®mm@
&M0SI3 §WfB T®BMi
Sveti Tomaž 14.12.2017	Letnik 1	Številka 22/2017
TISKOVINA	POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI TOMAŽ
VSEBINA
42.	TEHNIČNI PRAVILNIK Javnega vodovodnega omrežja Ormož v občinah Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž
43.	TEHNIČNI PRAVILNIK o ravnanju s komunalnimi odpadki v občinah Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž
42.
Na podlagi 42. člena Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 13/2016), 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 - uradno prečiščeno besedilo), 23. člena Statuta občine Sveti Tomaž (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 7/07) in 13. člena Statuta občine Središče ob Dravi (Uradno glasilo občine Središče ob Dravi št. 4/2016) so:
Občinski svet Ormož, na 25. redni seji, dne 20.11.2017,
Občinski svet občine Središče ob Dravi, na 24. redni seji, dne 08.12.2017 in Občinski svet občine Sveti Tomaž, na 25. redni seji dne 21.11.2017 sprejeli
Tehnični pravilnik Javnega
vodovodnega omrežja Ormož v občinah Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se urejajo tehnična izvedba, uporaba in vzdrževanje javnega sistema za oskrbo s pitno vodo, ki ga upravlja ali ga bo prevzelo v upravljanje Komunalno podjetje Ormož d.o.o. (v nadaljevanju: upravljavec) v skladu z Odlokom o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 13/2016) in drugimi veljavnimi predpisi.
Določila tega pravilnika se morajo upoštevati tudi pri upravnih postopkih, planiranju, projektiranju, izvajanju (gradnji), upravljanju drugih komunalnih vodov, ki s svojim obstojem, delovanjem ali s predvideno gradnjo vplivajo na javni vodovod. Poleg tega tehničnega pravilnika je potrebno upoštevati še vse veljavne republiške in občinske predpise, ki urejajo področje oskrbe s pitno vodo, predpise s področja graditve objektov in urejanja prostora ter navodila proizvajalcev uporabljene opreme.
Posamezni izrazi, uporabljeni vtem tehničnem pravilniku, imajo naslednji pomen:
Pitna voda je voda v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo.
Vodovodni sistem je sklop medsebojno funkcionalno povezanih elementov vodovoda kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov. Sekundarno omrežje obsega razdelilna vodovodna omrežja in opremo namenjeno neposrednemu priključevanju uporabnikov znotraj nekega območja oskrbe. Ta omrežja so v okviru zdravstveno tehničnih možnosti namenjena tudi za zagotavljanje požarne varnosti takega območja.
Primarno omrežje obsega objekte in naprave namenjene oskrbi večjega števila naselij ali ureditvenih območij. Primarni vodovodni sistemi povezujejo transportni sistem s sekundarnimi omrežji.
Transportno omrežje obsega objekte in naprave namenjene oskrbi s pitno vodo več občin ali regije. Vodovodni priključek je namenjen odjemu vode je namenjen odjemu vode iz javnega vodovodnega omrežja za končno porabo; je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema. Priključni cevovod je cevovod od sekundarnega omrežja do merilnega mesta, vključno z navrtno garnituro na sekundarno omrežje in vgradno garnituro s cestno kapo.
Merilno mesto je prostor za vodomer in pripadajočo armaturo.
Začasni nadomestni cevovod zagotavlja oskrbo s pitno vodo v času izvajanja rekonstrukcij, obnov ali večjih popravil.
Praznotok je iztočni cevovod za odvajanje izpustnih vod iz vodovodnega omrežja.
Vodohran ali rezervoar je objekt, ki hrani rezervo vode, uravnava tlačne razmere in izenačuje konice porabe ter omogoča požarno varnost območja kjer se nahaja.
Razbremenilnik je zbiralnik pitne vode manjše zmogljivosti, ki služi predvsem za nižanje tlaka pri napajanju nižje ležečih naselij.
Črpalne naprave so namenjene ustvarjanju zadostnega tlaka in pretoka v vodovodnem sistemu ter prečrpavanju vode v višje ležeča območja oskrbe.
Razlikujemo tri tipe črpalnih postaj:
e sistemska črpališča, ki so potrebna za nemoteno obratovanje celotnega vodovodnega sistema in so namenjena dvigu vode v sistemske vodohrane primarnih vodovodnih sistemov,
e prečrpalnice namenjene dvigu vode v višje ležeče vodohrane ali območja oskrbe,
e naprave za višanje tlaka, ki v območjih oskrbe zagotavljajo ustrezne tlačne razmere.
Črpalni sistem je tlačni ali tlačno-povratni sistem v katerem je pretok in/ali tlak vzpostavljen z eno ali več črpalkami.
Težnostni ali gravitacijski sistem je sistem v katerem pretok in/ali tlak povzroča težnost vode.
Elementi cevovodov so posamezni elementi, ki so potrebni za pravilno delovanje in upravljanje vodovodnega sistema.
Cevi so del vodovoda s poenotenim notranjim premerom, ki je normalno ravna in ima na koncu obojko, ravno površino ali prirobnico.
Spojniki (fazonski kosi) so deli vodovoda namenjeni za odcepe, spremembe smeri pretoka in premera cevi. Armatura je del cevovoda za zapiranje, regulacijo pretoka ali tlaka, regulacijo nivoja, odzračevanje, varovanje pred previsokimi tlaki, varovanje pred povratnimi pretoki itn.
Pribor so vsi pomožni elementi vodovoda (razen cevi, spojnikov in armatur): vijačni material, tesnilni material, vgradne garniture za zasune, nosilci vodomerov, pribor za hidrante in ostala oprema.
Pojmi pri polaganju cevi
POVRŠINA	JAREK		
I OPOZORILNI PVC TRAK-.. i GLAVNI zasip 4 l ;	! I	1	PREKRIVNA VIŠINA	
PREKRIVNA CONA-j	i	j		CONA CEVOVODA
obsip4	/HA	S zgornja posteljica-!-	'"TČONA SPODNJA POSTELJICA-T	'	1 t POSTELJICE .		
		
Slika 1: Prerez jarka
Agresivna tla so tla katerih material lahko korozivno ali drugače škodljivo vpliva na dele cevovoda in je zato potrebna posebna pozornost pri zaščitnih ukrepih.
Katodna zaščita je metoda za zaščito kovinskih delov cevovoda pred korozijo, pri kateri je zaščiteni material katoda proti obdajajočemu materialu.
Kontaminirana tla so tla, ki so zaradi prejšnje rabe ali neposredne oziroma posredne infiltracije kemikalij obremenjena s kemičnimi ali drugimi snovmi. Take razmere je potrebno posebej proučiti in upoštevati.
Povratni pretok je pretok vode, ki prihaja izven sistema v nasprotni smeri od predvidene smeri pretoka.
Potrebna količina vode je ocenjena potrebna količina vode v časovni enoti.
Priprava pitne vode je postopek, s katerim odstranimo iz vode vse nezaželene snovi, ki presegajo dovoljeno mejno vrednost in jo s tem pripravimo za končnega uporabnika. Tako pripravljeno vodo lahko uporabljamo kot pitno vodo.
Dezinfekcija pitne vode je ciljno zmanjševanje morebitnih prisotnih mikroorganizmov oziroma preprečevanje razmnoževanja mikroorganizmov z namenom varovanja zdravja uporabnikov do te stopnje, da vsebnost mikroorganizmov ne predstavlja potencialne nevarnosti za zdravje uporabnikov. V tem pravilniku pomeni dezinfekcija kemično obliko dezinfekcije.
Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke,
II.	SMERNICE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO JAVNEGA VODOVODA
Kvaliteta pitne vode
3. člen
Kakovost pitne vode iz vodovodnega sistema mora ustrezati vsem zahtevam predpisov v RS. Materiali iz katerih so izdelani elementi vodovodnega sistema vključno s tesnili in premazi, ki pridejo v stik z vodo, ne smejo glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti vplivati na kakovost vode, kar mora biti potrjeno z ustreznimi dokazili.
Staranje pitne vode
4. člen
Vodovodni sistem mora biti projektiran in izveden tako, da je v normalnih obratovalnih pogojih onemogočeno zadrževanje vode v sistemu, ki bi povzročila nesprejemljivo poslabšanje kakovosti pitne vode.
Zavarovanje proti povratnemu toku vode
5.	člen
Vodovodno omrežje mora biti projektirano, opremljeno in izvedeno tako, da je izključena možnost vpliva okolice in povratnega vpliva vode iz internih vodovodnih omrežij na javni vodovod.
Določitev lokacije in delovanje zračnikov ter blatnikov mora biti izvedeno tako, da je preprečeno vstopanje vode iz okolice v vodovod. Oprema, ki se s tem namenom vgrajuje v vodovodno omrežje mora izpolnjevati zahteve odgovarjajočih standardov.
Prekinjevalec povratnega toka se vgradi na vsakem priključku in sicer za vodomerom.
Zahteve za projektiranje
6.	člen
Poraba vode, pretočne hitrosti itd. se določa v skladu z veljavnimi predpisi.
Tlak v omrežju
7.	člen
Dobavni tlak je odvisen od hidravličnih razmer in porabe vode iz omrežja in je na mestu obračunskega vodomera pri pretoku nič lahko najmanj 1,5 bar. V izrednih razmerah je minimalni tlak lahko tudi manjši (požar ali večja okvara). Za vsak objekt se v soglasju k lokaciji navede tlak, ki ga omogoča normalno stanje v vodovodni mreži.
Tlak v omrežju ne sme presegati 6,0 bar. V primerih, ko je tlak na mestu priključitve izven meje normale, je potrebno tlake v vodovodnem omrežju ustrezno korigirati.
Toplotna zaščita javnih vodovodov
8.	člen
Cevovode je potrebno položiti tako, da trajno obratujejo brez motenj v pričakovanem temperaturnem območju od + 4 °C do + 20 °C.
Javni vodovodi so praviloma vkopani in potekajo pod cono zmrzovanja praviloma v globinah definiranih v 15. členu tega pravilnika.
V primeru, da se predvideva obratovanje izven pričakovanega temperaturnega območja, se mora izvesti ustrezna toplotna zaščita vodovoda.
Zaščita javnega vodovoda pred mehanskimi vplivi in onesnaženjem
9.	člen
Javni vodovodi morajo biti zgrajeni po navodilih proizvajalcev cevi tako, da imajo zadostno trdnost za prenašanje statičnih in dinamičnih obremenitev, kar je potrebno na obremenjenih mestih dokazati z izračunom. Trasa cevovoda naj poteka tako, daje v primeru okvare možen izkop s strojem z izkopnim orodjem in omogoča varno delo delavcev.
10.	člen
Vodovodne cevi se zaščitijo z zaščitno cevjo tam, kjer je potrebno prestreči mehanske obremenitve, doseči toplotno zaščito in omogočiti vzdrževanje.
Za zaščito cevovodov v povoznih površinah se uporabljajo jeklene zaščitne cevi in cevi iz nodularne litine, ali obbetonirane PE in PVC cevi. Dolžina in presek zaščitne cevi je odvisna od velikosti cevovoda, vrste cevi (material) in možnosti izvleka.
Trasa cevovoda mora biti pred vstopom in izstopom iz zaščitne cevi izvedena tako, da je možen izvlek cevi.
Zaščita pred morebitnim onesnaženjem se doseže:
e z zadostnimi odmiki vodovoda od možnih virov onesnaženja, e z vgradnjo vodovoda v zaščitno cev, e z glinenim nabojem.
III.	ELEMENTI JAVNIH VODOVODOV
Dimenzije elementov javnih vodovodov
11.	člen
Nazivne mere elementov cevovoda morajo biti izražene z nazivnim premerom DN, in sicer: e	DN / ID, kar pomeni nazivni premer glede na notranji premer,
e	DN / OD, ki pomeni nazivni premer glede na zunanji premer.
Dimenzije zunanjih razvodov, ki se uporabljajo v javnih vodovodnih sistemih:
•	DN / ID: 80, 100, 125, 150, 200, 250, 300, 350, 400, 450, 500, 600,
•	DN / OD: 32, 40, 50, 63, 75, 90, 110.
Geometrija cevi, fazonskih kosov in armatur
12.	člen
Cevi morajo biti ravne v okviru toleranc, podanih v standardu za cevi razen, če se dobavljajo v kolutih. Kadar se dobavljajo v kolutih, mora biti v standardu naveden minimalni radij koluta.
Kot med čelno ploskvijo in vzdolžno osjo cevi, fazonskih kosov in armatur mora znašati 90°.
Loki naj imajo prednostne kote:
•	11°, 25°, 22,5°, 30°, 45°, 90°.
Materiali elementov javnih vodovodov
13.	člen
Materiali, iz katerih so izdelani elementi javnega vodovoda, vključno s tesnili, ki so predvideni za oskrbo s pitno vodo, morajo biti primerni za ta namen. V stiku s pitno vodo ne smejo vplivati na kakovost vode, kar mora biti potrjeno z ustreznimi dokazili.
Za nove javne vodovode in za obnovo obstoječih javnih vodovodov se smejo uporabljati cevovodi izdelani iz nodularne litine (NL), z nazivnim tlakom PN16 bar, ter cevi iz polietilena PE 80 z nazivnim tlakom PN12,5 bar in PE 100 z nazivnim tlakom PN 16 bar in drugi cevovodi z ustreznimi dokazili o primernosti za oskrbo s pitno vodo.
Ostali elementi javnega vodovoda (spojni in fazonski kosi, armature) so lahko iz nodularne litine, LTŽ ali nerjavnega materiala.
Za priključne vodovode se do vključno DN / OD 63 uporabljajo cevi iz polietilena PE 80 z nazivnim tlakom PN 12,5 bar ali iz polietilena PE 100 z nazivnim tlakom PN 16,0 bar.
Vsi elementi javnega vodovoda morajo biti ustrezno zaščiteni proti škodljivemu delovanju okolice (korozija, blodeči tokovi itd.).
Transport in skladiščenje elementov cevovodov
14.	člen
Deli javnih vodovodov se morajo transportirati in skladiščiti tako, da se ne poškodujejo in ne pridejo v stik s škodljivimi snovmi. Odprtine cevi, spojnih komadov in armatur morajo biti zaprte. Deli javnih vodovodov ne smejo biti onesnaženi z zemljo, blatom, odpadno vodo ali škodljivimi snovmi. Če se temu
ni mogoče izogniti, jih je treba pred vgradnjo očistiti.
Globine javnih vodovodov
15.	člen
Minimalna globina vodovodov s premerom do DN 100 znaša praviloma 1,0 m do temena cevi in 1,2 m za vodovode z nazivnim premerom nad DN 100 od dokončno urejenega terena.
Maksimalna globina vodovoda praviloma ne sme presegati 2 m do temena cevi od dokončno urejenega terena.
Če predpisanih globin ni mogoče doseči, mora biti v projektu posebej določen način izvedbe, kontrole in vzdrževanja vodovodnih objektov in naprav.
Širina dna jarka za polaganje cevovoda mora znašati najmanj 40 cm oziroma DN + 40 cm pri dimenzijah od DN 90 naprej.
Dno jarka za polaganje cevovodov mora biti skopano po dani n Ive leti s točnostjo ± 3 cm. V jarku izkopanem v terenu IV. In V. kategorije je za polaganje cevovoda potrebno obvezno pripraviti posteljico v debelini 10 cm. Posteljica sme biti izvedena iz ustreznega zemeljskega materiala v kateri ni prisotno kamenje in drugi trdi delci, ki bi lahko povzročili odrgnine na cevi ali iz peska granulacije 0 - 8 mm oziroma v skladu zahtevami projekta in navodili proizvajalcev cevi.
Zasip cevovoda v višini prvih 30 cm nad temenom cevi - cona cevovoda se sme opraviti s peskom granulacije 0-8 mm ali z zemljo, v kateri ni prisotno kamenje in drugi trdi delci oziroma v skladu zahtevami projekta in navodili proizvajalcev cevi.
Zasip cevovoda nad cono cevovoda se v območju povoznih površin izvede z gramoznim materialom, na ostalih površinah se izvede z ustreznim zemeljskim materialom oziroma v skladu zahtevami projekta in navodili proizvajalcev cevi.
Križanje in prečkanje javnih vodovodov z drugimi podzemnimi napeljavami, napravami in objekti
16.	člen
Pri križanju javnega vodovoda z drugimi podzemnimi napeljavami, javni vodovod načeloma poteka horizontalno (brez vertikalnih lomov). Križanja javnega vodovoda s komunalnimi vodi morajo potekati pravokotno, izjemoma je lahko kot prečkanja osi javnega vodovoda in osi druge podzemne instalacije med 45°in 90°. Kot križanja ne sme biti manjši od 45°.
Križanja je potrebno obdelati v projektu izvedenih del.
17.	člen
V izjemnih primerih se lahko teme cevi spusti do globine 1 m pod drugo podzemno napeljavo, vendar ne globlje kot 3 m pod koto dokončno urejenega nivoja terena, ali pa dvigne nad njo, vendar največ do višine 1,2 m pod koto dokončno urejenega nivoja terena.
Vertikalni odmiki
18.	člen
Vertikalni odmiki med javnimi vodovodi in drugimi podzemnimi napeljavami, merjeno od medsebojno najbližjih sten javnega vodovoda in drugih komunalnih napeljav, ne morejo biti manjši od odmikov, navedenih v nadaljevanju. Praviloma mora javni vodovod potekati nad ostalimi komunalnimi vodi.
19.	člen
Zahteve križanj, ko poteka javni vodovod nad komunalnimi vodi:
Vodovod nad kanalizacijo:
e vodovod ni obvezno vgrajen v zaščitni cevi (v vodonepropustnem zemljišču), e vertikalni odmik je najmanj 0,5 m,
e v primeru, da je odmik manjši od 0,5 m, mora biti vodovod vgrajen v zaščitno cev.
Vodovod nad toplovodom:
e toplovod mora biti toplotno izoliran, debelina izolacije mora zadostovati zahtevam, navedenih v ostalih poglavjih tega pravilnika, e vertikalni odmik je najmanj 0,5 m.
Vodovod nad plinovodom, PTT, TV, signalnimi in elektro kabli: e vertikalni odmik je najmanj 0,5 m.
20.	člen
Zahteve križanj, ko poteka javni vodovod pod komunalnimi vodi:
Vodovod pod kanalizacijo:
e vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi,
e ustji zaščitne cevi morata biti vodotesni in odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije najmanj 2,5 m na vsako stran, vodovod mora biti dodatno varovan (glineni naboj, PVC folija, obbetoniranje),
e vodovod mora biti dodatno varovan (glineni naboj, PVC folija, obbetoniranje...) e vertikalni odmik od temena zaščitne cevi do temelja kanala mora znašati najmanj 0,5 m.
Vodovod pod toplovodom:
e vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi,
e ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije najmanj 1 m na vsako stran,
e vertikalni odmik od temena zaščitne cevi do spodnjega oboda toplovodne napeljave mora znašati najmanj 0,5 m.
Vodovod pod plinovodom, PTT, TV, signalnimi in elektro kabli:
e plinovod, PTT, TV in elektro kabli morajo biti vgrajeni v zaščitni cevi in ustrezno signalizirani, e ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi vodovoda najmanj 0,5 m na vsako stran,
e vertikalni odmik znaša najmanj 0,5 m.
21.	člen
Če predpisanih odmikov ni mogoče doseči, je treba s posebnimi ukrepi preprečiti direktni stik in preprečiti prenose sil.
Pri križanju komunalnih vodov morajo biti posamezni vodi ustrezno signalizirani.
22.	člen
Pri gradnji komunalnih vodov pod vodovodnim cevovodom, je vodovodni cevovod potrebno zaščititi pred posedanjem in zlomom.
