregorčičev« „rv i leto 1948 naj poverjenik^1 ^i«, za svetna izvršijo društva zaključijo VBf0^jej° izvršijo zadnje oddaje In -“a jj-r.emudoma račune ln znesk«L ložbo v uL dei Porta 16-nikl naj pohlle! Plezalni tečajl>DT v V nedeljo 18. t, m. »e. tečaj v gorskem plezanju ■,,je ščici (Rosandra). Odhod postaje tramvaja št. U v J ob 8 zlu t raj. Dobrodošli '•ua vinci in izletniki. Tisoči mladincev in mladink se pripravljajo za prvomajski nastop Jutri izida naš list na štirih straneh llardi* pravloo obsojati te profesorje, ker Je njihova politična odločitev nedvomno «važntt*. Jasno je, da je ta izjava vredna šovinističnega okolja, ki preveva vso tržaško visoko šolo. Hvala bogu pa so še ijildje tudi na univerzi in v tem primeru nekateri profesorji, ki razlikujejo pravo demokracijo od one, ki jo pridigajo dolarski hlapci v Italiji in tu v Trstu. Morda bodo počasi spregledali tudi «goliardt». Na vsak način se tudi na tržaški univerzi odpirajo vrata svobode ln napredka. V nedeljo zjutraj je bila glavna vaja za prvomajski telovadni nastop, na katerega se naša mladina z vso vestnostjo pripravlja. Sto in sto mladincev, mladink in pionirjev se je teh vaj udeleiilo. Ze v prvih jutranjih urah so se slišala v Montebella povo ja: ena... dve... tri, ki so jih dajali telovadni učitelji, med tem ko se je mladina kar najbolj potrudila z izvedbo vaj. Vsakdo je lahko videl, da je naša mladina v zadnjem času zelo napredovala in da izvaja sedaj telovadne vaje ze skladno in točno pa tudi mnogo novih telovadcev in telovadk se je priglasilo. Vsi,mcsfrti okraji so pričeli s tekmovanjem, ki naj bi dokazalo, kateri okraj ima največ in najboljše telovadce. Da dokažemo vse to navdušenje, naj navedemo samo nekaj številk. Okraj Sv. Ana, ki je stel v zadnjih tednih 346 telovadcev, je v zadnjem času povečal svoje število za 142 telovadcev in tako dosegel eno lzmed prvih mest v tekmovanju za prvomajski nastop. Tudi vsi ostati mestni okraji so si pridobili nooih telovadcev in telovadk, ker si hočejo namreč na vsak naeln osvojiti prehodno zastavico. S posebnim navdušenjem se udeležujejo vaj ta prvomajski telovadni nastop mladinci in mladinke nad 13 lett in pa pionirji od 10 do 14 let. Ti uspehi in navdušenje so najboljši dokaz, da je mladina razumela resnični pomen prvomajske manifestacije ln hoče po svojih močeh pripomoči, da bi ta manifestacija uspela res tako, kot si jo žele vsi tržaški demokrati, seveda te priprave sa prvi maj niso preveč všeč Legi, ker ona noče, da bi demokratično ljudstvo manifestiralo svojo odločno voljo braniti mir in svobodo. Prav gotovo nam pripravljajo Se drugi okraji presenečenja, ker nočejo zaostajati za drugimi Neznanec streljal proti stanovanju V Četrtek okrog 23,45 je nek nez nanec oddal na ulici Foscolo «n strel verjetno iz samokresa proti stanovanju 69-leinega Monticca Lina, ki stanuje v prvem nadstropju hiše št. 18. Stre! je razbil eno Šipo pri oknu ter n! povzročil druge škode, niti ni bil nihče ranjen. 4tukuhCL Mednarodna raz v galeriji „S Razstava sicer ni zelo obsežna irt vsebuje vsekakor premalo imen, da t>; se mogla po pravici imenovati «mednnrodna», vendar je dovolj bogata po raznolikosti razstavljenih del, da bi zasluzila vsestransko pozornost. Različne tehnike, lesorezi, suha Igla, vodotlski itd. dajejo razstavi mnogoličnost, ki jo še stopnjujejo lepo urejen■ ex llbrlši. Mnoga znana Imena srečujemo na razstavi, tako slovenska kakor italijanska alj češka. Med drugimi je zastopan celo slavni Pablo Pioaslo, tokrat s »tlo malo revolucionarno, a zato tembolj občuteno izdelano esuho lglo», ki kajpada ne more pravilno repre-zenllratl tega vsestransko udejstvujočega se modernega Proteja v slikarstvu. Tem prijetneje smo zato presenečeni z nekaterimi domačimi imeni, ki so znatno bogateje zastopana. Mislim tu predvsem na Lojzeta Spacala, ki se je