UČITELJI PRIPRAVNIKIIN NJIHOV POLOŽAJ Na razstanku 26. decembra se je razstal OBUA. Ni več članov. Mesto pogrebščine in sedmine te bcsede: Čudni časi so bili takrat. 8 let. Brez klobuka, hubertus, slabi čevlji, odkriti, obupani, idealni, pikri članki, prošnje, intervencijc, protesti, brošure, spomenice, strici, stranke, lov, nemir, preizkušnja moči povsod in pa beganje. Beganje od jeseni na pomlad, iz pomladi v jesen. Kadar se spominjamo tistih dni, vzdrgetamo, od nekod se pojavi nedoločen občutek moči in junaštva, usta pa s.e našobijo za pljunek. Gora spominov. Pustih. Pa je le nekaj svetlo, spomin na našo sobo. Sobo tobakovega dima, razdraženih misli, veHkih besed, domače agencije, upanja, pomoči, akcij — sobo tovarištva. To je tisto! Tovariš iz tistih dni, ko je bilo pusto in grenko doma, na cesti, pred tujimi vrati in povsod. Roka, par besed, servus, pa se mi je zdelo, da le ni tako hudo, da nisem tako sam. Tovariš, ki je dal cigareto ali dinar, pa iskreno toplo besedo, čeprav je bil sam sotrpin. Mi vsi, ki smo tako živeli mladost v očitkih, nemiru, upih, obljubah in prevarah, smo že takrat, zgodaj pa dr>bro in temeljito spoznali besedo tovariš. In ko ti je starejši tovariš pokimal, izkušeno, morda pikro pa dobro svetoval in pomagal. Iz tiste zadimljene sobe so prvi temelji in vezi tovarištva, zaupanja in smiisla za našo skupnost in delo. To je mnogo. Dignum et iustum est! Da izrečemo priznanje in zahvalo sekciji za vse v tistih 8 letih. Za vso moralno in materialno podporo. Tovarišev tovarišem. Bomo vračali? Bomo. Z delom in borbo, saj nismo vajeni stati prekrižanih rok. OBUA-jevec.