Horizontalni odmiki (svetli odmiki) javnih vodovodov od drugih komunalnih napeljav in objektov ter drevoredov
23.	člen
Za gradnjo trajno grajenih objektov v varovalnem pasu vodovoda, si mora lastnik objekta oz. investitor pridobiti soglasje upravljavca. Upoštevati je potrebno minimalne odmike od: e priključnih vodov najmanj 1 m, e ostalih vodovodnih cevovodov najmanj 3 m.
Kolikor predpisanih odmikov ni mogoče doseči, je potrebno vodovodni cevovod položiti v vodotesno zaščitno cev najmanj 0,5 m od zunanjih robov objekta (tlorisne površine).
Horizontalni svetli odmiki ostalih komunalnih vodov od oboda vodovodne cevi morajo praviloma znašati:
Komunalni vod	Globina komunalnega voda v odvisnosti do vodovoda	Odmik
Fekalna in mešana kanalizacija	Manjša ali enaka	3,0 m
Meteorna kanalizacija	Manjša ali enaka	1,5 m
Plinovodi, elektrovodi, kabli javne razsvetljave, TV in PTT kabli	Manjša ali enaka	1,0 m
Toplovod	Manjša ali enaka	1,0 m
Fekalna in mešana kanalizacija	Večja	1,5 m
Meteorna kanalizacija	Večja	1,0 m
Plinovodi, elektrovodi, kabli javne razsvetljave, TV in PTT kabli	Večja	1,0 m
Toplovod	Večja	1,0 m
Horizontalni odmiki so v posebnih primerih v soglasju z upravljavci posameznih komunalnih vodov lahko tudi drugačni. V tem primeru morajo biti komunalni vodi položeni v ustrezni zaščiti in za vsak posamezni primer posebej obdelani.
V soglasju z upravljavcem javnega vodovoda in lastnikom vodovoda so dovoljeni tudi izredni odmiki v primeru polaganja komunalnih vodov (KRS, signalnimi kabli in sekundarni razdelilni PTT) v isti izkopani jarek. V tem primeru je dovoljeno vzporedno polaganje s cevovodom z minimalnim odmikom 30 cm, in sicer v skrajnem robu kanala v smeri toka vode v vodovodnih ceveh, poglobljenim za 10 cm pod dnom vodovodnega cevovoda, v peščeni posteljici. Posebno je treba paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost obstoječih objektov, naprav in podzemnih napeljav.
24.	člen
Odmik vodovodnega cevovoda od greznic in drugih deponij z zdravju škodljivimi agresivnimi in nevarnimi snovmi, za katere je potrebna prisilna drenaža med vodovodom in virom onesnaženja, je najmanj 5 m. V soglasju z upravljavcem javnega vodovoda in lastnikom vodovoda so v posebnih primerih odmiki lahko tudi drugačni. V tem primeru mora biti vodovod položen v ustrezni zaščiti in za vsak posamezni primer posebej obdelani.
25.	člen
Odmik vodovodnega cevovoda od drevoredov oziroma posamičnih dreves mora znašati najmanj 2,0 m.
26.	člen
Pri izgradnji drugih komunalnih vodov je potrebno še posebej paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost obstoječih vodovodnih naprav.
27.	člen
Na vodovodni cevovod in v njegovi neposredni bližin - na vsako stran 3 m, ni dovoljeno postaviti ali zgraditi ničesar brez soglasja upravljavca javnega vodovoda. V soglasju z upravljavcem javnega vodovoda in lastnikom vodovoda so v posebnih primerih odmiki lahko tudi drugačni. V tem primeru mora biti vodovod položen v ustrezni zaščiti in za vsak posamezni primer posebej obdelani.
Podzemno prečkanje železnice
28.	člen
Poleg pogojev, določenih v prejšnjih točkah, je treba izpolniti še nekaj zahtev: e prečkanje železnice mora biti izvedeno v zaščitni cevi, e ustji zaščitne cevi morata biti izven območja železniške trase, e izvedena mora biti ustrezna zaščita pred blodečimi tokovi.
e na obeh koncih zaščitne cevi morata biti izvedena revizijska jaška z vgrajenimi zapornimi armaturami.
Podzemno prečkanje vodotokov
29.	člen
Prečkanje vodotokov je lahko v nadzemni oziroma podzemni izvedbi in je izvedeno v ustrezni zaščitni cevi. Pri podzemnem prečkanju vodotoka se cevi polagajo v primerno izkopane jarke v dnu vodotoka. Način izkopa, polaganje javnega vodovoda in zasip so odvisni od vrste vodotoka (širina, velikost pretoka ...) in oblike ter vrste terena brežin (strmi, položni, raščen teren, plazovit...).
Vsako prečkanje vodotoka je treba načrtovati posebej. Pri tem je treba upoštevati navodila proizvajalcev cevi, izkušnje podjetij, ki ta dela opravljajo in zahtev soglasodajalcev.
Podzemno prečkanje cest, ulic, hodnikov za pešce
30.	člen
Pri križanju javnega vodovoda s prometno potjo mora biti javni vodovod glede na prometno obtežbo in zaradi možnosti popravila v zaščitni cevi. Prečkanje je potrebno izvesti pravokotno in v soglasju z danimi zahtevami soglasodajalcev.
31.člen
Potek vodovoda mora biti usklajen z izvedbo nosilne konstrukcije in vozišča. Padec oziroma vzpon vodovoda mora biti usklajen s potekom drugega dela vodovodne instalacije pred mostom in za njim. Najvišji del vodovoda naj bo lociran na eni od brežin, tam, kjer se vodovod spet spusti v zemljino. Na tem mestu je potrebno predvideti jašek z vgrajeno opremo za odzračevanje in dozračevanje (preprečitev nastanka vakuuma). Le v izjemnih primerih, ko ni možno izvesti odzračevalnega jaška v brežinah, se lahko predvidi odzračevanje v sredini razpona mostu. Jašek mora biti v kateremkoli primeru izvedbe ustrezno velik za vzdrževanje opreme in dostop do nje. Do jaška mora biti zagotovljen dostop. Jašek mora imeti drenažo in mora biti toplotno izoliran (v primeru izvedbe v mostni konstrukciji). Vodovod mora potekati pod mostno konstrukcijo na zunanji ali notranji strani nosilca mostu, odvisno od drugih zahtev prilagojeno tem zahtevam.
Predvideti je potrebno pritrjevanje (obešanje) vodovoda na mostno konstrukcijo. Pri izbiri trase in načina pritrjevanja je treba upoštevati minimalni potrebni prostor za montažo na obeh straneh vodovoda (vsaj 0,5 m). Glede na tip konstrukcije mostu je potrebno predvideti fiksno točko in drsne podpore (konzole) vodovoda ter upoštevati možne maksimalne raztezke in pomike mostne konstrukcije v odvisnosti od temperaturnih in drugih pomikov mostne konstrukcije. Vodovod mora biti izveden in pritrjen tako, da bodo preprečeni vplivi drugih instalacij in konstrukcij nanjo. Vzdolžne pomike, ki jih povzročijo raztezki konstrukcije, je treba ustrezno kompenzirati. Konzole morajo preprečevati vse neustrezne prečne pomike vodovoda.
Predvideti je treba tipske montažne elemente za pritrjevanje vodovoda na mostno konstrukcijo, ki omogočajo hitro in preprosto montažo na dokončno zgrajeni objekt mostu ter časovno ne ovirajo izvajanja gradbenih del.
Vodovod, ki poteka pod mostno konstrukcijo, mora biti toplotno izoliran, uporabljajo naj se predizolirane cevi. Predvidijo naj se cevi z zaščitnim plaščem.
Posebej je treba obdelati prehoda vodovoda v zemljo. Pri novih mostovih naj bo praviloma predvideno polaganje vodovoda v kineto.
Vodovodni jaški
32.	člen
Za potrebe obratovanja vodovodnega sistema se na vodovodno omrežje vgrajujejo jaški, in sicer za nameščanje armatur, ki služijo za zapiranje, odzračenje, izpiranje, regulacijo, merjenje, nadzor itd.
Glede na navedeno delimo jaške na:
e jaške za vodovodne armature, ki služijo za zapiranje, regulacijo, zračenje, čiščenje, zniževanje tlaka, ostalo (armaturni jaški), e jaške za povišanje tlaka v omrežju (prečrpalni jaški), e jaške za nameščanje kontrolnih in merilnih naprav (kontrolni in merilni jaški), e jaške za nameščanje vodomerov (vodomerni jaški).
Zahteve za armaturne, merilne in prečrpalne jaške
33.	člen
Velikost jaška definira namembnost jaška, montažni odmik vseh prirobnic od stene in možnost vstopa. Razdalja med zadnjo prirobnico in steno jaška mora biti na vseh straneh najmanj 20 cm.
Iz krovne plošče se na vstopnem mestu izvede vstopni podaljšek tlorisne dimenzije 100 x 100 cm, ki mora izven povoznih površin segati 15 cm nad okoliški teren. Najmanjša vstopna odprtina je standardnih dimenzij 60 x 60 cm. Odprtina je odvisna od velikosti elementov, ki so vgrajeni v jašku.
Na mestu vstopne odprtine je vgrajena vstopna lestev iz nerjavnega materiala. Vstopna odprtina mora biti zamaknjena glede na steno jaška in vstopnega podaljška tako, da je vstopna lestev ne prekriva, oziroma ta ne sega v njo.
Nad vstopno odprtino se mora izvesti natično vstopno držalo neto višine 100 cm iz nerjavnega materiala, ki se po uporabi obesi v sam jašek.
Jaški morajo biti opremljeni s pokrovi, ki ustrezajo pričakovani nosilnosti na mestu objekta (51, 15 t, 25 t in 40 t). Na povoznih površinah se uporabijo pokrovi iz nodularne litine z napisom VODOVOD.
Prečrpalnih jaškov ni dovoljeno locirati oziroma izvesti v povoznih površinah.
Na nepovoznih površinah se vgradijo pokrovi iz nerjavnega materiala, ki so opremljeni s tečaji, verigo za preprečitev prevračanja, natičnim držalom za fiksiranje v odprtem položaju, ključavnico in termoizolacijo.
Pokrov mora biti izveden in vgrajen tako, da onemogoča dostop meteorne vode v jašek.
Za demontažo armatur nad DN 250 mora biti ustrezna demontažna odprtina s pokrovom ali demontažni strop iz armiranobetonskih plošč, ki ima vgrajena najmanj dva elementa za dviganje.
Nad ploščo jaška mora biti najmanj 30 cm nasutja.
Vsak jašek mora imeti praviloma urejeno odvodnjavanje s talnim sifonom za odtok vode, ki se nabere v jašku. Za vsak primer posebej so v soglasju podani pogoji izvedbe odvodnjavanja.
Jašek mora imeti pod vstopno odprtino na dnu izdelano poglobitev, ki služi za črpanje oziroma odvajanje vode iz jaška. Minimalna velikost poglobitve znaša 40 x 40 x 20 cm in je izdelana tako, da ne ogroža statike trdnosti temeljev jaška. Na dnu jaška se izvede naklonski beton s 5% padcem proti poglobitvi.
Jaški z vgrajenimi zračnimi, reducirnimi in varnostnimi ventili morajo imeti obvezno izvedeno stalno odvodnjavanje iz jaška.
Izvedba jaška mora biti vodotesna.
Prehod cevovoda skozi steno jaška se mora izvesti vodotesno s fazonskim kosom iz debelostenske cevi iz nerjavečega materiala.
Jaški v terenu z visoko podtalnico morajo biti zavarovani pred delovanjem vzgona.
Vstopna odprtina na jašku mora biti praviloma izven prometnih površin.
34.	člen
Dimenzije in lokacije jaškov se določijo s projektom, ki mora poleg drugih pogojev upoštevati še naslednja določila:
e višina jaška merjena od dna do spodnje strani stropne konstrukcije mora biti najmanj 1,8 m, pri čemer je rob najvišjega dela spojnega kosa ali armature najmanj 100 cm pod stropom, spodnji rob pa najmanj 50 cm nad dnom jaška,
e širina jaška mora biti takšna, da je razdalja med zunanjim robom vgrajenih armatur in steno jaška na strani vstopne odprtine najmanj 120 cm ter 50 cm na nasprotni strani vstopne odprtine,
e dolžina jaška je seštevek dolžin vseh v jašek vgrajenih armatur, povečana za najmanj 40 cm,
e jaški so praviloma pravokotne oblike, le v izjemnih primerih se lahko uporabijo tipski jaški drugačnega tlorisa.
35.	člen
Zbiralniki vode s prosto gladino (vodohrani, prečrpalne postaje, razbremenilniki ...) morajo imeti obvezno vgrajene zračnike za prezračevanje. Vodne celice morajo biti obdelane z zalikanim betonom in premazane z ustreznimi vodonepropustnimi materiali, ki morajo izpolnjevati higienske pogoje za pitno vodo.
Tla armaturnega dela jaška - objekta (armaturna celica) morajo biti obdelana s ploščicami odpornimi proti zdrsu in obrabi, stene pa obdelane v keramiki. V teh objektih se mora predvideti odjemno mesto za redni odvzem vzorcev in kontrolo kakovosti vode.
Vgradnja vodovodnih armatur, spojnih kosov in opreme
36.	člen
V	vodovodni sistem se lahko vgrajujejo samo tiste armature, spojno kosi in oprema, ki so izdelani in preizkušeni po ustreznih standardih in imajo za to ustrezno dokazilo ter za katere proizvajalec zagotavlja 10 letno garancijo.
V	izjemnih primerih, ko zaradi terenskih pogojev ni mogoče vgraditi standardnega elementa, se le-ta lahko izdela po meri. Pri izbiri materiala in konstrukcijske oblike je treba upoštevati obratovalne pogoje, zaščito proti koroziji in inkrustraciji ter higiensko neoporečnost.
Vodovodne armature se vgrajujejo na lahko dostopnih mestih, kar omogoča stalno in hitro regulacijo, kontrolo, vzdrževanje in potrebno zamenjavo.
Pri načrtovanju je potrebno izbrati tak sistem in način izvedbe spajanja cevi, armatur in opreme, ki bo zagotavljal najmanj sestavnih delov ter omogočal najbolj ekonomično montažo (bajonetni spoj, spajanje brez vijačenja ...).
37.	člen
Vsi prirobnični fazonski kosi (T, FFK, Q, N, E, F ...), razen FF kosa, morajo biti iz nodularne litine in imeti vrtljive (proste) prirobnice. Uporabljajo se lahko LTŽ fazonski kosi s fiksno prirobnico samo po predhodnem soglasju upravljavca.
Za spajanje prirobničnih vodovodnih elementov se pri novogradnjah uporabljajo vijaki in matice iz nerjavnega jekla.
38.	člen
Za zaporne armature se za vse dimenzije uporabljajo zasuni z mehkim tesnjenjem (EV) iz nodularne litine, notranje in zunanje prašno barvani. Omogočati morajo pritrditev vgradne garniture brez dodatnega fiksiranja z zatičem (bajonet ali navoj).
V objektih (prečrpališča, vodohrani, jaški) se lahko uporabljajo prirobnične ali medprirobnične metuljaste lopute z ekscentričnim polžnim odpiranjem - disk iz nerjavnega materiala. Lopute morajo omogočati vgradnjo električnih krmilnih naprav.
Pri vgradnji v zemljo se uporabi pripadajoča teleskopska vgradna garnitura - spajanje brez dodatnega fiksiranja z vtičem (bajonet ali navoj). Pod cestno kapo se namesti nosilna podložna plošča iz umetnega materiala, ki ustreza tipu vgradne garniture ter cestna kapa. Ohišje kape in pokrov je iz duktilne litine, bitumensko zaščiten, pokrov je še dodatno protikorozijsko epoxi prašno zaščiten. Naleganje pokrova je konusno s podaljšanim zobom, kar povečuje stabilnost in preprečuje hrupnost le tega. Pokrov je v celoti odstranljiv. Kapo je možno prilagajati glede na teren.
Pogon regulacijskih armatur je lahko ročen ali motorni, v primeru motorne regulacije, mora biti zagotovljena tudi možnost ročne regulacije. Elektromotorni pogoni za armature morajo biti opremljeni z enofaznim ali trifaznim izmeničnim elektromotorjem in priključno vtičnico za pogon z agregatom.
39.	člen
Lomi 30° in več za cevovode >= DN 100, morajo biti izvedeni s sidrnimi spoji in obbetonirani. Velikost betonskega bloka je odvisna od osne sile in je določena v projektu. Sidrna dolžina cevovoda ne sme biti manjša od 12 m.
Prehodi čez stene objektov se izvedejo z ustreznih materialov v vodotesni izvedbi.
40.	člen
Na mestih javnega vodovoda, kjer se lahko med obratovanjem nabira zrak, je treba namestiti zračnike. Zračniki služijo tudi za odzračevanje pri polnjenju javnega vodovoda in pri sesanju ter praznjenju javnega vodovoda.
Praviloma se izvedejo kot podzemni zračniki DN 80 z vgradno garnituro iz nerjavnega materiala s pripadajočo cestno kapo.
41.	člen
Cevovodi morajo biti v najnižjih točkah opremljeni z blatniki oziroma izpusti.
Izvedejo se kot podzemni hidranti DN 80 s prostim pretokom po celotnem prerezu brez požarne funkcije, z dvema linijskima zapornima armaturama.
42.	člen
Ograje, vrata, stopnice, obešala in drugi ključavničarski izdelki morajo biti izvedeni iz nerjavnega materiala.
43.	člen
Praviloma se vse zaporne armature vgradijo z zasutjem v terenu. Zaporne armature naj bodo na vseh odcepih čim bliže napajalnemu cevovodu.
Priporoča se vgradnja zračnika, naprave za sprostitev tlaka in izpust med dvema armaturama v odseku. V glavnih in oskrbovalnih cevovodih zadoščajo za ta namen hidranti.
Razdalja med zapornimi armaturami ne sme biti večja od: e 1000 m na transportnih vodih, e 500 m na primarnih in sekundarnih vodih.
Zaporne armature morajo biti obvezno vgrajene:
e na odcepu vodovoda primarnega in sekundarnega cevovoda v vseh smereh,
e na priključku za hidrant,
• na priključku za zračnik, e na priključku blatnika oziroma izpusta, e pred čistilnim kosom in za njim,
e neposredno na vodovod, s čimer je omogočeno zapiranje posameznih delov omrežja pri posegih v vodovodno omrežje (redno vzdrževanje, obnove), e neposredno na vodovod tako, da je omogočeno zapiranje posameznih vodovodov ali delov vodovodnega sistema.
Cestne kape morajo biti podložene s podložnimi ploščami.
Hidranti se morajo vgraditi tako, da pri zaprtem hidrantu voda odteče iz telesa hidranta (drenažni element in gramozni tampon za praznjenje hidranta kot varovanje proti zamrznitvi).
Označevanje vodovodnih armatur
44.	člen
Vodovodne armature (zasuni, zračniki, blatniki, izpusti, sifoni pri prečkanju vodotokov) in podzemni hidranti, ki so vgrajeni na vodovodnem omrežju, morajo biti označeni z označevalnimi tablicami.
Označevalne tablice morajo biti nameščene na vidnem mestu v neposredni bližini vgrajene armature praviloma na samostojnem drogu, ki je namenjen samo za namestitev označevalne tablice za javni vodovod. Drog se izvede iz pocinkane cevi, neto višine 2,00 m, zaključno PVC kapo in betonskim temeljem. V primeru, ko ni možnosti za postavitev droga, se tablica namesti na drugo ustrezno mesto (ograja, stena ...).
45.	člen
Na označevalnih tablicah so, poleg koordinat oddaljenosti armature ali podzemnega hidranta od označevalne tablice, navedeni še podatki o vrsti armature in o velikosti vodovoda. Eno polje je namenjeno vpisu podatkov o napravi, ki služi za register katastra ali za šifriranje armatur v vodovodnem sistemu.
Za označevanje vodovodnih armatur in podzemnih hidrantov se uporabljajo označevalne tablice po standardu, ki določa mere, obliko, vsebino in izvedbo označevalne tablice.