z veliko resnostjo lotil lesorezov, p katerih se giblje od folkloristično pojmovanih kompozicij do hoteno primitivnega tihožitja. Bogato izbiro suhih igel in lesorezov je razstavil tudi Avgust Černigoj, ki mu ni, kot st zdi. nobena tehnika tuja. Neka) starejših del razstavlja Veno Pilon, toda mislim, da je v njih te prešibko zastopana njegova zmogljivost, da bi mogli prav lno oceniti v njih enega izmed najorigi-nalnejših slovenskih slikarjev. Z Izrednim okusom ume oblikovati svoje lirično navdahnjene grafike Miha Males. S suho Iglo «V Sutjeski* je dobro zastopan Božidar Jakac. Za Tržačane zanimiv utegne biti tudi Maksim Sedej s svojimi socialnimi motivi. Nekaj solidnih esuhlh igeh Ima tudi Rlko Debenjak, s tremi manjšimi stvarmi se nam je predstavil Slikar Grom. Izmed Italijanov na) omenim predvsem Pactflca z njegovo eLa cltta Violeta», velemestom z nebotičniki, ki so videti kakor fantastičen privid Izredno zanimiv je tudi Luigt Bartolini z dveml vodotlski, v katerih se tzraia dobra tehnika z močno fantaajo. Zastopani so še Zanoamaro, Giorgio CarmellCh, Solati, Colon-na, žal s premalo deli, da bi jih mogli pravilno spoznati, od Cehov je zastopan Frantlšek Gross t dvema zanj karakterističnima abstraktnima deloma v suhi igli. Vredno bi bilo podrobneje obravnavati tudi zanimive «e.e Itbrlsen i* Madiarske, portugalske, Italije, Jugoslavije, češkoslovaške, Poljske, Amerike, Eston- ske itd., toda za danes naj se omejimo samo na priporočilo, da si jih gredo vsi, ki jih Zanima likovna umetnost, ogledat v galerijo «Scorplonc». Dvolastniki zahteval0 prehod čez met0 j(S. V Trebčah in po drugih jj ških vaseh je mnogo jv .majo svoje polje to m on5 lTl ff čjsne meje med Jugoslavijo vj ža&kim ozemljem. Tl dv0 j^je merajo obdelovati to svoj® ^a|. in asato j« potrebno, da no dovoljenje za neoviran P preko začasne meje. ^ je Zainteresirani kmetje a° ^c, večkrat obrnil« na vojaško da bi Jim izdala taka <3oV vendar so do sedaj zaman ^ na rešitev svoje prošnje. MpšJ seveda imajo kmetje mnogo ^ ker ne morejo pravočasno gV vlino obdelat; svojega P0**® e(r skran meje. Zato se kir.etje ^ krat obračtJo na vojaško u '‘oj* ki bi morala imet: več unl ^pi® za njihove koristi, ne pa norčevati z njihovimi upr®*1 mi zihtevami. Zaill sta čez mej° Pred nekaj dnevi ata v goelovanske meje nabirali errelfr dv« že neki in aleer 81-l8tn*lla or ja saukup in 20-letna M*110*1 sini iz Bazovioe. Pri tem *" pravo življenje, Igra! z njemu lastno nadarjenostjo neprisiljeno in prepričevalno. Filip sceto je kot Viki pokazal tudi lepo Igro in prav tako ostali, ki so dobro odigrali svoje manj pomembne vloge. «Dva svetova» je igra, ki sicer ne zagrabi problemov v globino, ampak jih bolj nakaže. Vendar je dejanje pokazalo tako veristično, da se zdi, kot da bi ogledali na odm življenje ene lamed onih številnih tržaškia družin, ki žive daleč od pravega sveta v svoji puhli in smešni konvencionalnosti. .ugoslovansKe obmejne ^ir Ti so ju odpeljali s seboj, Ju . pešali m potem zopet odpr«m mov. Rojstva, smrti in P°r°*iui, ivlrtI žJ.R iinužnici** »yj uslužbenec pri kinomatog*®1.^!); hirrtn ;n •»oarbnica ..s jp Tuljak, šofer Mario —--zasebnica Ana Nenadič._ Guldo Ča»s;o ln uradnica Perčič, narednik Sharles F £^9*, Gross in uradnica Rom!ldaR0jgri gnolo, mehanik Član R*V j^oriP; gnoio, mennnik uian iv" -noPri. in zasebnica Silvi la Guerrlno aimonetti in Bradamanda GismondlL £neI UMRLI so: 77 letni o8-letna Blanca Bnres'č Vof'nt (?V 68-letna Knterina Bertoli P® i0 v£ dino, 86-letna Urbana Lor,:1Pva' ,/■ Werth, 79-leini Anton D?k ,p T lem! Josip Stefe, 66-Ictni • r«n*i, 57-letna Lulza K®K letni Karlo Čeme. DAROVI IN PBlS£Sj!Ž* Zn Bruna UMU/ dart']!^ lir- jt*1-i <®S' Iz Kobeev (Kolonkovec) Odg, urednik STANISLAVt|tič Stebllimento TURISTIČNI IZLET DO 14. V OD 9. Vpisovanje prt vseh PJ>,° uradih dO' žt. M*"