Označevanje vodovodnih naprav in cevovodov
46.	člen
Vodovodni cevovod se označi tako, da se 30 cm nad njim položi ustrezen trak z napisom POZOR VODOVOD za označitev poteka cevovoda.
47.	člen
Vsi novozgrajeni javni vodovodi, vključno z vodovodnimi priključki, morajo biti geodetsko posneti. Obstoječi vodovodi in obstoječi priključki se morajo geodetsko posneti ob rekonstrukciji.
Kataster komunalnih vodov se vodi v obliki digitalnega katastra z GIS orodji.
Označevanje vodovodnih objektov in naprav
48.	člen
Vsi vodovodni objekti in naprave, kot so prečrpališča in vodohrani se označijo z označevalno tablo na kateri so navedeni podatki o imenu objekta, lastniku, upravljavcu, letu izgradnje, letu rekonstrukcije in zaščitnem režimu.
Označevanje vodovodnih priključkov
49.	člen
Vodovodni priključek je označen s tablico na mestu zaporne armature na odcepu sekundarnega vodovoda.
Obstoječi vodovodni priključki se s tablico označijo ob rekonstrukciji.
IV.	OBJEKTI IN NAPRAVE Prečrpališča
50.	člen
Prečrpališča morajo biti minimalnih tlorisnih dimenzij, nujnih za vgradnjo potrebne opreme.
Prečrpališča na primarnih in transportnih cevovodih morajo biti delno vkopane nadzemne izvedbe.
Prečrpališča na sekundarnih cevovodih so lahko tudi podzemne izvedbe. Objekt mora zadostiti arhitektonsko - urbanističnim pogojem glede vklopa v prostor. Urejen mora biti odvod padavinske vode. Pri podzemnem objektu črpalnih postaj veljajo enake zahteve, kot so opisane v poglavju Jaški. Pri podzemni izvedbi črpalnih postaj je potrebno predvideti minimalno vstopno odprtino za vstop, transport in montažo opreme, zagotoviti je treba vnos agregata, drenažo jaška z iztokom v odvodni kanal, gretje in naravno prezračevanje prostora. Če je odvodni kanal više od jaška in ni možno zagotoviti drenažnega odtoka, je treba predvideti drenažno črpalko, ki se vklopi glede na nivo vode v jašku.
Predvideni črpalni sklop mora biti sestavljen iz ustreznega števila enakih frekvenčno krmiljenih črpalk.
V	prečrpališčih na primarnih in transportnih cevovodih morajo biti najmanj tri, v prečrpališčih na sekundarnih cevovodih najmanj dve črpalki. Črpalni agregat naj bo kompaktne izvedbe, predviden za vgradnjo na betonski podstavek in opremljen z osnovno armaturo. Predvideti je potrebno zaporno in varovalno opremo črpalk, zaporno armaturo na dotoku in iztoku, varovalno opremo za preprečitev hidravličnih udarov, opremo za preprosto montažo in izgradnjo delov opreme, opremo za preprečevanje vibracij, opremo za preprečitev visokih tlakov in podtlaka (suhi tek) ter opremo za merjenje parametrov. Vsako prečrpališče mora biti opremljeno z glavnim vodomerom s pulznim izhodom ustrezne dimenzije in kontinuirano meritvijo pretoka s tokovno zanko 4 - 20 mA. Zahteva se uporaba kvalitetnih črpalk v nerjavni izvedbi. Prečrpališča se praviloma izvedejo z direktno vezavo na napajalni cevovod (»booster«). Ko to ni možno, se prečrpališča izvedejo z vezavo preko posode s prosto gladino (razbremenilnik), katere prostornina je odvisna od kapacitete prečrpališča in ne sme biti manjša od 1 m3. Črpalke morajo biti frekvenčno krmiljene na nivo rezervoarja v katerega se črpa voda. Za vsako črpališče se mora izračunati nevarnost hidravličnih udarov in kavitacije ter temu primerno v projektu predvideti rešitev.
Armature in cevi naj bodo razporejene tako, da so izgube tlaka minimalne, omogočajo pa izločitev in demontažo črpalk.
Za potrebe sanitarne službe mora biti predvideno ustrezno odjemno mesto za odvzem vzorcev vode, kije locirano za črpalnim agregatom.
V	objektu se mora predvideti vgradnja elektroopreme za pogon naprav, razsvetljavo, ogrevanje in prezračevanje, opreme za nadzor delovanja in brezžični prenos podatkov v nadzorni center.
Dovod električne energije do predvidenega objekta mora biti usklajen z razpoložljivimi možnostmi elektrodistributerja. Izbira zagona omrežja se predvidi glede na dane možnosti elektroomrežja. Za
primer izpada električnega toka se morajo predvideti priključne omarice za priključitev mobilnih agregatov.
Priključna elektroomarica z merilno garnituro mora biti nameščena na mestu dostopnem elektrodistributerju v ustrezni izvedbi in stopnji zaščite glede na zasnovo objekta. Priključna omarica se vgradi v skladu s pogoji soglasodajalcev.
Do objekta je potrebno urediti dovoz in prostor za vozila vzdrževalne službe.
Na osnovi znanih podatkov obstoječe in predvidene porabe je potrebno: e hidravlično dimenzionirati črpalke in opremo, e hidravlično dimenzionirati delovne in maksimalne parametre, e izdelati diagram karakteristik črpalk v samostojnem in skupnem delovanju, e določiti zaščitno opremo na osnovi maksimalnih parametrov,
e izdelati navodila za predvideno delovanje (minimalni in maksimalni pretoki, tlaki, razbremenitev maksimalnih tlakov, varnostni parametri agregata, nivo poplavitve pri vkopanih jaških).
51.	člen
Po končanih montažnih delih je treba za instalacije v črpalni postaji izvesti tlačni preizkus. Izvede se lahko z omrežjem ali ločeno. Definirati je potrebno čas trajanja preizkusa, zapisnik in kriterij uspešnosti.
52.	člen
Po končanih montažnih delih in uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se opravi poskusni zagon naprav pod predvidenimi pogoji delovanja v sistemu. Pri poskusnem zagonu se simulirajo vsi pogoji delovanja in ekstremi (zaustavitve, maksimalne obremenitve ipd.) ter pri tem kontrolirajo projektirani parametri delovanja naprav z dejanskimi.
Pri poskusnem zagonu mora biti prisoten proizvajalec opreme oziroma dobavitelj opreme.
Vodohrani
53.	člen
Pri vodohranu morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:
e funkcija, oblika, prostornina in način gradnje, ki zagotavlja 100% nepropustnost vodnih celic, e način dostopa do vodohrana z vozili za vzdrževanje, zavarovanje dostopa pred nepoklicanimi,
e talni vodohran mora imeti dve ločeni vodni celici,
e dovod električne energije mora biti izveden v skladu z veljavnimi predpisi za vlažne in mokre prostore,
e prezračevanje vodohrana (naravno ali prisilno), e toplotna in hidro izolacija, e način osvetlitve notranjosti objekta,
e način obratovanja vodohrana oziroma črpališča, avtomatska regulacija in prenos podatkov (gladina, temperatura, status črpalk, alarmiranje ipd. - podatke določi upravljavec glede na zahteve sistema) do črpališča oziroma nadzornega mesta, e način varovanja prelivanja vode (regulacijski ventil - električni ali s plovcem ipd.), e preprečena mora biti kondenzacija na stenah vodnih, vstopnih in armaturnih celic, e zračniki morajo biti projektirani oziroma izvedeni tako, da je onemogočen vnos škodljivih substanc v vodne celice,
e vhodna vrata iz nerjavnih materialov in toplotno izolirana, e odpiranje vhodnih vrat navzven,
e pred vhodom predpražnik z urejenim odvodnjavanjem, e vse odprtine (razen vrat) morajo biti zaprte z mrežico iz nerjavnega jekla, e	vodne celice in armaturna celica morajo	biti ločeni s PVC ali aluminijastimi okni,
e	vstopne lestve in ostali kovinski deli	(rešetke, ograje ipd.) v vodohranu morajo biti iz
nerjavnega jekla, kvalitete za prehrambeno industrijo in ozemljene, e vodne celice morajo biti vodotesne, kar dokazuje preizkus vodotesnosti, e vodne celice in predprostor morajo biti obdelane z ustreznimi materiali, ki izpolnjujejo sanitarno higienske pogoje za pitno vodo,
e vtočni in iztočni cevovod mora biti opremljen s pipo za zajemanje vzorcev vode na dostopnem mestu,
e	armaturne in regulacijske naprave naj bodo	predvidene v ločenem prostoru (armaturni	celici),
e	če je predvidena dezinfekcija s klorom,	se mora predvideti poseben prostor z	ločenim
vhodom, v skladu z varstvenimi in zdravstvenimi predpisi in vsemi varovalnimi ukrepi, e način izvedbe odvoda za vodo iz praznotoka in čiščenje objekta, e v vodohranu mora biti vgrajena vsa oprema v skladu s predpisi o varstvu pri delu.
Zaščita vodovodnega omrežja in naprav
54.	člen
Vodooskrbni objekti (prečrpališča, vodohrani, razbremenilniki, zajetja, ipd.) morajo biti zaščiteni tako, da ni možen pristop ali kakršnokoli škodljivo delovanje nepooblaščenih oseb ali živali.
Vse naprave in objekti na omrežju (jaški, zaporne armature, zračniki...) se varujejo tehnično.
Tehnično se vodooskrbni objekti varujejo tako, da je možen nadzor vstopa na varovano območje.
Zaščita (varovanje) objektov se izvaja: e z zaklepanjem,
e z alarmnimi napravami in ostalimi načini tehničnega varovanja, e z zaščitno ograjo,
e z vgradnjo dodatnih kovinskih rešetk na okvirih vrat in oken, e z ustrezno zaščito zračnikov proti možnosti vnosa snovi ali stvari.
Objekti umetnega bogatenja podtalnice
55.	člen
Pitna voda se pridobiva s črpanjem podtalnice na območju Mihovcev in z umetnim bogatenjem podtalnice. Glavni objekti priprave pitne vode so: e črpališče v kanalu reke Drave, e usedalniki, e grobi filter, e ponikovalna polja,
•	vodnjaki,
•	rezervoarji,
e čistilna naprava pitne vode.
Vsi objekti razen črpališča v kanalu reke Drave se nahajajo v območju WO 1 in so ograjeni.
Črpališče v kanalu reke Drave je locirano izven vseh vodovarstvenih pasov, na brežini kanala reke Drave je opremljeno s črpalkami in pripadajočo opremo.
Za sedimentacijo surove vode so do prodnega sloja izkopani zemeljski bazeni - usedalniki.
Objekt za grobi filter je armiranobetonska škatlasta konstrukcija, kije zapolnjena s pranim granuliranim prodom. Filter je predeljen s perforiranimi ploščami, ki služijo za odtok vode.
Za ponikanje vode so zgrajena infiltracijska oz. ponikovalna polja. Infiltracijsko polje je armiranobetonska škatlasta konstrukcija brez dna. Dno bazena je sestavljeno iz filtrskih gramoznih plasti skozi katera se voda infiltrira v podtalje. Infiltracijaska polja napajajo vodnjake.
Med infiltracijskimi polji so zgrajeni vodnjaki.
Za projektiranje, izvedbo in vzdrževanje objektov umetnega bogatenja podtalnice in čistilne naprave pitne vode se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika in veljavni predpisi v RS, navodila proizvajalcev opreme in projektanta.
Zajem podtalnice z vodnjaki
56.	člen
Objekti izvedeni z namenom raziskave, meritve in izkoriščanja podtalnice: e raziskovalne vrtine, e piezometri,
• vodnjaki.
V postopku načrtovanja in izvedbe objektov za raziskave, meritve in izkoriščanje podtalnice se
upošteva zakonodaja za to področje.
Objekt vodnjaka
57.	člen
Objekt vodnjaka je prostor nad vrtino vodnjaka, predviden za vgradnjo armature, tlačnih cevovodov, merilno-regulacijske opreme, elektro-krmilne opreme, opreme za odvzem vzorcev in opreme za drenažo tlačnega voda.
Pri podzemnem objektu veljajo splošne zahteve, opisane v poglavju Zahteve za armaturne, merilne in prečrpalne jaške (33. in 34. člen tega pravilnika), pri nadzemnem objektu pa splošne zahteve, opisane v poglavju Prečrpališča (50. člen tega pravilnika).
Objekt mora biti izveden tako, da omogoča ustrezen razpored opreme in dostop do vsakega dela opreme, minimalni prehodi morajo biti vsaj 0,8 m.
V krovni plošči podzemnega objekta mora biti predvidena montažna odprtina s pokrovom, velikost odprtine mora biti minimalno 800 x 800 mm oziroma prilagojena tehnološkim zahtevam montaže. Vsi pokrovi morajo ustrezati glede na možne maksimalne obremenitve na določeni lokaciji.
Dimenzije objekta (tloris in višina) morajo biti ustrezne za manipulacijo črpalnega agregata (dolžina in širina) pri demontaži črpalke in elektromotorja in pri izvajanju manjših montažnih posegov.
Armatura
58.	člen
Za delovanje črpalke, za varovanje povratnega toka in za zaščito delovanja mora biti vgrajena naslednja armatura:
e v primerih predvidene (možne) povečane vsebnosti peska v črpani vodi je treba predvideti vgradnjo oziroma priključke in zaporno armaturo za vgradnjo avtomatskega filtra, e predvideti je treba varnostno armaturo za zaščito sistema proti pojavom hidravličnega valovanja in udara, vgrajena mora biti tako, da je možna izločitev iz delovanja in servisiranje, odtok pa speljan vdrenažni iztok oziroma nazaj v vodnjak,
e za merjenje pretoka je treba vgraditi ustrezni merilnik pretoka, zagotovljeni morajo biti tehnični pogoji za natančnost meritev (minimalno potrebni del ravnega cevovoda, brez elementov motenj pred predvideno vrsto merilnika pretoka in za njo), e za bolj preprosto montažo in demontažo opreme je treba na ustreznih mestih predvideti demontažne kose preproste izvedbe, - vodenje zaporne armature mora biti ročno in z elektropogonom z indikacijo položaja ter možnostjo daljinskega upravljanja, e predvideno mora biti odjemno mesto za jemanje vzorcev, e vsa oprema mora biti izdelana in atestirana po veljavnih standardih.
Tlačni cevovodi
59.	člen
Tlačni cevovodi v vodnjaku morajo biti predvideni za ustrezni tlačni razred, višji od maksimalnega delovnega tlaka črpalke. Dolžine posameznih segmentov naj bodo standardne (fazonski kosi) in tipizirane (0,5 m, 1 m, 1,5 m, 2 m, 2,5 m oziroma največ 3 m) glede na razpoložljiv prostor, namenjen za montažo in demontažo, nad vodnjakom.
Spajanje cevi naj bo prirobnično, spojni material odporen proti koroziji in drugim vplivom. Cevovodi izven vodnjaka (v armaturnem jašku) naj bodo iz podobnih materialov. Povezovalni elementi cevovodov v armaturnem jašku naj bodo tipski. Vsi deli cevovoda morajo biti izdelani po veljavnih standardih.
Merilna oprema
60.	člen
Predvidena oziroma vgrajena mora biti naslednja merilna oprema:
e merilnik pretoka črpalke, vgrajen na ustreznem mestu za zagotovitev zahtevane točne meritve pretoka, omogočati mora vse zahtevane izhodne podatke za odčitavanje na mestu vgradnje in daljinski prenos podatkov v nadzorni center,
e merilnik tlaka za krmiljenje delovanja črpalke (tudi kot krmilni parameter frekvenčne regulacije) in kontrolo izhodnih parametrov,
e manometer z dušilko in polnjen z glicerinom (kompenzacija sunkov),
e merilnik nivoja podtalnice z varnostnim izklopom črpalke pri ustreznem najnižjem nivoju, inštaliran v zaščitni cevi, z nivojskimi sondami e varovanje poplavitve jaška, vklop drenažne črpalke.
Elektrooprema
61.	člen
Predvidena mora biti elektro-razdelilna omara za:
e napajanje in zaščito črpalnega agregata z vgradnjo odklopnika, mehkega zagona ali frekvenčnega regulatorja,
e napajanje merilne opreme, opreme za krmiljenje in prenos podatkov v nadzorni center, e napajanje razsvetljave, prezračevanja in ogrevanja objekta ter za napajanje servisnih vtičnic za vzdrževalna dela,
e napajanje elektromotornih pogonov armature in druge pomožne opreme, e priključek na rezervni vir napajanja (mobilnega dizel agregat) prek odklopnika, e izenačitev vseh kovinskih mas v objektu na ozemljitve ni zbiralki,
e izvedbo energetske prenapetostne zaščite in ustrezne prenapetostne zaščite naprav in inštrumentov.
Krmiljenje in prenos podatkov v nadzorni sistem
62.	člen
Predvidena morata biti lokalni krmilnik za avtonomno delovanje naprav v objektu in oprema za telemetrijo za prenos podatkov v nadzorni center in za daljinsko upravljanje naprav. Oprema za krmiljenje in prenos podatkov mora biti kompatibilna z obstoječim nadzornim programom.
Varovanje objektov
63.	člen
Na lokaciji objekta je potrebno predvideti prostor za vozila vzdrževalne službe in za dovoz do objekta. Območje W01 mora biti ograjeno z žično ograjo višine 2 m, ki nepooblaščenim osebam onemogoča dostop do objektov. Prav tako je potrebna izvedba tehničnega varovanja in alarmiranja vstopa na območje W01.
Preizkušanje cevovodov
64.	člen
Tlačni preizkus cevovoda se opravi na vsakem novozgrajenem ali obnovljenem javnem vodovodu, s čimer se ugotovi tesnost oziroma pravilnost izvedbe cevi, fazonskih komadov, spojev in ostalih elementov cevovodov kot tudi temeljenja.
Po opravljenem tlačnem preizkusu se sestavi zapisnik o izvedenem tlačnem preizkusu, ki ga podpišejo nadzorni organ, pooblaščen predstavnik upravljavca, izvajalec tlačnega preizkusa in predstavnik izvajalca gradnje vodovoda in je sestavni del investicijsko tehnične dokumentacije.
Tlačni preizkus za sekundarni in priključni cevovod se izvedeta ločeno.
Postopek tlačnega preizkusa vodovodnega cevovoda, ki ga mora izvajalec montažnih del izvesti pred zasipom, mora biti definiran v projektu (PZI) in v skladu z navodili upravljavca.
Dezinfekcija
65.	člen
Po zaključku gradnje novih cevovodov in obnovitvah daljših odsekov cevovodov je treba javne vodovode in priključke dezinficirati.
Dezinfekcijo izvaja pooblaščena organizacija. Po opravljeni dezinfekciji se izvede vzorčenje za mikrobiološko analizo v primernem časovnem presledku.
O uspešno opravljeni dezinfekciji se izda potrdilo. Na osnovi tega potrdila se javni vodovod sme vključiti v obratovanje.
V primeru, ko se pri izvajanju vzdrževalnih in manjših obnovitvenih del, že z izpiranjem s pitno vodo dosežejo uspešni rezultati, dezinfekcija s sredstvom za dezinfekcijo ni potrebna.
Daljinsko upravljanje in nadzor vodovodnega sistema (SCADA)
66.	člen
Vse ključne objekte na vodovodnem sistemu je potrebno opremiti s sistemom daljinskega nadzora in upravljanja ter povezati na centralni nadzorni sistem upravljavca vodovoda.
Pri izvedbi, širitvi ali planiranju aktivnosti na telemetričnih sistemih javnega vodovoda, je potrebno upoštevati tehnične standarde in smernice, ki se že uporabljajo v zgrajenem telemetričnem sistemu zaradi poenotenja sistema in sinergijskih učinkov.
Nadzorni sistem mora biti vzpostavljen kot sistem strojne in programske opreme osnovane na najsodobnejših informacijskih tehnologijah. Programska oprema nadzornega sistema mora z objekti komunicirati prek APN/GPRS, 3G, 4G tehnologije ali prek lokalnih omrežij. Nadzorni sistem mora omogočati pregled delovanja vodovodnega sistema tudi z drugih lokacij na lokalni poslovni mreži (LAN), omogočen pa mora biti tudi zunanji internetni dostop z uporabo spletnega brskalnika, oziroma VVLAN/GPRS/UMTS dostop z pametnimi telefoni ali tabličnimi računalniki oziroma z drugimi zato namenjenimi napravami. Omogočeno mora biti tudi SMS obveščanje in alarmiranje operaterjev, kar vse zagotavlja večjo dostopnost, preglednost in zanesljivost sistema ter omogoča racionalizacijo stroškov vzdrževanja in skrajša odzivne čase ob pojavu napak.
Zahteve, kijih je potrebno upoštevati pri nadgradnji nadzornega sistema:
e Vsa oprema mora biti kompatibilna z nadzornim programom ATVISE,
e Oprema mora zagotavljati brezhibni nadzor tudi takrat, ko je na voljo samo GPRS povezava,
e v vsakem objektu mora biti omogočeno lokalno upravljanje vseh elementov vodooskrbe po funkcionalni specifikaciji,
e v primeru izpada nadzornega sistema (centra), morajo medsebojno odvisni objekti vzpostaviti medsebojno komunikacijo,
e ob izpadu el. energije v objektu mora biti zagotovljeno delovanje merilnih, krmilnih, prikazovalnih in komunikacijskih naprav, s pomočjo naprav za neprekinjeno napajanje z avtonomijo najmanj 8 ur.
e programska oprema mora omogočati obdelavo vseh signalizacij in vseh tehnoloških parametrov, priključenih oziroma prikazovanih na nadzornem sistemu.
Hidranti
67.	člen
Hidranti so potrebni za gašenje požarov, lahko pa se jih uporablja tudi za obratovalne namene: polnjenje, praznjenje, zračenje in izpiranje.
Kolikor obstajajo tehnične možnosti, lahko vodovodni sistem napaja naprave, ki služijo za gašenje požarov - hidranti in hidrantna omrežja.
68.	člen
Minimalni premer cevovoda, na katerega se priključuje hidrant, je DN/ID 100.
Pred hidranti je obvezna vgradnja zapornega zasuna za izključitev le-tega v primeru morebitnih popravil.
69.	člen
Hidranti so lahko podzemni ali nadzemni. Hidrant mora imeti odvod vode iz ohišja, telo mora biti obsuto s peskom. Glava hidranta podzemne izvedbe mora biti najmanj 10 cm in maksimalno 30 cm pod niveleto pokrova cestne kape. Cestna kapa mora biti nameščena tako, da je omogočena neovirana namestitev hidrantnega nastavka in odpiranje s hidrantnim ključem.
70.	člen
Hidrante se vgrajuje čim bliže vodovodu brez slepih krakov, z namenom preprečitve staranja vode v odcepih.
71.	člen
Interno hidrantno omrežje velja za interno napeljavo uporabnika in je ločeno od javnega omrežja z merilnim mestom (vodomerom) in varovalom proti povratnemu toku. Interno hidrantno omrežje
vzdržuje uporabnik. V internih hidrantnih omrežjih je priporočljivo zagotoviti izmenjavo vode. Za kakovost vode v takem omrežju upravljavec vodovodnega sistema ni odgovoren.
72.	člen
Na območjih, kjer ni tehničnih možnosti za priključevanje hidrantov in hidrantnih omrežij na javni vodovod, se mora požarna varnost zagotavljati na druge načine.
V.	TEHNIČNI NORMATIVI ZA PRIKLJUČEVANJE NA JAVNI VODOVOD
Vodovodni priključki
73.	člen
Na javni vodovod mora bi priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe vode z obračunskim vodomerom.
V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne del stavbe (stanovanjske in posloven) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri.
Na kmetijskih gospodarstvih ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoti in imajo enega lastnika in se s pitno vodo oskrbuje več stavb, se odjem vode lahko zagotavlja na enem odjemnem mestu.
Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba. Uporabnik javne službe je v primeru solastništva stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta eden od solastnikov, ki sprejme vlogo uporabnika in plačevanje računov.
Uporabnik javne službe v večstanovanjskih stavbah je upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom ki ureja stanovanja. V primeru, da je na odjemnem ali odjemnih mestih zagotovljeno ločeno merjenje porabe pitne vode z obračunskimi vodomeri, so lahko uporabniki javne službe lastniki delov stavbe. V večstanovanjskih stavbah brez upravnika upravljalec javne službe razdeli stroške porabljene vode na podlagi števila delov (stanovanjskih in poslovnih).
Vsaka stavba oziroma gradbeni inženirski objekt lahko ima načeloma le en priključek na javni vodovod. Priključek na javni vodovod ima lahko en ali več obračunskih vodomerov.
Vodovodni priključek je spojna cev med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom, vključno s priključnim ventilom in je del objekta, ki je v lasti uporabnika in je namenjen odvzemu vode iz vodovodnega sistema za končno porabo.
Meja med vodovodnim priključkom in interno instalacijo je vodomer.
Nov vodovodni priključek se izvede na podlagi izdanega pisnega soglasja za priključitev na javno vodovodno omrežje, izdanega v upravnem postopku, s katerim se določi tip vodomera v dimenziji, ki jo določi projektant v dostavljeni projektni dokumentaciji. Prav tako mora biti v projektni dokumentaciji določena lokacija merilnega mesta.
Če se ugotovi, da je kasnejša dejanska poraba večja od maksimalno predvidene, mora uporabnik pridobiti vsa potrebna dovoljenja in si na lastne stroške preurediti priključek.
Trasa priključne cevi naj poteka praviloma po javnih površinah in po funkcionalnem zemljišču priključenega objekta. Izjemoma lahko trasa poteka tudi prek drugih zemljišč. V takem primeru si mora lastnik priključka pridobiti pisno soglasje lastnika zemljišča o nameravanem posegu oziroma soglasje pristojnega organa za polaganje in postavljanje priključka v območju javnih površin in njihovih varovalnih pasov.
Priklop na javno vodovodno omrežje in vodovodni priključek lahko izvede samo upravljavec javnega vodovoda. V javno vodovodno omrežje in priključek lahko posega samo upravljavec javnega vodovodnega omrežja.
Skrb za zaščito, snažnost in dostopnost vodomernega jaška je obveza uporabnika priključka.
Za vsak novi vodovodni priključek in rekonstruiran obstoječi vodovodni priključek se izvede geodetski posnetek z vnosom podatkov v geografsko informacijski sistem (GIS) upravljavca - operativni kataster in tlačni preizkus z 1,5 kratnikom obratovalnega tlaka.
Za stanje in vzdrževanje interne vodovodne napeljave in posledično za vpliv na kakovost pitne vode, ki izhaja iz aktivnosti na interni vodovodni napeljavi po vodomeru, je odgovoren uporabnik.
Vodovodni priključki po namenu
74.	člen
Vodovodni priključki se po namenu delijo na:
e stalne priključke, namenjeni stalni dobavi vode za potrebe gospodinjstev, industrije in drugih porabnikov,
e začasne priključke oz. gradbiščne priključke, namenjene za začasne potrebe (sejmi, krajevne prireditve, gradbiščni priključki ter pomožni in manj zahtevni objekti) in javno porabo (pranje cest, zalivanje parkovnih površin, polnjenje cistern) in so časovno omejeni. Izvedejo se na osnovi vloge za začasni priključek.
Tehnična izvedba priključka
75.	člen
Sestavni deli vodovodnega priključka:
e navrtna garnitura sistem - ZA K) oziroma odcep z armaturo na sekundarni vodovod s pripadajočimi spojniki, vgradno garnituro in cestno kapo, e priključna (zaščitna cev pod povoznimi površinami, vodotoki, viri onesnaženj...) z vsem pripadajočim materialom, e merilno mesto v vodomernem jašku.
Po izgradnji vodovodnega priključka se v upravljanje in vzdrževanje upravljavcu prenesejo naslednji elementi:
priključno mesto na javni vodovod s pripadajočimi zapornimi in spojnimi elementi, vgradno garnituro in cestno kapo	Vzdržuje upravljavec javnega vodovoda
dovodna cev z vsem pripadajočim materialom	
zaporna armatura (ventil) pred vodomerom	
lovilec nesnage (čistilni kos) in montažno-demontažni kos	
obračunski vodomer,	Vzdržuje upravljavec javnega vodovoda
nepovratni ventil	Interna vodovodna instalacija
zaporna armatura z izpustom za vodomerom	
76.	člen
Pred izvedbo vodovodnega priključka mora biti izvršen ogled in določena m ikro lokacija merilnega mesta, pridobljena vsa dovoljenja za izvedbo ter izvršena vsa pripravljalna dela, ki jih mora novi uporabnik izvesti pred izvedbo montažnih del za nov vodovodni priključek oziroma za prestavitev obstoječega vodovodnega priključka.
Trasa priključne cevi naj poteka praviloma po javnih zemljiščih in po funkcionalnem zemljišču priključnega objekta. Trasa lahko poteka tudi preko drugih zemljišč, vendar mora vtem primeru
naročnik priključka pridobiti služnostno pravico lastnikov teh zemljiščih na trasi priključka v koridorju 3 m.
Na celotni trasi priključne cevi mora biti 30 cm nad temenom vodovodne ali zaščitne cevi obvezno vgrajen opozorilni trak z napisom POZOR VODOVOD.
Priključna cev mora biti praviloma vgrajena v zaščitni cevi na naslednjih mestih: e pod urejenimi površinami, razen pod zelenicami, e pod povoznimi površinami,
e ob objektih in napravah, ki lahko negativno vplivajo na priključno vodovodno cev, e v primerih, ko je dostop zaradi drugih pogojev otežkočen ali onemogočen.
Za zaščito se uporabijo ustrezne zaščitne cevi (PE, PVC, LTŽ, jeklo ...).
Velikost zaščitne cevi mora biti najmanj dve dimenziji večja od priključne cevi.
Zaščitna cev mora biti posneta in vnesena v GIS s potrebnimi atributi.
Zaščitno cev se vgrajuje v ravni liniji ter samo z minimalnimi vertikalnimi in horizontalnimi radiji.
Prostor med notranjo steno zaščitne cevi in zunanjo steno vodovodne cevi mora biti elastično zatesnjen.
Na javni vodovod ni dovoljeno priključevanje zasebnega vodovoda. Stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta ni dovoljeno oskrbovati s pitno vodo hkrati iz javnega vodovoda in lastnega vodnega vira ali druge javne oskrbe z vodo.
77.	člen
Priključna cev mora biti zaradi odzračevanja izvedena tako, da pada v smeri proti odcepu na sekundarni cevovod. Padec proti objektu je dopusten le v primeru, ko je zagotovljeno odzračevanje prek zračnikov vgrajenih na sekundarnem cevovodu.
78.	člen
Priključna cev poteka praviloma pravokotno na cevovod na katerega se priključuje.
79.	člen
Dimenzioniranje priključkov in vodomerov
80.	člen
Dimenzije priključnega cevovoda in vodomera določi projektant interne vodovodne napeljave na podlagi izračuna pretoka vode po enotah obremenitve. Ne glede na izračun je najmanjša velikost notranjega premera priključne cevi DN 32, najmanjša velikost vodomera pa DN 20.
81.	člen
Vodovodni priključek se praviloma izvede iz PE cevi.
Tip vodomera odobri in vgradi upravljavec javnega vodovoda na stroške uporabnika priključka.
Na omrežju javnega vodovoda se lahko vgrajujejo vodomeri, ki so izdelani in umerjeni v skladu z veljavno zakonodajo za vodomere za hladno vodo.
Vsi vodomeri morajo imeti veljavno oznako o overitvi.
Obračunski vodomeri so praviloma horizontalne izvedbe.
82.	člen
Za že obstoječe objekte se določi dimenzija obračunskega vodomera na osnovi podatka o številu odjemnih mest, ki gaje dolžan uporabnik podati pred izdajo soglasja.
Kolikor pride kasneje do zmanjšanja ali povečanja števila iztočnih mest in s tem do manjše ali večje priključne moči, upravljavec preuredi priključek in merilno mesto na stroške uporabnika. Uporabnik pri upravljavcu vloži vlogo za spremembo priključka, kateri mora predložiti ustrezno dokumentacijo iz katere izhaja upravičenost predvidene spremembe priključka.
Vodomer DN (mm)	Pretok Qn(nr7h)
20	2,5
25	6
32	6
40	10
Kombiniran 50/20	15
Kombiniran 80/20	40
Kombiniran 100/20	60
Kombiniran 150/40	150
Vodomeri DN 50 in več so lahko samo kot kombinirani vodomeri.
Priključno mesto na javni vodovod
83.	člen
Priključno mesto na javni vodovod zajema pripadajoči zaporni in spojni element, vgradno garnituro in cestno kapo.
Za priključke dimenzije <= DN/OD 63 se priključno mesto izvede z navrtalnim oklepom za cevi iz PE ali nodularne litine z integriranim zapornim ventilom, bajonetni priključek zgoraj za vrtljivo koleno (360° - brez vijačenja), spajanje z vgradna garnitura, brez dodatnega fiksiranja z vtičem (bajonet ali navoj); vrtljivo koleno (360°), bajonetni priključek za spajanje z navrtalnim oklepom (brez vijačenja), hitra spojka za spajanje s PE cevjo, pripadajoča teleskopska vgradna garnitura, spajanje brez dodatnega fiksiranja z vtičem (bajonet ali navoj). Pod cestno kapo se namesti nosilna podložna plošča iz umetnega materiala, ki ustreza tipu vgradne garniture ter cestna kapa-mala. Ohišje kape in pokrov je iz duktilne litine, bitumensko zaščiten, pokrov je še dodatno protikorozijsko epoxi prašno zaščiten. Naleganje pokrova je konusno z podaljšanim zobom, kar povečuje stabilnost in preprečuje hrupnost le tega. Pokrov je v celoti odstranljiv.
Za priključke dimenzije > DN/OD 63 veljajo določila poglavja - Vgradnja vodovodnih armatur, spojnih komadov in opreme.
Merilna mesta in vodomerni jaški
84.	člen
Merilna mesta so namenjena vgraditvi merilnih naprav za dobavo vode porabnikom. Na merilnem mestu se vgrajujejo naslednje vodovodne armature s pripadajočimi spojnimi komadi v smeri dotoka vode:
e zaporni element,
e čistilni kos (vgradi se med prvim zapornim ventilom in vodomerom, pri vodomerih > = DN 50), e ravni del pred vodomerom (pri vodomerih > =DN 50), e vodomer,
e ravni del za vodomerom (pri vodomerih > = DN 50), e nepovratni ventil, e zaporni element.
85.	člen
Pri gradnji novih priključkov se vodomer s predpisano armaturo (merilno mesto) vgradi v vodomerni jašek neposredno za parcelno mejo uporabnika oziroma se jašek vgradi na najkrajši možni razdalji od vodovoda na katerega je izveden priključek. Vodomerni jaški so lahko tipski PVC termo jaški z litoželeznim pokrovom ali betonski jaški z ustrezno vstopno odprtino, ki je določena v 86. čl. tega pravilnika, z litoželeznim pokrovom ali pokrovom iz nerjavnega materiala in vstopno lestvijo. Tipski jašek mora biti termično zaščiten.
Notranje dimenzije betonskih vodomernih jaškov so tipske in odvisne od velikosti ter števila vgrajenih vodomerov kot je navedeno:
Vodomer DN (mm)	Dolžina x širina x višina (cm) -za en vodomer	Dolžina x širina x višina (cm) -za dva vodomera
25 in manj	100x100x100*	100x100x100*
32, 40	100x100x100*	140x100x100*
Kombinirani 50/20	240x120x170*	250x150x170*
Kombinirani 80/20	270x120x170*	280x150x170*
Kombinirani 100/20	300x120x170*	310x150x170*
Kombinirani 150/40	350x140x170*	360 x 170 x 170*
*Opomba: dimenzije so svetle mere
Vodomerni jašek mora biti lociran na urejeni površini, ki omogočajo neoviran dostop in vstop do merilnega mesta, praviloma se jašek vgradi na nepovozni površini. Vodomernega jaška ni možno vgraditi v kategorizirane cestne površine. Merilna mesta v jaških ne smejo biti izpostavljena vplivom onesnaževanja in zalitja meteornih vod ter morajo biti zaščitena pred vplivi zunanjih mehanskih poškodb in vremenskih razmer.
86.	člen
Vodomerni jašek za kombinirane vodomere mora imeti vgrajena nerjaveča vstopna železa ali lestev in na dnu izvedeno poglobitev, ki omogoča odvajanje vode iz internega vodovodnega omrežja preko praznotoka. Jaški z vgrajenimi prekinjevalci povratnega toka morajo obvezno imeti urejen praznotok.
Priključevanje iztoka iz jaška na fekalno kanalizacijo ni dopustno.
V vodomernem jašku mora biti cev nameščena vsaj 50 cm od dna na nosilcih ali konzolah. Nosilci morajo biti nameščeni na mestih, da je omogočeno neovirano servisiranje elementov v vodomernem jašku (zamenjava vodomera). Prehod cevovoda skozi steno jaška mora biti izdelan vodotesno. Preprečiti je treba morebitno posedanje jaška na priključni cevovod.
Dimenzije pokrova so:
e za vodomere do DN 80: 60 x 60 cm e za vodomere DN 100 in večje: 80 x 80.
87.	člen
Vodomeri na že obstoječih priključkih se vgrajujejo v zunanje vodomerne jaške, če pride do kakršnega koli posega na objekt, ki je določen z upravnim aktom.
88.	člen
V primeru obstoječih vodovodnih priključkov, kjer je vodomer vgrajen v kletnih prostorih objekta in pride do spremembe namembnosti kletnih prostorov v zasebne ali bivalne prostore, je potrebno vodomerno mesto prestaviti v vodomerni jašek izven objekta.
89.	člen
Vsa merilna mesta, kolikor niso to tipski vodomerni jaški, morajo imeti izveden odtok, ki omogoča zbiranje in odvajanje kondenzne vode ali vode, iztekle zaradi popravil v merilnem mestu.
90.	člen
V	primeru, ko je vodomer v objektu (samo v primeru obstoječih priključkov), morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:
e vodomer mora biti pritrjen na ustrezen nosilec, e prehod cevovoda skozi steno jaška se mora izvesti vodotesno, e	cevovod od prehoda skozi steno do vodomera mora biti izveden iz ustreznega materiala,
e	vodomeri morajo biti vgrajeni na suhem, svetlem, čistem ter lahko in vedno dostopnem mestu
za potrebe upravljavskih (odčitavanje, popis, izločitev, kontrola delovanja) in vzdrževalnih del (menjava in servis vodomerov, ventilov pred vodomeri...), e temperatura na merilnem mestu ne sme biti nižja od + 4 °C in ne višja od + 20 °C (vodomer mora biti zavarovan pred zmrzovanjem).
91.	člen
Če je tlak v omrežju višji od 6,0 bar, se za obračunskim vodomerom vgradi naprava za znižanje tlaka -reducirni ventil, ki je sestavni del priključka. Za vsakim reducirnim ventilom mora uporabnik na interni hišni instalaciji obvezno vgraditi varnostni ventil in kompenzacijsko posodo.
92.	člen
V	primeru, da tlačne razmere ne zagotavljajo tlakov nad 1,5 bar na mestu obračunskega vodomera, pri pretoku nič in kadar pri maksimalni porabi ni zagotovljen tlak 0,5 bar na najvišjem iztočnem mestu, je potrebno le-tega zagotoviti z napravo z dvig tlakov. Le-ta se vgradi na delu interne instalacije za obračunskim vodomerom in je sestavni del interne hišne instalacije.
Naprave za višanje tlaka (hidroforji in druge naprave) se na vodovodni sistem priključujejo prek vmesnega zbiralnika v interni napeljavi, v katerega priteka voda iz priključka preko dotočnega ventila s plavačem. Dotok mora biti nad gladino vmesnega zbiralnika, da ne more priti do povratnega vpliva vode iz internega omrežja v javni vodovodni sistem. Za napravo za dvig tlaka si mora uporabnik vgraditi tlačno varnostno posodo, ki zmanjšuje hidravlične udare v inštalaciji. Uporabnikova vodovodna napeljava s hidroforno napravo mora biti razvejena tako, da je tisti del objekta, ki je lahko oskrbovan neposredno iz javnega vodovodnega sistema, ločen pred zbiralnikom. Naprava za zviševanje tlakov preko proste gladine mora biti izdelana in vgrajena v skladu s projektno dokumentacijo, predpisi in standardi.
V	primeru vgradnje naprave za dvig tlaka, le-ta ob zagonu, obratovanju in ustavitvi ne sme povzročati hidravličnih motenj - sunkov v obstoječem vodovodnem omrežju. Rešitev poda projektant interne vodovodne instalacije v odvisnosti od potrebnih količin vode in obratovalnih pogojev v soglasju z upravljavcem javnega vodovoda.
Vključitev naprav uporabnika na interni vodovodni instalaciji
93.	člen
Naprave za ogrevanje vode in druge tovarniške ter tehnične naprave, ki rabijo vodo iz vodovodnega sistema ter delujejo pod višjim tlakom, kot je tlak v sistemu, ali se zaradi njihovega delovanja voda lahko vrača v sistem, morajo biti izvedene tako, da je onemogočen povratni tok vode iz instalacije v vodovodni sistem.
Uporabnik je dolžan pri izdelavi internega vodovodnega omrežja predvideti tehnično rešitev, ki bo kompenzirala višje tlake v internem vodovodnem omrežju, ki nastajajo pri pripravi tople vode. Interno vodovodno omrežje, ki pri tehnološkem procesu uporablja snovi, ki lahko ogrozijo zdravstveno neoporečnost vode, mora biti izvedena tako, da je popolnoma izključena možnost povratnega toka vode iz internega vodovodnega omrežja v vodovodni sistem.
Drugo
94.	člen
Za vse pogoje projektiranja in izvedbe vodovodnih priključkov, ki se nanašajo na vgradnjo cevi, vodovodnih armatur, jaškov, odmikov od drugih objektov in podzemnih komunalnih napeljav in niso posebej navedeni vtem poglavju, se smiselno uporabljajo druga določila tega tehničnega pravilnika.
95.	člen
Fizičnim in pravnim osebam oziroma uporabnikom javnega vodovoda in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v javni vodovod. Na trasi javnega vodovoda se ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo delovanja in vzdrževanje.
96.	člen
Priključki oziroma interna vodovodna instalacija, ki ni izvedena v skladu s tem pravilnikom, se mora ustrezno predelati oziroma dograditi ob prvi rekonstrukciji priključka oziroma ob prvi rekonstrukciji interne vodovodne instalacije.
VI.	VODENJE KATASTRA VODOVODNEGA SISTEMA
97.	člen
Vodenje in vzdrževanje katastra vodovodnega sistema obsega spremljanje in ugotavljanje sprememb, ki nastanejo pri novogradnjah, rekonstrukcijah in popravilih vodovodnega omrežja. Osnova za vzdrževanje katastra vodovodnih naprav je elaborat gospodarske javne infrastrukture in operativni elaborat, ki ga izdela izvajalec montažnih del za potrebe evidentiranja v geografskem informacijskem sistemu upravljavca vodovodnega sistema.
Elaborat gospodarske javne infrastrukture mora biti izdelan v analogni in digitalni obliki ter skladno z veljavno zakonodajo.
Operativni elaborat za potrebe upravljavca mora biti izdelan v analogni in digitalni obliki ter v skladu s 100. členom tega pravilnika.
98.	člen
Operativni elaborat je dodatek k elaboratu gospodarske javne infrastrukture, ki je namenjen upravljavcu vodovodnega sistema za potrebe obratovanja in vzdrževanja vodovodnega sistema ter za vodenje operativnega katastra vodovodnega sistema.
Izdelan mora biti v digitalni obliki v ESRI SHP formatu ali AutoCAD DWG formatu.
99.	člen
Vsebina operativnega elaborata:
e geodetski načrt M 1:500 ali 1:1000, ki vsebuje geodetski posnetek terena, objektov in naprav javnega sistema za oskrbo s pitno vodo z vsemi pripadajočimi elementi ter označbami lomnih točk, ter pripadajočim materialom in profilom cevi, e tabela s podatki o odseku ter pripadajočemu materialu, profilu, proizvajalcih vgrajene opreme ter izvajalcu del,
e tabela lomnih točk z oznako točke, vrsto točke, Y, X koordinato v Gauss - Krugerjevem koordinatnem sistemu, višine, natančnost in vrsto objekta v digitalni obliki Excel ali ASCII formatu (primer - Priloga 1),
e atributne tabele za posamezen točkovni, linijski ali ploskovni element v Excel obliki - preko atributa ID morajo biti povezane s priloženo grafiko, e montažne sheme z detajlnimi skicami jaškov z merami,
e fotografije jaškov, cevovodov, križanj raznih vodov, vozlišč, detajlov itn. v jpg formatu.
100.	člen
Geodetski posnetek vodovoda in prenos v GIS temelji na dveh tipih točk:
e Tip točke = C (Lomna točka cevi) e Tip točke = O (Lomna točka objekta)
Lomna točka cevovoda - snema se os cevovoda in mesta na ceveh na katerih je oprema vodovoda (npr. ventili, hidranti, zračniki, ...). V višinskem smislu je treba za vsako točko posneti eno od treh kombinacij:
e	kota terena in kota cevi,
e	kota terena in globina,
e	kota cevi in globina.
Kota terena se pogosto ujema z najvišjo koto objekta (jašek).
Lomna točka objekta - snemajo se karakteristične točke zunanjih mer objekta. V višinskem smislu se za vsako točko posname: e	kota terena,
e	najvišja kota objekta,
e	najnižja kota objekta.
101.	člen
Geodetske meritve je potrebno izvesti pred zasutjem objektov in cevovoda, vključno s priključki in ostalo infrastrukturo (signalni in optični kabli, katodne zaščite, električni priključki, itd.).
102.	člen
Izvajalec del mora poskrbeti za geodetsko izmero na terenu in dostavo elaboratov upravljavcu vodovoda in lastniku vodovoda. Elaborati morajo biti dostavljeni najkasneje v roku 14 dni po izvedenem zaključnem priklopu na javno vodovodno omrežje. Po prejemu dokumentacije mora upravljavec poskrbeti za vnos spremembe v operativni kataster (GIS).
103.	člen
V primeru, da je upravljavec tudi izvajalec del, mora poskrbeti za vnos vseh zgoraj navedenih sprememb v operativni kataster (GIS) ter v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture (ZKGJI).
VII.	NAČIN ZAGOTAVLJANJA OBRATOVANJA, VZDRŽEVANJA IN NADZORA JAVNEGA VODOVODA
Prevzem vodovodnih objektov in naprav v upravljanje
104.	člen
Javni vodovod se prenese upravljavcu v uporabo in upravljanje s posebno pogodbo.
Prevzem novozgrajenih objektov
105.	člen
Pri prevzemu novozgrajenih objektih so sestavni deli pogodbe:
e upravna in projektna dokumentacija (lokacijska dokumentacija in lokacijsko dovoljenje, soglasja in dovoljenja za posege v prostor, projekti PGD, PZI, PID, dokumentacija izvedenih del, katastrski posnetek, gradbeno in uporabno dovoljenje), e investicijska vrednost objekta po končnem obračunu, e amortizacijska stopnja vodovodnih objektov in naprav.
Prevzem obstoječih objektov
106.	člen
Pri obstoječih objektih, kjer ne obstaja dokumentacija, se izdela sanacijski program, ki mora vsebovati:
e zapisnik o pregledu obstoječih objektov z analizo obstoječega stanja,
e program sanacijskih del za doseganje varne in neoporečne vod o oskrbe s predračunom stroškov sanacije,
e terminski plan izvedbe programa sanacijskih del,
e inventarizacijo objektov in naprav ter priključkov (situacija, katastrski posnetek, popis objektov in naprav z določitvijo njihove vrednosti),
e določitev virov financiranja s pogodbo o zagotavljanju sredstev za izvedbo sanacijskega programa.
Pogoj za začasen prevzem objektov in naprav v uporabo in upravljanje je potrditev sanacijskega programa, vgradnja obračunskih vodomerov na priključnih mestih, dezinfekcija cevovodov in inventarizacija priključkov.
Pogoj za končni prevzem objektov in naprav v uporabo in upravljanje je izvedba in dokončanje celotnega sanacijskega programa.
Vzdrževanje javnega vodovoda
107.	člen
Na objektih javnega vodovoda (cevovodi, objekti in naprave) je upravljavec odgovoren za izvajanje rednih vzdrževalnih del. Redna vzdrževalna dela v sklopu izvajanja gospodarske javne službe pomenijo izvedbo manjših popravil in del na omrežjih, objektih ali v prostorih, ki se nahajajo v objektu in podobno ter s katerimi se ne spreminja zmogljivost inštalacij, opreme in tehnoloških naprav, ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta.
Vzdrževanje vodovodnih objektov, naprav in omrežja obsega vzdrževanje v ožjem smislu, ki ga delimo na planirano in interventno vzdrževanje.
108.	člen
Planirano vzdrževanje obsega:
e preventivne preglede objektov, naprav in omrežja, s katerimi ugotavljamo možnost nastanka napake na posameznem delu omrežja,
e kontrolne preglede objektov za spremljanje pravilnega delovanja in za vodenje potrebnih evidenc,
e kontrolne preglede omrežja za spremljanje delovanja,
e izvajanje raznih periodičnih opravil (izpiranje omrežij, nastavitve cestnih kap, pregled delovanja hidrantnega omrežja, čiščenja objektov...).
109.	člen
Interventno vzdrževanje je namenjeno odpravljanju okvar na objektih, napravah in omrežju.
Če gre za večje okvare, ki povzročajo izpad dobave vode za dalj časa, mora upravljavec obvestiti uporabnike o predvidenem času prekinitve oskrbe s pitno vodo. Način obveščanja je določen v obvestilu, ki ga upravljavec pripravi v začetku vsakega koledarskega leta in ga objavi na zadnji strani položnice.
Pri vsaki prekinitvi dobave vode je potrebno ravnati, kot da je instalacija po pritiskom in morajo biti iztočne pipe zaprte, električni bojlerji pa izključeni.
110.	člen
Če se pojavijo okvare na več mestih hkrati, upravljavec odpravlja napake po naslednjem vrstnem redu:
e glede na cevovod in število uporabnikov: transportni cevovodi, primarni cevovodi, sekundarni cevovodi, priključki in
e glede na vrsto uporabnika: industrijski uporabniki, poslovne in trgovske stavbe, stanovanjski bloki in individualne hiše,
Za odpravo okvar mora imeti upravljavec organizirano dežurno službo, ki odpravi okvaro v čim krajšem času od ugotovitve iztoka vode oziroma najpozneje v 48 urah.
Smatra se, da primer okvare ni nujen, če s tem ni povzročena večja materialna škoda (iztok vode do 10 m3/dan), če zaradi okvare vodooskrba ni motena pri nobenem porabniku, če iztekajoča voda ne povzroča škode na objektih in predmetih ter če z nastankom okvare ne preti nevarnost v prometu, ljudem in živalim ipd. Vsi ostali primeri so nujni.
111.	člen
O vseh okvarah je upravljavec dolžan takoj obvestiti lastnika vodovodnega omrežja. Obveščanje poteka preko elektronske pošte, obvestilo pa mora vsebovati naslednje podatke: datum okvare, lokacija okvare, mesto okvare in status okvare.
112.	člen
Po odpravi okvare je potrebno opraviti še izpiranje in odzračevanje omrežja z namenom normalizacije delovanje vodovodnega omrežja.
113.	člen
Sanacija terena se izvede po sanaciji okvare in je odvisna od lokacije in vrste okvare. Za zasip cevovoda veljajo določbe tega tehničnega pravilnika.
Sanacija asfaltov, robnikov, tlakovanih površin ipd., ki so bili poškodovani pri popravilu okvare se izvede v roku 3 mesecev od popravila okvare oziroma takoj, ko narava dela to omogoča (zimske razmere, razmočenost terena ipd.). Na nevarnih odsekih se teren začasno utrdi z betonom, kateri se pred asfaltiranjem odstrani. Sanacije po posegih v zimskem času je potrebno opraviti najkasneje do aprila naslednjega leta.
Sanacija mora biti izvedena na način, da ne pride do posedanja na občinskih cestah, pločnikih in drugih javnih površinah. Asfaltirane površine morajo biti strokovno sanirane (zasip gradbene jame mora biti nad cono cevovoda v celoti izveden z gramoznim materialom, podlaga mora biti ustrezno utrjena - nosilna, asfaltna površina rezana, na stiku stari - novi asfalt izveden premaz z bitumensko emulzijo in vgrajen asfalt enake ali boljše kvalitete kot predhodno poškodovana površina).
V primeru posedkov v obdobju 3 let po sanaciji asfalta le te upravljavec sanirati na svoje stroške, razen v primerih, ko je zaradi varnosti potrebno asfaltiranje izvesti preden se teren, ki je razmočen zaradi okvare, ustrezno izsuši (križišča, regionalne ceste, dovozi do javnih ustanov, interventne poti ipd.).
Sanacija zemljine se izvede po sami okvari. V kolikor terena ni možno dokončno urediti zaradi razmočenosti le tega, se dokončna sanacija izvede v najkrajšem možnem času.
114.	člen
Za zagotavljanje varnosti pri vzdrževalnih delih se upoštevajo določbe veljavne zakonodaje za to področje (varnostne ograje, prometna signalizacija ipd.).
Vzdrževanje priključkov in vodomerov
115.	člen
Redno kontrolo in vzdrževanje vodomerov opravlja izvajalec javne službe - upravljavec.
Postopke ugotavljanja skladnosti in overitve vodomerov se izvaja v skladu z veljavno zakonodajo za to področje.
116.	člen
Popravilo in zamenjava vodomera, pokvarjenega zaradi okvare instalacije pri porabniku ali okvare povratnega učinka tople vode, posledice zamrznitve, hidravlične preobremenitve ali mehanske poškodbe vodomera, bremeni uporabnika.
117.	člen
Uporabnik mora obvestiti upravljavca o poškodbah na priključku in vodomeru, čeprav okvara ne povzroča prekinitve dobave vode, v 24. urah potem, ko je ugotovil napako (okvaro).
118.	člen
Uporabnik vode lahko zahteva pregled vodomera, če meni, da vodomer napačno registrira porabo vode. Kontrolo vodomera opravi organ za ugotavljanje skladnosti. V času kontrole vodomera se uporabniku montira drug overjen vodomer.
Stroški izredne kontrole vodomera bremenijo upravljavca v primeru, da se izkaže, da vodomer napačno registrira porabo vode oziroma ne deluje v skladu s predpisanimi tolerancami, ki jih določa veljavna zakonodaja.
V	primeru, da se ob izredni kontroli vodomera, ki je bila opravljena na zahtevo uporabnika, ugotovi odstopanje v dopustnih tolerancah, je uporabnik dolžan kriti stroške , ki so nastali z izredno kontrolo.
V	primeru, da se ob izredni kontroli vodomera ugotovi večje odstopanje od dopustnega, je uporabnik dolžan plačati povprečno porabo vode ugotovljene v tromesečju pred nastopom okvare. Za datum okvare se šteje datum ugotovitve okvare.
119.	člen
Rekonstrukcija javnega vodovoda je izvedba novega cevovoda, objektov in naprav s katerimi se spreminja zmogljivost, konstrukcija in zunanji videz objekta.
Rekonstrukcija dela javnega vodovoda se izvede v skladu z veljavnimi predpisi o gradnji javne infrastrukture.
Pregled projektov
120.	člen
Vsi predvideni posegi ali gradnje, ki se izvajajo in vplivajo na obstoječe ali predvideno obratovanje vodovodnega sistema, morajo biti projektno obdelani v skladu z veljavnimi predpisi, zakonodajo in s tem tehničnim pravilnikom. Vsi ti projekti morajo biti upravljavcu javnega vodovodnega sistema predloženi v pregled in soglasje. Upravljavec ima pravico nepopolno dokumentacijo zavrniti in zahtevati njeno dopolnitev skladno z določbami tega tehničnega pravilnika.
Nadzor
121.	člen
Katerikoli investitor, ki gradi ali rekonstruira vodovodne naprave, katere bo po dokončanju del prevzel v upravljanje upravljavec javne vodooskrbe, mora pridobiti ustrezna soglasja upravljavca v upravnem postopku. Bodoči upravljavec izvaja nadzor nad izvedbo pogojev iz izdanega soglasja pri vseh delih, ki se izvajajo na obstoječem ali predvidenem javnem vodovodu. Za vse posege v naprave javnega vodovoda vrši upravljavec nadzor, po potrebi in lastni presoji, skladno z izdanimi pogoji in soglasji, določili tega tehničnega pravilnika in ostalimi predpisi in standardi, ki veljajo za področje vodooskrbe.
Vlil. IZDAJA SOGLASIJ ZA GRADNJO IN PRIKLJUČEVANJE NA JAVNI VODOVOD
Izdaja projektnih pogojev in soglasij
122.	člen
Projektni pogoji so dokument, s katerim upravljavec določa:
e pogoje, ki jih projektant in investitor morata upoštevati pri načrtovanju predvidenega inženirskega objekta,
e pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pri delih v območju obstoječih vodovodnih objektov in naprav, e pogoje za priključitev že obstoječih stavb na javno vodovodno omrežje.
Postopek za izdajo projektnih pogojev se prične z oddajo izpolnjene vloge za izdajo projektnih pogojev.
Brez izpolnitve projektnih pogojev ni mogoče pridobiti soglasja upravljavca vodovoda. Postopek za izdajo soglasja se prične z oddajo izpolnjene vloge za izdajo soglasja.
Soglasje za pridobitev gradbenega oziroma enotnega dovoljenja za gradnjo
123.	člen
Soglasje za pridobitev gradbenega oziroma enotnega dovoljenja za graditev je soglasje k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pred izdajo soglasja se mora opraviti pregled načrta priključka in načrta interne instalacije oziroma pregled projekta objektov in naprav vodovodne mreže, če gre za soglasje za gradnjo javnega vodovodnega omrežja in naprav. Soglasje se izda, ko so izpolnjeni projektni pogoji in ugotovljena skladnost projektnih rešitev s tem pravilnikom.
K vlogi za izdajo soglasja je potrebno priložiti projektno dokumentacijo (PGD in PZI) ter potrdila o plačilu obveznosti v skladu z občinskimi predpisi in sklenjene pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti lastnikov zemljišč, preko katerih poteka trasa vodovodnega priključka.
Soglasje za priključitev obstoječega objekta
124.	člen
K vlogi za izdajo soglasja za priključitev obstoječega objekta je potrebno priložiti: projekt izvedbe priključka, dokazilo o lastništvu, gradbeno dovoljenje (za objekte zgrajene po letu 1967) ter potrdila o plačilu obveznosti v skladu z občinskim predpisom in sklenjene pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti lastnikov zemljišč, preko katerih poteka trasa vodovodnega priključka.
Soglasje za začasni vodovodni priključek
125.	člen
Soglasje za začasni vodovodni priključek se izda samo v izrednih primerih (za potrebe gradbišč, kratkotrajnih prireditev in podobno). Vlogi za izdajo soglasja za začasni priključek je potrebno priložiti veljavno gradbeno dovoljenje ali potrdilo upravnih organov o dovoljenju prireditve, situacijski načrt z vrisanim objektom in razločno vidnimi parcelnimi številkami, soglasje za prekop oziroma koriščenje cestišč in zemljišč ter prečkanj obstoječih komunalnih vodov, preko katerih poteka priključek.
Soglasje k posegom v prostor
126.	člen
Soglasje k posegom v prostor določa pogoje potrebnih vzdrževalnih del na obstoječem javnem vodovodnem omrežju ali pogoje za zaščito le-teh.
Ostala soglasja
127.	člen
K rekonstrukcijam cest, javnih površin, h gradnji ostalih komunalnih vodov (kanalizacija, toplovod, plinovod, telekomunikacije, elektro, KKS in drugo) in k rušitvam obstoječih objektov, kjer ni potreben upravni akt, da upravljavec mnenje, ki določa pogoje izvedbe potrebnih del na obstoječih in predvidenih vodovodnih objektih in napravah, ki se morajo izvesti istočasno z rekonstrukcijami in pogoje za zaščito le-teh, odmike, predpisana križanja. Izdaja smernic in mnenj k prostorskim izvedbenim aktom.
Smernice k prostorskim izvedbenim aktom
128.	člen
Smernice k prostorskim izvedbenim aktom, ureditvenim in lokacijskim načrtom vsebujejo načelna stališča in pogoje upravljavca k predvidenim trasam komunalnih vodov, odmike od obstoječih vodovodnih objektov in naprav za oskrbo z vodo, izpolnjevanje pogojev varovanja vodnih virov glede na vrsto vodovarstvenega pasu, potrebne in razpoložljive kapacitete vode, tlačne razmere, potrebno zaščito cevovodov, odmike, križanja, požarno varstvo, ki ga zagotavlja javni vodovod ter drugo.
V slučaju novih potreb, ki presegajo obstoječe zmožnosti vodooskrbnih objektov in naprav, upravljavec predpiše pogoje za dosego le-teh. Pogoji, ki jih predpiše upravljavec so izdelani po predhodnem mnenju lastnika javnega vodovodnega omrežja.
Brez izpolnitve oziroma upoštevanja smernic ni mogoče pridobiti pozitivnega mnenja upravljavca vodovoda. Postopek za izdajo mnenja se prične z oddajo izpolnjene vloge za izdajo mnenja.
Mnenja k prostorskim izvedbenim aktom
129.	člen
Pozitivno mnenje se izda, ko so izpolnjene oziroma upoštevane smernice in ugotovljena skladnost projektnih rešitev s tem pravilnikom.
K vlogi za izdajo mnenja je potrebno priložiti dokumentacijo (celotni izvedbeni akt) vključno z predhodno izdanimi smernicami.
Priključitev objektov na javni vodovod in ukinitev priključka
130.	člen
Po izdanem ustreznem soglasju za priključitev naročnik poda zahtevek za izvedbo vodovodnega priključka.
131.	člen
K vlogi za izvedbo vodovodnega priključka je potrebno priložiti naslednjo dokumentacijo: e gradbeno dovoljenje,
e mapno kopijo zemljiškega katastra, staro največ 30 dni,
e soglasje upravljavca za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma enotnega gradbenega dovoljenja ali soglasje za priključitev obstoječega objekta, e podpisane in pri notarju overjene pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti lastnikov zemljišč na delih zemljišč po katerih poteka vodovodni priključek.
Pred pričetkom del mora naročnik z upravljavcem podpisati pogodbo o dobavi vode.
132.	člen
Praviloma se mora na javni vodovod priključiti vsako odjemno mesto posebej. Na že zgrajeni priključek (pred obračunskim vodomerom) ni mogoče priključiti dodatnih uporabnikov.
133.	člen
Na obstoječem vodovodnem sistemu s katerim upravlja upravljavec lahko vodovodni priključek izvede samo upravljavec vodovoda.
V primeru nove gradnje vodovoda lahko vodovodni priključek izvede izvajalec del v skladu z določili tega pravilnika, soglasja upravljavca ter ob nadzoru upravljavca. Za izvedena dela mora v upravnem postopku oziroma upravljavcu predložiti ustrezna potrdila v skladu z veljavno zakonodajo.
134.	člen
Začasni priključek za nezgrajeni objekt se izvede kot stalni vodovodni priključek. Voda iz začasnega priključka se uporablja samo za potrebe gradnje. Po izgradnji interne vodovodne inštalacije v objektu je uporabnik dolžan prijaviti spremembo začasnega v stalni priključek.
135.	člen
Ukinitev vodovodnega priključka obsega demontažo vodomera in odstranitev spoja priključne cevi na javnem vodovodu ali skupinskem priključku.
Priključek se ukine tako, da se prekine dovod vode na mestu navezave na vodovodno omrežje (napajalnem cevovodu), kar lahko izvede le upravljavec vodovoda.
Prekinitev priključka izvede upravljavec vodovoda na osnovi zahtevka uporabnika na njegove stroške.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
136.	člen
Do dneva uveljavitve tega tehničnega pravilnika ostanejo v veljavi vsa izdana soglasja. Po uveljavitvi tehničnega pravilnika pa se mora v postopkih, navedenih v drugem odstavku 1. člena tega tehničnega pravilnika, upoštevati ta tehnični pravilnik.
137.	člen
Ta tehnični pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Ormož.
Številka: 007-10/2017 02\23 Ormož: 20.11.2017
Direktorica:
Pavla MAJCEN l.r.
43.
Na podlagi 42. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 7/2016) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 - uradno prečiščeno besedilo), 23. člena Statuta občine Sveti Tomaž (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 7/07) in 13. člena Statuta občine Središče ob Dravi (Uradno glasilo občine Središče ob Dravi št. 4/2016) so:
Občinski svet Ormož, na 25. redni seji, dne 20.11.2017,
Občinski svet občine Središče ob Dravi, na 24. redni seji, dne 08.12.2017 in Občinski svet občine Sveti Tomaž, na 25. redni seji dne 21.11.2017 sprejeli
TEHNIČNI PRAVILNIK o ravnanju s komunalnimi odpadki v občinah Ormož, Središče ob Dravi,
Sveti Tomaž
I.	SPLOŠNA DOLOČILA
1.	člen
Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik) skladno z določbo 42. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v občinah Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi (v nadaljevanju: Odlok), obsega: e opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki, e tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov,
e tipizacijo predpisanih posod za odpadke, vključno z merili za določanje izhodiščne prostornine posod za posamezne kategorije uporabnikov, e tipizacijo namenskih predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove uporabe, e minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic, e podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih, e podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest zbiralnic in zbirnih centrov, e druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe.
2.	člen
Izrazi, uporabljeni v Tehničnem pravilniku, imajo naslednji pomen:
e Odpadek je vsaka snov ali predmet, ki ga povzročitelj ne more ali ne želi uporabiti sam in ker ga povzročitelj ne potrebuje, ga mora zavreči;
e Povzročitelj odpadkov je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov), ali oseba, ki izvaja pred obdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestavine teh odpadkov; e Imetnik/uporabnik odpadkov je povzročitelj odpadkov, pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti;
e Zbirno mesto je prostor, kjer imajo uporabniki nameščene predpisane zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov v času do prevzema odpadkov; e Prevzemno mesto je vnaprej določen prostor, kjer uporabniki v predpisanih zabojnikih ali tipiziranih vrečah z logotipom izvajalca prepuščajo odpadke izvajalcu javne službe, nahaja se ob robu vozne poti smetarskega vozila;
e Ravnanje z odpadki je zbiranje, prevoz, predelava, obdelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom nad takimi postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov;
e Prepuščanje odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje izvajalcu javne službe zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov;
e Zbiranje je prevzemanje odpadkov vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem, za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov; e Obdelava so postopki predelave ali odstranjevanja, vključno s pripravo za predelavo ali odstranjevanje;
e Ponovna uporaba je postopek, pri katerem se proizvodi ali sestavni deli, ki niso odpadek, ponovno uporabijo;
e Ločeno zbiranje je zbiranje pri katerem so tokovi odpadkov ločeni glede na vrsto in naravo odpadkov, tako da se olajša ravnanje s posamezno vrsto obdelave odpadkov; e Oddaja odpadkov je oddaja v nadaljnje ravnanje z evidenčnim listom; e Kosovni odpadki so komunalni odpadki s številko odpadka 20 03 07, vključno s pohištvom in vzmetnicami, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih ali vrečah za druge komunalne odpadke;
e ločene frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: ločene frakcije) so nenevarni in nevarni komunalni odpadki, ki se v skladu s to uredbo zbirajo ločeno od mešanih komunalnih odpadkov;
e Mešani komunalni odpadki (v nadaljevanju: MKO) so odpadki, ki se skladno s predpisom s prilogo Odločbe 2000/532/ES uvrščajo med odpadke s številko 20 03 01 iz seznama odpadkov;
e Nevarni odpadek je vsak odpadek, ki ima eno ali več nevarnih lastnosti (so zdravju in/ali okolju škodljive npr. vnetljivost, dražljivost, strupenost, mutagenost, idr.), ki so opredeljene v prilogi Uredbe 1357/2014/EU;
e Odpadna električna in elektronska oprema iz gospodinjstev (v nadaljnjem besedilu: OEEO) je OEEO iz gospodinjstev iz predpisa, ki ureja odpadno električno in elektronsko opremo; e Biološko razgradljivi kuhinjski odpadki so odpadki, ki nastajajo v kuhinjah in pri razdeljevanju hrane zaradi izvajanja živilske dejavnosti (gostinstvo) - v nadaljevanju: BIO) se uvrščajo med odpadke s številko 20 01 08 iz seznama odpadkov; e Biološko razgradljivi odpadki so odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvu in zelenim vrtnim odpadom (v nadaljevanju: BIO) se uvrščajo med odpadke s številko 20 02 01 iz seznama odpadkov;
e Gradbeni odpadek je odpadek, ki nastane pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta;
e Hišni kompostnik je zabojnik za kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov na vrtu, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjsko stavbo z vrtom, z namenom, da se kompost uporabi na tem vrtu; e izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) je zbiralec iz predpisa, ki ureja odpadke, ki je z aktom občine določen za izvajalca obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov;
e Kontejner je zaprta ali odprta posoda za odpadke velikosti od 5 do 7,5 m3 za zbiranje različnih vrst odpadkov;
e Naprava za obdelavo odpadkov je naprava v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, v kateri se odpadki obdelujejo (v nadaljevanju: CERO); e Odlagališče nenevarnih odpadkov (v nadaljevanju: Odlagališče) je prostor ali objekt za varno in nadzorovano odlaganje nenevarnih obdelanih odpadkov; e Občina - občine v katerih izvajalec opravlja obvezno gospodarsko javno službo ravnanja s komunalnimi odpadki;
e Zbiralnica ločenih frakcij ali »Ekološki otok« je nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov na zbirnih mestih izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo; e Zbirni center je objekt za prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov; e Smetarsko vozilo je specialno vozilo za zbiranje in odvoz odpadkov;
e Vozilo za kontejnerski odvoz, samonakladalec je specialno vozilo za odvoz in praznjenje od 5 do 7,5 m3 kontejnerjev;
e Zabojnik za odpadke je tipizirana posoda, velikosti 120 I, 240 I in 1100 1 za potrebe enega ali več uporabnikov;
II.	OPREDELITEV TEHNOLOGIJE RAVNANJA Z ODPADKI
3.	člen
V Občini Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi se odpadki zbirajo ločeno na več načinov/tehnologij, odvisno od vrste in lastnosti odpadkov. Uporabniki obvezno ločujejo odpadke na izvoru, izvajalec pa jih prevzema na način določen s Tehničnim pravilnikom in Odlokom.
Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki so:
e omogočiti povzročiteljem komunalnih odpadkov dostop do storitev javne službe; e zagotoviti učinkovito izločanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov;
e zagotoviti obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov preden se jih odstrani po postopku v skladu s predpisi ali z odlaganjem na odlagališču nenevarnih odpadkov, e zagotoviti v največji meri predelavo in ponovno uporabo ločenih frakcij komunalnih odpadkov, predvsem pa odpadne embalaže, kije komunalni odpadek; e uveljavitev načela 'stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov';
e zagotoviti izdelavo in sprejem letnih in dolgoročnih programov ukrepov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki.
4.	člen
Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov obsega:
e ločeno zbiranje določenih frakcij komunalnih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«; e ločeno zbiranje določenih frakcij komunalnih odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij (v nadaljevanju: ekološki otoki);
e ločeno zbiranje kosovnih odpadkov po predhodni najavi; e ločeno zbiranje nevarnih odpadkov v zbirnem centru; e ločeno zbiranje določenih frakcij komunalnih odpadkov v zbirnem centru; e ločeno zbiranje komunalnih odpadkov v izrednih zbirnih akcijah (npr. papir).
5.	člen
Vozila za zbiranje in odvoz odpadkov:
e s specialnim komunalnim vozilom - smetarjem za prevzemanje odpadkov v zabojnikih volumna od 120 1,240 I do 1.100 I pri uporabnikih; e s samonakladalnim vozilom za prevoz kontejnerjev od 5 do 7,5 m3; e z drugimi vozili, glede na značilnosti in količine odpadkov.
6.	člen
Pogoji za zbiranje odpadkov, ki sta jih dolžna upoštevati povzročitelj in izvajalec:
povzročitelj je dolžan na dan zbiranja odpadkov po veljavnem letnem razporedu najkasneje do 6. ure zjutraj dostaviti zabojnik za odpadke na zanj določeno prevzemno mesto; prevzemno mesto za zbiranje odpadkov mora biti na mestu določenem s soglasjem izvajalca in je locirano ob robu ustrezne vozne poti smetarskega vozila in ni oddaljeno več kot 5 m od roba vozne poti;
povzročitelj hrani zabojnik na zbirnem mestu na svojem zemljišču, ob hiši ali drugem objektu in ga v času odvoza postavi na zanj določeno prevzemno mesto. Po odvozu povzročitelj zabojnik pospravi nazaj na zbirno mesto na svoje zemljišče;
Za povzročitelje, do katerih dostop s smetarskim vozilom ni mogoč, se za enega ali več povzročiteljev določi lokacijo prevzemnega mesta. Lokacijo določi izvajalec odvoza odpadkov skupaj s povzročiteljem. V primeru, ko je lokacija sporna, jo določi pristojni občinski organ za komunalne zadeve po pridobitvi mnenja izvajalca;
izvajalec prazni samo zabojnike za naročeni volumen odpadkov ali tipiziranih vreč z logotipom izvajalca. Odlaganje mešanih komunalnih odpadkov in mešane embalaže v nenamenske zabojnike ali ob njih ni dovoljeno;
mešanih komunalnih odpadkov ali odpadne embalaže postavljene ob zabojnik izvajalec ni dolžan prevzeti. V primeru povečanih potreb morajo povzročitelji naročiti dodatni zabojnik ali si priskrbeti ustrezne dodatne vreče za odpadke pri izvajalcu;
če izvajalec ugotovi, da pri povzročitelju obstoječi zabojniki za odpadke več kot dva meseca ne zadoščajo dejanski količini odpadkov, izvajalec lahko določi nove, dodatne ali večje zabojnike za odpadke, ki bodo zadostovali potrebam;
odpadke je imetnik dolžan zbirati v za to določenih zabojnikih za odpadke po navodilih, ki jih prejme od izvajalca. V zabojnik za mešane komunalne odpadke ni dovoljeno odlagati koristnih frakcij, ki jih je povzročitelj dolžan ločiti na izvoru nastanka v namenske zabojnike; v primeru, ko izvajalec ugotovi opisane nepravilnosti, ni dolžan prevzeti odpadkov. Povzročitelju pusti obvestilo o nepravilno zbranih odpadkih (sortiranju) pod pokrovom zabojnika, v katerem so nepravilno razvrščeni odpadki, in pozove povzročitelja, da odpadke pravilno razvrsti ter ponovno postavi na prevzemno mesto ob naslednjem predvidenem času za prevzem posamezne frakcije;
biološko razgradljivi odpadki se odlagajo v rjavi zabojnik v razsutem stanju, v papirnatih vrečkah ali v biološko razgradljivih vrečkah iz škroba (biorazgradljive vrečke). Rjavi zabojnik se na dan odvoza najkasneje do 6. ure zjutraj postavi na prevzemno mesto.
7.	člen
Vsak povzročitelj komunalnih odpadkov, ki ima status uporabnika stavbe (lastnik, najemnik, podnajemnik) se mora obvezno vključiti v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in se mu pred vključitvijo določi:
natančna lokacija prevzemnega mesta (pri določitvi le tega je izvajalec dolžan upoštevati
pogoje dostopa s specialnimi vozili ter prometne in lastninske razmere lokacije);
velikost, število in tip potrebnih zabojnikov za odpadke in pogoje glede dostopa
pooblaščenih delavcev izvajalca;
pogoje glede vzdrževanja zabojnikov za odpadke;
pogoje glede ločevanja odpadkov na izvoru;
terminski plan pobiranja posameznih vrst odpadkov.
Uporabnik stavbe je dolžan obvestiti izvajalca javne službe v roku osmih dni od izpolnitve predpisanih pogojev v Odloku, o pridobitvi statusa uporabnika stavbe in pričeti z oddajanjem odpadkov.
V primeru, če se povzročitelj ne prijavi v sistem oziroma ne sporoči zahtevanih podatkov je izvajalec obvezne gospodarske javne službe zbiranja in odvoza odpadkov upravičen do podatkov iz javnih evidenc na podlagi katerih povzročitelja vključi v sistem ravnanja z odpadki in obračuna storitev, skladno z Odlokom in veljavno zakonodajo.
Prepovedana je opustitev storitev javne službe in kopičenje komunalnih odpadkov ter njihovo sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov. Povzročitelj, ki komunalne odpadke kopiči, jih sežiga ali jih namerava sežgati ali jih odloži izven mesta določenega za zbiranje, je dolžan na svoje stroške zagotoviti predelavo in odstranitev teh odpadkov skladno s predpisi o ravnanju z odpadki.
8.	člen
Način zbiranja odpadkov glede na vrste odpadkov in pogoje ter značilnosti naselij v posameznih občinah poteka po naslednjih tehnologijah:
1.	Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, po letnem urniku odvoza na prevzemnem mestu povzročitelja.
2.	Zbiranje odpadne mešane embalaže po sistemu »od vrat do vrat«, po letnem urniku odvoza na prevzemnem mestu povzročitelja.
3.	Zbiranje biološko razgradljivih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, po letnem urniku odvoza na prevzemnem mestu povzročitelja.
Zbiranje biološko razgradljivih odpadkov
Ločevanje biološko razgradljivih odpadkov je obvezno na vseh območjih poselitve. Povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva lahko hišno kompostira kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v hišnem kompostniku. Povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva, ki ne kompostira kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada sam, pa mora te odpadke prepuščati izvajalcu javne službe v posebnem zabojniku ali posodi na način, določen s predpisi lokalne skupnosti.
Uporabniki, ki imajo možnost kompostiranja biološko razgradljivih odpadkov na lastnem vrtu, so dolžni izvajalcu podati pisno izjavo, da sami kompostirajo svoje odpadke v ustreznem hišnem kompostniku. Osnutek izjave določi izvajalec in ima obrazec objavljen na spletni strani. Način kompostiranja, uporaba komposta ali njegova odstranitev ni predmet javne službe. Lokacija kompostnika mora biti na primernem zračnem mestu, da je v največji možni meri onemogočeno širjenje neprijetnih vonjav v okolico.
Kompostiranje je možno le v naseljih, v katerih je možno zagotoviti higienske pogoje in omejiti smradne emisije. Kompostiranje v strnjenih naseljih je možno, če lokacija kompostnika in kompostnik izpolnjujeta pogoje iz tehničnega pravilnika.
Lokacija kompostnika mora biti:
-	na primernem mestu in zračna, da ne omogoča zadrževanje vonjav iz kompostnika oziroma ne omogoča širjenje smradnih emisij v okolje.
Kompostnik mora biti:
-	kompaktne izvedbe, da onemogoča dostop živalim do ostankov hrane,
-	z dovolj velikimi režami, odprtinami, ki omogočajo dostop zraka do vsebine v njem,
-	opremljen s pokrovom, ki mora biti vedno nameščen tako, da pokriva kompostnik v celoti.
V	kompostniku je dovoljeno kompostirati le odpadke, ki ne privabljajo živali in glodavcev in ne oddajajo škodljivih emisij v okolico.
Povzročitelji, ki bioloških kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada ne kompostirajo sami na lastnem vrtu, le te zbirajo na način, kot je določen v letnem programu ravnanja z odpadki. Gospodinjstva v več stanovanjskih objektih (blokih) in v stanovanjskih hišah, ki nimajo lastnega kompostnika zbirajo biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad, v zabojnikih rjave barve, velikosti 120 I in 240 I.
Povzročitelji komunalnih odpadkov, katerih dejavnost je trgovina s prehrano, sadjem ali zelenjavo, gostinstvo, predelava hrane in podobno, ne smejo biološko razgradljivih odpadkov prepuščati v zabojnikih ali vrečkah, ki so namenjene prepuščanju mešanih komunalnih odpadkov, temveč morajo imeti za to namenjeno rjavo posodo za biološke odpadke.
Zbiranje ločenih frakcij na »Ekološkem otoku«
Zbiranje ločenih frakcij na »Ekološkem otoku« je tehnologija zbiranja pri kateri povzročitelji komunalnih odpadkov odlagajo odpadno stekleno embalažo in odpadno papirno in kartonsko embalažo v ustrezno označene zabojnike. Ob zabojnikih na ekoloških otokih ni dovoljeno odlagati nobenih drugih vrst odpadkov.
Zbiranje kosovnih odpadkov
Prevzem kosovnih odpadkov se izvaja na prevzemnem mestu povzročitelja na podlagi predhodnega naročila s »prijavnico«, s katero se uporabnik naroči na odvoz kosovnih odpadkov:
-	preko klasične pošte, na naslov Komunalno podjetje Ormož, Hardek 21 c, 2270 Ormož;
-	preko elektronske pošte na elektronski naslov izvajalca: deponiia@kp-ormoz.si:
-	ali po telefonu, na telefonsko številko: 02 741 06 65 ob delavnikih med 8 in 15 uro.
Vsako gospodinjstvo, ki je vključeno v reden odvoz odpadkov, pripada enkrat na leto brezplačen odvoz kosovnih odpadkov do volumna 5 m3.
Uporabniki lahko naročijo odvoz kosovnih odpadkov kadarkoli, skozi celo leto. Gospodinjstvo prejme na zadnji strani položnice enkrat letno naročilnico, s katero se naroči na odvoz kosovnih odpadkov. Naročilnica je dostopna tudi na spletni strani izvajalca. Izpolnjeno naročilnico lahko vrnejo gospodinjstva po klasični pošti, elektronski pošti ali osebno na zbirni center Dobrava. O točnem datumu in času odvoza izvajalec vsakega naročnika predhodno telefonsko obvesti. Takrat naročnik prejme dodatne informacije oziroma navodila glede odvoza. Ob odvozu je zaželena prisotnost naročnika.
Preden se odvoz izvede, je potrebno preveriti, če ima naročnik poravnane vse zapadle obveznosti. V kolikor ima naročnik dolg, ga mora poravnati preden se mu odvoz izvede.
V	kolikor uporabnik več kot enkrat v koledarskem letu naroči odvoz kosovnih odpadkov, mora za vsak naslednji odvoz plačati stroške po ceniku izvajalca javne službe.
Odvoz kosovnih odpadkov v večstanovanjskih objektih je podoben, vendar gre v tem primeru za naročilo enega vhoda stanovalcev (hišnega sveta). Stanovalci enega vhoda izpolnijo naročilnico in se s predstavnikom vhoda ali upravnikom dogovorijo, da izvajalcu javne službe posreduje izpolnjeno naročilnico, ter se dogovori glede termina odvoza odpadkov.
Na zbirnem centru Dobrava se ločujejo kosovni odpadki na posamezne frakcije, in sicer na: e odpadno električno in elektronsko oprema (OEEO po skupinah, predpisanih z zakonom), e kovinske kosovne odpadke, e lesne kosovne odpadke,
e odpadni nekovinski in nelesni kosovni elementi (vzmetnice, sanitarni elementi, kavči,...).
Zbrana OEEO se skladišči ločeno, ter se preko sheme oddaja registriranim prevzemnikom. Kovinski odpadki se skladiščijo in predajo v ponovno uporabo. Leseni kosovni odpadki se zmeljejo s posebnim drobilcem, skladiščijo in oddajajo v ponovno uporabo.
Še uporabna oblačila, obutev in pohištvo se skladišči in preda v ponovno uporabo Centru ponovne uporabe v Ormožu.
Vzmetnice, sedežne garniture, preproge in druge večje neuporabne kosovne odpadke se skladišči in preda v nadaljnjo obdelavo in odlaganje.
Kosovne odpadke med katere spadajo hišni gospodinjski aparati, žimnice, pohištvo., ali katero koli drugo vrsto odpadkov lahko uporabniki iz gospodinjstva v zbirnih centrih brezplačno predajo le s predložitvijo plačane položnice za pretekli mesec. Uporabniki kosovne odpadke, kijih sami pripeljejo
v zbirni center, razvrstijo v ustrezne zabojnike skladno z navodili pooblaščene osebe v zbirnem centru.
Zbiranje nevarnih odpadkov
Tehnologija zbiranja nevarnih odpadkov se izvaja v zbirnem centru skozi vse leto.
Za prevzemanje nevarnih frakcij iz gospodinjstev izvajalec v zbirnem centru zagotavlja prehodno zbiralnico nevarnih frakcij, ki je opremljena s tipiziranimi in označenimi posodami ali zabojniki za prevzemanje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov. Nevarnih odpadkov ni dovoljeno zbirati in prepuščati nenadzorovano, zato je ob oddaji obvezna prisotnost pooblaščene osebe. Izvajalec prepuščene nevarne odpadke stehta, in sicer vsako vrsto po številki odpadka posebej. Stehtani nevarni odpadki se ločeno odložijo v predpisano označeno embalažo.
Ko je zbrana primerna količina nevarnih odpadkov, jih izvajalec opremi s predpisano dokumentacijo in odda pooblaščenim predelovalcem oz. odstranjevalcem, skladno z zakonodajo. Izvajalec po potrebi zagotovi tudi ločeno zbiranje nevarnih frakcij s premično zbiralnico nevarnih frakcij, ki zbira nevarne odpadke s postanki na lokacijah po vnaprej določenem urniku, ter tako omogoči povzročiteljem iz gospodinjstva, da izvajalcu javne službe te frakcije varno predajo.
Zbiranje in prevzem odpadnih nagrobnih sveč
Odpadne nagrobne sveče iz plastičnih materialov zbira izvajalec na vseh občinskih pokopališčih v za to posebej namenjene in označene zabojnike kapacitete 1100 1.
Ko je zbrana primerna količina odpadnih nagrobnih sveč, jih izvajalec prepelje v zbirni center, kjer jih začasno skladišči in nato preda pooblaščenemu prevzemniku.
Prevzem mešanih gradbenih odpadkov
Mešani gradbeni odpadki se prevzemajo na zbirnem centru. Povzročitelj (fizična oseba) lahko ob predložitvi dokazila brezplačno odloži letno cca. 0,5 m3 mešanega gradbenega materiala. Brezplačno lahko oddajajo povzročitelji, ki s potrdilom (zadnjim odrezkom položnice) dokažejo, da so vključeni v sistem ravnanja z odpadki in po predhodnem preverjanju, da imajo poravnane obveznosti iz naslova komunalnih storitev.
Za prevzem večjih količin mešanega gradbenega materiala se obračuna strošek po veljavnem ceniku izvajalca.
Prevzem gradbenega materiala, ki vsebuje azbest - » salonitne plošče «
Povzročitelji z lastnim prevozom pripeljejo na zbirni center gradbeni material, ki vsebujejo azbest. »Salonitne plošče« morajo biti zložene na paleti in ovite s folijo.
Za prevzem salonitnih plošč glede na pripeljano težo se obračuna strošek po veljavnem ceniku izvajalca.
Prevzem komunalnih odpadkov v zbirnem centru
Povzročitelj z dokazilom o vključenosti v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki sam pripelje ločeno zbrane odpadke na zbirni center in jih razvrsti v ustrezno označene zabojnike ali kontejnerje.
III.	POGOSTOST (FREKVENCA) PREVZEMANJA ODPADKOV
9.	člen
Pogostost oziroma frekvenco zbiranja posamezne frakcije odpadkov izvajalec določa na letni ravni v razporedu zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov. Podlaga za določanje dinamike zbiranja pa je letna količina vseh odpadkov v preteklem letu ter značilnosti posameznih območij naselij, glede na tehnologijo zbiranja odpadkov in glede na vrsto odpadkov.
Povzročitelji prepuščajo odpadke po minimalni zagotovljeni pogostosti in skladno z letnimi razporedi odvozov. Izvajalec prevzema mešane komunalne odpadke na posameznem območju najmanj enkrat mesečno.
V primeru nastanka nepredvidljivih okoliščin, nastalih zaradi višje sile, izvajalec v okviru objektivnih možnosti izvede odvoze odpadkov. O spremembah urnikov odvoza odpadkov zaradi nepredvidljivih okoliščin obvesti izvajalec uporabnike na krajevno običajen način in na svoji spletni strani.
Pogostost zbiranja:
1.	Gospodinjstva in pravni subjekti:
ostanek mešanih komunalnih odpadkov (MKO)- vsake 4 tedne - 13 x letno, odpadna embalaža (posoda z rumenim pokrovom) - vsake 4 tedne - 13 x letno, biološki odpadki - poleti od 1.4. do 30.09. - tedensko, pozimi od 1.10. do 31.3. - na 14 dni -39 x letno.
Odvoz odpadne embalaže in ostanka mešanih komunalnih odpadkov 13x letno predstavlja frekvenco 1, ki se uporabi za minimalni izračun potrebnega volumna zabojnikov.
2.	Zbiralnice ločenih frakcij - ekološki otoki:
odpadni papir ter papirna in kartonska embalaža - minimalno enkrat na 4 tedne, odpadna steklena embalaža - minimalno enkrat na 4 tedne.
3.	Letne akcije zbiranj:
Kosovni odpadki - letno na podlagi naročilnice skozi celo leto,
Nevarni odpadki - letno skozi celo leto
IV.	OBRAČUN STORITEV RAVNANJA Z ODPADKI
10.	člen
Izvajalec obračuna stroške zbiranja, odvoza, obdelave in odlaganja odpadkov na podlagi Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki in veljavnih zakonskih predpisov o načinu oblikovanja cen za storitve ravnanja s komunalnimi odpadki.
Povzročitelj odpadkov je dolžan plačevati stroške ravnanja z odpadki od dneva, ko izvajalec organizira in prične izvajati zbiranje ter odvoz odpadkov na območju, kjer ima svoj objekt, stanovanjske, poslovne in druge površine.
Izvajalec preda povzročitelju v uporabo črn zabojnik za mešane komunalne odpadke, in zabojnik z rumenim pokrovom za zbiranje mešane odpadne embalaže.
Če povzročitelj odpadkov uporablja namesto črnega zabojnika tipizirane vreče z napisom, mu jih izvajalec zagotovi brezplačno do dogovorjen kvote. Dodatne tipizirane vreče z napisom se zaračunajo v skladu z veljavnim cenikom.
V	primeru, ko povzročitelj nima možnosti kompostiranja biološko razgradljivih odpadkov, mu izvajalec brezplačno preda v uporabo rjav zabojnik, pri tem pa potem plačuje stroške zbiranja in ravnanja z biološkimi odpadki.
V	kolikor zabojnik za zbiranje odpadkov ni več uporaben, ga izvajalec povzročitelju nadomesti z novim.
Povzročitelj je dolžan uporabljati zabojnik za odpadke za namen zbiranja komunalnih odpadkov, za katerega je zabojnik tudi dobil v uporabo. V primeru odtujitve ali uničenja zabojnika za odpadke, ki ga ima povzročitelj v uporabi, je dolžan plačati stroške menjave zabojnika po ceniku izvajalca.
V.	TIPIZACIJA PREDPISANIH POSOD IN/ALI VREČ ZA ODPADKE IN MERILA ZA DOLOČANJE IZHODIŠČNE PROSTORNINE POSOD IN/ALI VREČ
11.	člen
Zabojniki za odpadke
Povzročitelji odpadkov zbirajo odpadke na izvoru v tipizirane namenske zabojnike za komunalne odpadke, ki imajo certifikat, da so narejene skladno z evropskimi normami o zbirnih zabojnikih za odpadke (EN- 840-1 do 6).
Standardna velikost in barva zabojnikov za zbiranje frakcij odpadkov po skupinah uporabnikov:
STANOVANJSKE HIŠE:
MKO (črn zabojnik s črnim pokrovom): 120 I, 240 I OE (črn zabojnik z rumenim pokrovom): 240 I BIO (rjav zabojnik): 120 I, 240 I
VEČSTANOVANJSKI OBJEKTI, BLOKI:
MKO (črn zabojnik s črnim pokrovom): 240 I, 1100 I
OE (črn zabojnik z rumenim pokrovom): 240 I, 1100 I BIO (rjav zabojnik): 120 I, 240 I
PRAVNI SUBJEKTI (podjetja, šole, vrtci,...):
MKO (črn zabojnik s črnim pokrovom): 1201, 240 I, 1100 I OE (črn zabojnik z rumenim pokrovom): 240 I, 1100 I BIO (rjav zabojnik): 120 I, 240 I
Zabojnik za mešane komunalne odpadke (MKO) je črne barve z črnim pokrovom.
Zabojnik za odpadno embalažo (OE) je črne barve z rumenim pokrovom.
Zabojnik za biološko razgradljive odpadke (BIO) je rjave barve z rjavim pokrovom.
Zabojnik za papirno in kartonsko embalažo (PAPIR) je zelene barve z rdečim pokrovom ali črne barve z modrim pokrovom (novejše).
Zabojnik za stekleno embalažo (STEKLO) je zelene barve z zelenim pokrovom.
Zabojnike za mešane komunalne odpadke, za mešano odpadno embalažo, biološko razgradljive odpadke, papirno in kartonsko, ter stekleno embalažo na prevzemnem mestu povzročitelja in na zbiralnicah zagotavlja izvajalec in so last javne gospodarske infrastrukture.
Prvo namestitev zabojnika za ostale odpadke in mešano odpadno embalažo, ter zabojnika za biološko razgradljive odpadke izvede izvajalec brezplačno. Izvajalec zagotavlja tudi brezplačno zamenjavo dotrajanih in uničenih zabojnikov, vendar ne prej kot po preteku šestih let. Če povzročitelj zaradi malomarnega ravnanja z zabojnikom povzroči poškodovanje ali uničenje zabojnika, se izvede zamenjava poškodovanega zabojnika pred potekom šestletnega obdobja le na podlagi plačila. Zamenjavo poškodovanih zabojnikov za odpadke se na stroške izvajalca opravi samo v primeru, ko so poškodbe nastale v okviru izvajanja javne službe. Zamenjavo obstoječega zabojnika za odpadke z zabojnikom večje ali manjše prostornine izvede izvajalec na podlagi vloge uporabnikov storitev in lastnih ugotovitev o dejanski količini nastajanja mešanih komunalnih odpadkov. Zamenjava zabojnika je brezplačna.
Za čistočo zabojnikov za mešane komunalne odpadke, za odpadno mešano embalažo, ter za biološke odpadke, kateri so nameščenih pri uporabnikih skrbijo povzročitelji odpadkov sami.
Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke v gospodinjstvih
Pri določanju vrste, števila in prostornine zabojnika (o v), ki jih uporabljajo posamezni uporabniki, se upošteva predvidena količina, struktura in vrsta odpadkov, tehnologija in način zbiranja ter pogostost praznjenja.
a.) Individualni in večstanovanjski objekti Mešani komunalni odpadki
Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v individualnih objektih uporabniki uporabljajo opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem posod. Velikost zabojnikov se določi glede na potrebo, najmanjša posoda je 1201, sledi 240, ali največja 1100 I.
Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v večstanovanjskih objektih uporabniki uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem
Dokončno velikost opreme določi izvajalec na podlagi frekvence odvoza za posamezni objekt.
Odpadna mešana embalaža
Za zbiranje odpadne mešane embalaže v individualnih objektih, uporabniki uporabljajo opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine odpadne mešane embalaže med enim in drugim praznjenjem.
Za zbiranje mešane embalaže v večstanovanjskih objektih uporabniki uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine mešane odpadne embalaže med enim in drugim praznjenjem.
Biološko razgradljivi odpadki
Za biološko razgradljive odpadke in zeleni vrtni odpad, povzročitelji prvenstveno sami zagotavljajo kompostiranje na lastnem vrtu. Uporabniki, ki imajo možnost kompostiranja biološko razgradljivih odpadkov na lastnem vrtu, so dolžni seznaniti izvajalca, da sami kompostirajo svoje odpadke in izvajalcu podati pisno izjavo.
Povzročitelji, ki biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada ne kompostirajo sami na lastnem vrtu, le te zbirajo v tipskih zabojnikih, izvajalec pa zagotavlja reden odvoz na skupno kompostarno.
Za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov v individualnih objektih uporabniki uporabljajo opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine biološko razgradljivih odpadkov med enim in drugim praznjenjem posod. Velikost zabojnikov se določi tako, da se določi minimalna velikost zabojnika za zbiranje v velikosti 120 I.
Za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov v objektih uporabniki uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine biološko razgradljivih odpadkov med enim in drugim praznjenjem.
b.	) Objekti za občasno bivanje - počitniške hiše, nenaseljeni objekti
Objekt za občasno bivanje je po tem Tehničnem pravilniku objekt, v katerem ni stalno ali začasno prijavljena nobena oseba, ampak je le v občasni uporabi (počitniška hiša).
V sistem zbiranja komunalnih odpadkov je objekt za občasno bivanje vključen lahko z najmanjšim zabojnikom (120 I) za mešane odpadke ali tipizirane vreče za odpadke če lastnik in izvajalec izkažeta potrebo po zbiranju in odvozu odpadkov.
Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti zbiranja komunalnih odpadkov.
Za opuščen objekt velja dotrajani objekt v katerem ni mogoče bivati in nima komunalnih priključkov.
c.	) Merila za določanje izhodiščne opreme za druge - poslovne uporabnike in storitveno
dejavnost
Za določitev najmanjše velikosti opreme posebej za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, se upošteva velikost poslovnega prostora ter število zaposlenih glede na potrebo.
Pogodbeni uporabniki z izvajalcem dogovorijo način zbiranja in odvoza odpadkov in opremo za zbiranje ter z njim sklenejo pogodbo.
Odjemna mesta v gostinstvu in storitvenih dejavnosti, katerih dejavnost povzroča odpadke, ki so opredeljeni v Uredbi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, morajo na odjemnem mestu imeti tudi zabojnik za biorazgradljive kuhinjske odpadke.
Za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov v gostinstvu in storitvenih dejavnosti uporabniki uporabljajo opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine biološko razgradljivih odpadkov med enim in drugim praznjenjem posod. Velikost zabojnikov se določi tako, da se določi minimalna velikost zabojnika za zbiranje v velikosti 120 I ali po potrebi večja.
d.) Namenske tipizirane vreče
Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v tipizirane zelene vreče z logotipom izvajalca je možno v primerih:
•	pri občasno povečanih količinah mešanih komunalnih odpadkov pri povzročitelju, ki uporablja zabojnik,
•	stalno, na redkeje poseljenih območjih, kjer ni možen dostop s smetarskim vozilom in je prevzemno mesto od zbirnega mesta oddaljeno več kot 200 m. Napolnjene vreče se na dan odvoza po urniku postavijo na prevzemno mesto ob vozni poti smetarskega vozila, ki jo določi izvajalec javne službe.
V primeru občasno povečanih količin mešanih komunalnih odpadkov na zbirnih mestih, ko so kapacitete obstoječih zabojnikov za odpadke že zapolnjene, se odpadki odlagajo v zelene tipizirane vreče z logotipom izvajalca, ki si jih povzročitelji proti plačilu priskrbijo sami pri izvajalcu in jih odložijo zraven obstoječega zabojnika za odpadke.
Tipizirana vreča izvajalca za ostale mešane komunalne odpadke ima volumen 80 I in je zelene barve in ima odtisnjen logotip izvajalca zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov. Ob prevzemu tipiziranih vreč za ostale mešane komunalne odpadke, dobi povzročitelj enako količino tipiziranih vreč rumene barve za zbiranje odpadne embalaže.
VI.	MINIMALNI STANDARDI ZA DOLOČITEV PREVZEMNIH MEST IN ZBIRALNIC, VKLJUČNO S SKUPNIMI PREVZEMNIMI MESTI NA NEDOSTOPNIH KRAJIH
12.	člen
Transportne poti
Zbiralnice ločenih frakcij in prevzemna mesta za odpadke morajo biti dostopna smetarskim vozilom za neoviran in varen prevzem odpadkov v vseh vremenskih razmerah in smejo biti oddaljena od roba prometne poti smetarskega vozila največ 5m .
Najmanjša širina dostopne transportne poti za vozilo za prevoz komunalnih odpadkov do prevzemnega mesta mora biti 3m, svetla višina pa 4m.
Če je dostopna pot do prevzemnega mesta ožja ali ni urejena na način, ki omogoča varno vožnjo in obračanje specialnega komunalnega vozila, je izvajalec ni dolžan vključiti v evidenco transportnih poti. Transportne poti rednega odvoza odpadkov potekajo po javnih cestah, izjemoma pa po privatnih zemljiščih in morajo imeti zagotovljeno in urejeno redno letno in zimsko vzdrževanje za prevoz kamiona.
Slepa cesta ob robu katere so prevzemna mesta za prevzem komunalnih odpadkov mora imeti zaključek z obračališčem. Obračališče mora biti izvedeno v obliki črke T z najmanjšim zunanjim radijem 6,6m. Obračališče je lahko urejeno tudi na drug način, če vozila na njem obračajo enako varno. Notranji najmanjši radij dostopne poti do prevzemnega mesta za komunalne odpadke v križišču ali krivini mora biti 6,5m, razen pri dvosmernih lokalnih cestah, kjer je najmanjši radij 3m in je zagotovljena preglednost križišča.
Vzvratna vožnja smetarskega vozila je dovoljena samo v primerih, ko transportna pot nima zaključka s primernim obračališčem, največ dolžine 50 m.
Transportne poti morajo biti določene na način, da izvajalec ne krši cestno prometnih predpisov.
V	kolikor je dostop do prevzemnega mesta oviran (zaparkiran dostop, zaklenjeno prevzemno mesto) izvajalec šteje, da je opravil storitev in jo upošteva pri obračunu.
Prevzemna mesta
Prevzemna mesta se praviloma določijo na javnih površinah, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Če prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini, se prevzemno mesto lahko določi tudi na zasebnem zemljišču uporabnika.
Prevzemno mesto določi izvajalec javne službe v soglasju z uporabnikom. Če do soglasja ne pride, določi prevzemno mesto na predlog katere koli stranke pristojni organ občinske uprave.
Prevzemno mesto je ob transportni poti smetarskega vozila. Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev posod ali zabojnikov za vse uporabnike, se za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in bioloških odpadkov določijo skupne posode ali zabojniki, katerih število in velikost določi izvajalec javne službe skladno z merili, določenimi s tehničnim pravilnikom.
Prevzemno mesto mora ustrezati naslednjim pogojem:
•	ne sme biti oddaljeno od transportne poti odvoza več kot 5 m,
•	dostop do prevzemnega mesta mora biti utrjen, zavarovan pred drsenjem in ne sme imeti stopnic, robnikov ali drugih ovir.
Uporabniki so dolžni vzdrževati zbirna in prevzemna mesta ter skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do prevzemnih mest.
Uporabniki so dolžni tudi v zimskem času izvajalcu zagotoviti nemoten dostop do prevzemnih mest.
Če zbirno mesto ni hkrati prevzemno mesto, so uporabniki dolžni zabojnike in namenske tipizirane vreče z odpadki na dan odvoza prestaviti z zbirnega na prevzemno mesto.
Uporabniki so dolžni zabojnike in namenske tipizirane vreče z zbirnega na prevzemno mesto postaviti pravočasno, to je najkasneje do 06.00 ure zjutraj na dan odvoza. Zabojnike za odpadke morajo uporabniki po izpraznitvi isti dan vrniti nazaj na zbirno mesto.
Register prevzemnih mest
Izvajalec javne službe mora voditi register prevzemnih mest z naslednjimi podatki:
lokacija prevzemnega mesta za mešane komunalne odpadke, biološke odpadke, ločene frakcije in odpadno komunalno embalažo; ulica in hišna številka stavbe.
V	registru prevzemnih mest se vodijo tudi naslednji podatki, ki so potrebni za določitev cene in obračun storitev javne službe:
firma oziroma ime ter sedež oziroma prebivališče uporabnikov, število članov posameznega gospodinjstva
velikost in število posod ali zabojnikov oziroma delež na skupni posodi ali zabojniku po posameznem uporabniku.
Zbiralnice ločenih frakcij
Izvajalec javne službe zagotavlja za prevzemanje ločenih frakcij in odpadne embalaže zbiralnice ločenih frakcij, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi posodami ali zabojniki za prevzemanje ločenih frakcij in odpadne embalaže komunalnih odpadkov. V uporabi so zabojniki velikosti 1100 litrov, ki imajo za zbiranje posameznih frakcij različne barve pokrovov. Vsak zabojnik za ločene frakcije je opremljen z nalepko, ki vsebuje informacijo o tem, kaj je v posamezni zabojnik dovoljeno odlagati. Pokrovi zabojnikov so enotnih barv glede na frakcijo, ki se v določenem zabojniku zbira. Za papir se uporablja rdeča barva (novejše modra barva), za stekleno embalažo zelena barva.
Vsi zabojniki so zaprti (zaklenjeni), z odprtinami ustreznih dimenzij, ki omogočajo odlaganje ustreznih frakcij in onemogočajo odlaganje drugih neustreznih odpadkov (kosovnih, nevarnih, MKO, BIO OE).
Na zbiralnicah ločenih frakcij - ekoloških otokih se zbira odpadna steklena embalaža in odpadni papir in karton. Odpadke na zbiralnice ločenih frakcij povzročitelji odpadkov prinašajo sami.
Zbiralnice ločenih frakcij so namenjene gospodinjstvom in ostalim
Iz zbiralnic se stalno, redno in nemoteno zagotavlja prevoz ločenih frakcij in odpadne embalaže center za ravnanje z odpadki.
Zbiralnice ločenih frakcij so prostorsko razporejene:
e v urbanih ali večjih stanovanjskih naseljih najmanj ena zbiralnica na vsakih 500 prebivalcev; e najmanj ena zbiralnica v naseljih z manj kot 500 prebivalci.
Izvajalec vodi digitalni kataster zbiralnic ločenih frakcij. Za vsako zbiralnico se v katastru opredeli naslednje:
šifra lokacije zbiralnice,
Gauss - Krugerjeve koordinate (y, x), vrsta ločenih frakcij, ki se zbirajo,
velikost, tip in število zabojnikov za posamezno vrsto ločenih frakcij.
VII.	LETNI RAZPORED - URNIK ODVOZA KOMUNALNIH ODPADKOV
13.	člen
Število odvozov komunalnih odpadkov je odvisno od gostote poselitve. Izvajalec javne službe konec leta pripravi razpored - urnik odvoza za naslednje leto, katerega povzročitelji prejmejo na zadnji strani položnice na mesec november po pošti na dom. Odvoz mešanih komunalnih odpadkov in odvoz odpadne mešane embalaže in biološko razgradljivih odpadkov poteka po letnem razporedu.
Vlil. PODROBNEJŠI POGOJI PREPUŠČANJA KOMUNALNUH ODPADKOV V ZBIRNEM CENTRU
14.	člen
Zbirni center je urejen prostor, pokrit ali nepokrit, na katerem so postavljeni ustrezno označeni zabojniki v katere uporabniki po navodilih pooblaščene osebe zaposlene v zbirnem centru skladno s predpisi odlagajo odpadke.
Pogoji prepuščanja odpadkov v zbirnem centru
Povzročitelji pod nadzorom pooblaščene osebe javne službe odlagajo posamezne frakcije odpadkov v namenske zabojnike prostornine 11001 in od 5m3 do 7,5m3 , ki so primerno označeni s klasifikacijsko številko in nazivom odpadka.
Letna količina individualno pripeljanih ločeno zbranih odpadkov, ki se jih za posamezno gospodinjstvo v zbirnem centru prevzema brezplačno je 10 kg za nevarne odpadke in 3 m3 za ostale ločene frakcije. Količine, ki presegajo te vrednosti, se posameznikom zaračunajo po veljavnem ceniku.
O individualno pripeljanih odpadkih se vodi evidenca. Vsak povzročitelj, ki pripelje odpadke v zbirni center, je evidentiran, pooblaščena oseba pregleda pripeljane odpadke. Brezplačno lahko oddajajo uporabniki, ki s potrdilom (zadnjim odrezkom položnice) dokažejo, da so vključeni v sistem ravnanja z
odpadki in po predhodnem preverjanju, da imajo poravnane obveznosti iz naslova komunalnih storitev.
Uporabnik lahko ob predložitvi dokazila brezplačno odloži letno eno avto prikolico (cca. 0,5 m3) mešanega gradbenega materiala.
Za prevzem materialov, ki vsebujejo azbest, večje količine mešanih gradbenih odpadkov in MKO se obračuna strošek po veljavnem ceniku izvajalca.
Pravnim osebam je dovoljena uporaba zbirnega centra, če se o tem dogovorijo z izvajalcem javne službe in opravljajo svojo dejavnost na območju občin, kjer izvajalec opravlja javno službo zbiranja komunalnih odpadkov. Pravne osebe, ki izvajajo trgovsko ali storitveno dejavnost lahko oddajo ločeno zbrane odpadke v zbirnem centru. Brezplačni lahko oddajo do 10 kg nevarnih odpadkov in do 3 m3 ostalih ločenih frakcij. Količine, ki presegajo te vrednosti, se posameznikom zaračunajo po veljavnem ceniku.
Vrste odpadkov v zbirnem centru
V	zbirnem centru je v okviru obratovalnega časa omogočeno ločeno zbiranje naslednjih frakcij odpadkov iz gospodinjstva in dejavnosti:
papir in lepenko vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke,
steklo vseh velikosti in oblik, vključno z odpadno embalažo iz stekla,
plastiko, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih plastičnih materialov,
odpadkov iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
oblačila,
tekstil,
zdravila
jedilno olje in maščobe,
barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
baterije in akumulatorje, ki niso razvrščene v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v predpisu o ravnanju z odpadki, električno in elektronsko opremo, biorazgradljive odpadke,
izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami, in kosovne odpadke.
V	zbirnem centru se lahko zbirajo tudi druge vrste komunalnih in drugih odpadkov, na podlagi dogovora med občino in izvajalcem javne službe.
Vsi zbrani odpadki razvrščeni po klasifikacijski številki se v zbirnem centru začasno skladiščijo, skladno s predpisi, pripravijo za transport in nato z ustreznimi zabojniki in vozili od 7,5 m3 do 40 m3 , opremljeni s predpisano dokumentacijo transportirajo do pooblaščenega prevzemnika.
Brskanje po zabojnikih in kontejnerjih v zbirnem centru ter odnašanje oz. odtujevanje odpadkov iz njih je prepovedano.
Obratovalni delovni čas zbirnega centra
Na vhodu v zbirni center je na vidnem mestu izobešena tabla z obratovalnim časom zbirnega centra in s kontaktnimi podatki izvajalca (nazivfirme, naslov, telefon in elektronski naslov).
Urnik obratovanja centralnega zbirnega centra Dobrava določi izvajalec javne službe.
IX. JAVNE PRIREDITVE
15.	člen
Za čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več kot 500 udeležencev, mora organizator na kraju prireditve zagotoviti posode ali zabojnike za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Če se na prireditvi pričakuje manj kot 500 udeležencev, mora organizator zagotoviti najmanj posode ali zabojnike za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov. Podrobneje dogovorita vrsto in obseg storitve javne službe organizator prireditve in izvajalec javne službe.
Organizatorji so dolžni pisno obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi najmanj štirinajst dni pred datumom izvedbe prireditve. Pri prijavljanju prireditve morajo predložiti načrt prireditvenega
prostora v katerem je razvidno, da bo skladno s Tehničnim pravilnikom zagotovil zbirno mesto z ustreznimi posodami za ločeno zbiranje odpadkov. Z organizatorjem prireditve se sklene dogovor. Velikost in število ustrezno označenih zabojnikov ali vrečk, določi in zagotovi izvajalec javne službe, glede na vrsto prireditve in na pričakovano število udeležencev. Ne glede na to, je minimalna količina odpadkov, za katere izvajalec zagotavlja storitev, zabojnik 240 litrov za posamezno frakcijo, ki jo je obvezno zbirati na izvoru nastanka odpadka, skladno s Tehničnim pravilnikom.
Za prireditve s strežbo hrane in pijače je organizator sam dolžan poskrbeti za ustrezno ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki (BIO) iz dejavnosti gostinstva, skladno s predpisi, ki urejajo to skupino odpadkov.
Organizator prireditve mora po koncu prireditve vse zbrane odpadke, razen biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov, predati izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe mora najkasneje v 48 urah po koncu prireditve prevzeti odpadke na mestu priredite.
Stroške najema zabojnikov in prevzema, odvoza in obdelave odpadkov nosi organizator prireditve. Organizatorji čistilnih akcij in sponzorji oziroma financerji čistilne akcije morajo najmanj en mesec pred načrtovano akcijo z izvajalcem skleniti dogovor o poteku akcije, načinu obdelave in odstranjevanja odpadkov ter predvidenih stroških in plačniku storitev. Stroški čistilne akcije ne smejo bremeniti stroškov rednega programa ravnanja z odpadki iz gospodinjstev in dejavnosti.
X.	DRUGI POGOJI GLEDE MINIMALNIH STANDARDOV OSKRBE
16.	člen
Obveščanje uporabnikov
Izvajalec je dolžan obveščati uporabnike in osveščati javnost o vseh pomembnih dejavnikih, povezanih z izvajanjem javne službe zbiranja in odvoza odpadkov, ki se nanašajo na pričakovana ravnanja in obveznosti uporabnika, skladno z Odlokom in Tehničnim pravilnikom ter veljavne zakonodaje na tem področju z namenom doseganja okoljskih ciljev iz davnih strateških dokumentov ravnanja z odpadki.
Izvajalec javne službe v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obvešča in na druge načine seznanja uporabnike, da naj:
-	izločijo iz komunalnih odpadkov čim več ločenih frakcij in odpadne komunalne embalaže in jih prepuščajo v embalažnih posodah, zbiralnicah ločenih frakcij ali zbirnih centrih,
-	izločijo iz komunalnih odpadkov nevarne frakcije in jih oddajajo v zbirnih centrih ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij,
-	prepuščajo ločene frakcije in odpadne komunalne embalaže, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešani nevarni odpadki, kot nevarne frakcije,
-	hranijo ločene in nevarne frakcije varno in neškodljivo za okolje, dokler jih ne prepustijo ali oddajo izvajalcu javne službe,
-	ne mešajo ločenih ali nevarnih frakcij in odpadne komunalne embalaže z drugimi komunalnimi odpadki tako, da jih ni možno izločati pri razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici,
-	prepuščajo odpadna zdravila, odpadna olja ali druge ločene ali nevarne frakcije, za katere je zbiranje s predpisom urejeno na poseben način, tako kot je predpisano,
-	prepuščajo kosovne odpadke in opremo, ki se uporablja v gospodinjstvih in vsebuje nevarne snovi, na prevzemnih mestih ali v zbirnih centrih in
-	razstavijo kosovni odpadek večjih dimenzij tako, da posamezni kos vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov.
Izvajalec javne službe vse povzročitelje bioloških odpadkov v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obvešča o:
-	prepovedi mešanja bioloških odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki, vključno z zelenim vrtnim odpadom;
-	izločanju vseh bioloških odpadkov iz komunalnih odpadkov in njihovem obveznem prepuščanju izvajalcu javne službe kot ločeno zbrano frakcijo ali o možnosti lastne predelave v kompost v hišnih kompostnikih;
-	varni in za okolje neškodljivi hrambi bioloških odpadkov pred prepustitvijo izvajalcu javne službe Obveščanje, ozaveščanje in izobraževanje izvajalec zagotavlja na naslednje načine:
-	razdelitev navodil za kompostiranje tistim gospodinjstvom, ki bodo kompostirala biološko razgradljive odpadke na lastnem vrtu;
-	s seznanjanjem z aktualnimi problemi, navodila o ločevanju odpadkov in predpisi preko dopisov, ki se priložijo k računom, s članki v lokalnem časopisu;
-	z osebnim informiranjem uporabnikov (operativni delavci na terenu, vodja zbirnega centra) z izvedbo skupnih akcij osveščanja v povezavi z lokalnimi skupnostmi na spletni strani izvajalca na naslovu http://www.kp-ormoz.si
-	obveščanje o razporedu odvoza kosovnih in nevarnih odpadkov strokovni delavci izvajalca nudijo posameznim uporabnikom informacije o pravilnem ločevanju tudi osebno po telefonu in elektronski pošti, na zahtevo oziroma željo uporabnika.
17.	člen
Način obveščanja uporabnikov storitev javne službe
Uporabniki lahko vedno dobijo informacije:
na sedežu podjetja v času rednega delovnega časa Komunalno podjetje Ormož d.o.o.,Hardek 21 c, 2270 Ormož po telefonu:	02 741 06 40
- faksu:	02 741 06 50
e-pošti: deponija@kp-ormoz.si, tajnistvo@kp-ormoz.si, odpadki@kp-ormoz.si na spletni strani podjetja http://www.kp-ormoz.si
XI.	REKLAMACIJSKI POSTOPEK
18.	člen
Uporabnik storitev zbiranja in odvoza odpadkov se lahko pritoži na izvajanje storitev, in sicer na pravilnost, vsebino in pravočasnost opravljene storitve. Reklamacijo lahko najprej rešuje po telefonu in osebno pri pristojnem strokovnem delavcu na sedežu družbe. Prav tako lahko na pristojnega delavca naslovi pisno pritožbo po klasični ali elektronski pošti.
O vsaki pisni pritožbi pristojni strokovni delavec napiše uradni zaznamek na katerem napiše predmet pritožbe ter dogovorjeno rešitev oziroma ali sta s stranko razrešila predmet pritožbe.
V	primeru, če uporabnik ocenjuje, da njegova pritožba ni bila ustrezno rešena, naslovi pisno pritožbo z natančnimi podatki o predmetu pritožbe na upravo družbe izvajalca.
V	primeru, če se pritožba uporabnika nanaša na določitev prevzemnega mesta, skladno z Odlokom o ravnanju z odpadki in določili Tehničnega pravilnika, izvajalec posreduje pritožbo uporabnika in svoj predlog rešitve z utemeljitvijo v odločanje in dokončno določitev prevzemnega mesta pristojnemu organu občinske uprave.
Številka: 007-11/2017 02\23 Ormož: 20.11.2017
Direktorica:
Pavla MAJCEN l.r.