38. {tolDn. I UMH» t ftlM* 17. KRTOM fllt xun.iett. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravništvu prejeman: I celo leto pol leta četrt leta na mesec K 24- , celo leto......K 22- . 12*— pol leta......., 11 — 9 6-— Četrt leta........ 550 . 2-— 1 na mesec........190 Inserati veljajo: rt teres topna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Prt večjih inserdjah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. *tevtln<% vetja tO .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemajo: celo leto.......K 25— , celo leto.......K 28'- £etrtleta! \ 6*50 I M Ameriko in vse droge dežele: na mesec\ 230 1 celo leto.......K 3(r— Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Irećnistvo: Enaflovm ulica it 5, (1. nadstropje levo), telefon it 34. Na pismena naročila brez istodobne vpoalatve naročnine se ne ozira. Narodna tlafceraa telefon it *§. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Unravnlitvoi Eaaflova ullea it 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it a*. Slučaj Belo P2C. Sedaj, ko smo sredi kulturne debate v naši obrambeni organizaciji, ko m"* s klerikalne strani z v-»tlim patosom povdarja edino zveličavna narodnost S. L. S., je pač na mestu, da se ozremo po narodnem delovanju te stranke v deželi, v kater: imi odločilno besedo v deželnem zboru, odboru in šolskem svetu. Pridržimc. gi posebej spregovoriti o nam tkanju jezikovno nekvalificiranih nemških učiteljic po deželi, o germanizaciji realke, kamor so kle? 'kale: pravkar imenovati dopustili nemškega suplenta. Danes se omejimo le na usodni slučaj Bela peč, v katerem je slav-1 nemški nacijonalizem veliko in dalekosežno zmago na J kranjskim Slovenstvom. Ko je bil L 1908 o boži«*u imenovan B e 1 a r za nemškega deželnega šolskega nadzornika na Kranjskem, je završelo po vsem Slovenskem. BU je tolik odpor, da je bilo vladi stali- jako težko. Vse je čakalo, kaj poreče deželni zbor kranjski, ki je bil uprav tedaj skliean. Narodno-na-predna stranka je nad vse ostro nastopila proti vladi in predsedniku Sehwarzu. Klerikalna stranka pa je ivložila predlog, da se spremeni zaton o deželnem šolskem svetu v tem smislu, da se podvoji število prised-nikov odposlanih od dcžel.iega odbora- Šlo jim je za preganjanj* uei tel je v, a trdili so, da jim gre za pari*-iizovanje Belarjevega upliva. Kot r»rotikoncesijo za Belarja t-o izposlo-vali od vlad> pritrditev ir sankcijo te premembe. Neki vodilni klerikalni državni poslanec je sam izjavil, da bi vlada Belarja odstranila, a klerikalci so raje zahtevali pomnržitev ^voje moči v deželnem šolskem svetu. Kdor pa je upal, da bode zato v narodnem oziru kaj bolje, ta se je varal. Celo v našem taboru so vedno ljudje, ki kljub neštevilnim klerikalnim izdajstvom še vedno upajo, da bodo klerikalci nastopili za slovenski interes. Tisočkrat so bili že ti upi varani po dejstvih, — tako tudi v tem slučaju. Ljudsko in srednje, šolstvo z vsem nemškim sistemom — vse je ostalo pri starem. Prišel pa je si UCfi i B e I a peč, ki mora tudi zadnjega optimizem iztrebiti. Za nadučiteljsko mesto v Fužinah (Bela peč), kjer je všolanih mno- go Slovencev, se je oglasilo vet slovenskih in nemških prosilcev. Z ozi-rom na najboljšo kvalifikacijo je okrajni šolski svet predlagal p rimo Ione g. Potokarja. Kaitenegger pa je imenovanje preprečil s tem, da je izvlekel iz prašnih predalov staro disciplinarno afero. Služba se je po dolgem zavlačevanju zopet razpisala. Taca« pa je bil Potok ar kruto discipliniran. Presta.vil i so ga v — Ba-njaloko na Kočevskem! Mej prosilci za službo v Fužinah je bil Potoka r zopet primo loco predlagan od okrajnega šolskega sveta v Radovljici. Zdaj ni bilo ?i* mškemu --centu Kakem gger ju vee, možno za-vleči imenovanja, na rodno obrambo«. Prvo delo te »obrambo-bode pač, če je poštena, da iz S. L. S. pomeče izdajalce. Dvomimo pa, da bo potem v S. L. S. še kej voditeljev ostalo . . . _ Rfljmsre v SRH. Pod tem naslovim prinese! je »Slovenec« z dne 12. t. m. članek izpod peresa j »oroče valea, kateri j-j prišel k sapi šele po 20. dneh. »Vodnikov« protestni shod proti postopanju odbora »Vodovodne zadruge« vršil se je dne 23. januarja. Dne 12. februarja prišel je pa poročevalec »Slovenca« šele do zavesti, da je napisal, seveda po svoji stari in njemu lastni klerikalni navadi same laži. Kadi verujemo, da jo gospode odbornike »Vodovodne zadruge« v Šiški protestni shod razburil, .-aj pa tudi ni bilo prijetno poslušati take obdolži tve, kakor so jih gg., sedeči lepo mirno in tiho v svoj^n krogu, slišali. G. Borštnar, kot plačani ravnatelj zadruge, trudil se je pač v potu svojega obraza, da zadrugo, oziroma dotičnike, kateri se maste pri koritu, opere, kar pa se mu ni posrečilo. Xi bilo dementijev kakor piše »Slovenec«, bile so batine, katere so padale na glavo Borštnarjevo, take, da je bil on res ves konfuzen m moramo reči, da je vezal otrobe v zabavo Morda je dopisnik »Slovenca« bil povabljen pozneje h gospodu govorniku Borštnarju, da mu je ponovno »držal« govor, katerega je potem napisal in spustil v svet dne 12. t. m, Resnici na ljubo bodi konstatirano, da od vseh na protestnem shodu dne 23. januarja mnogobrojno navzočih, tega kar trdi »Slovenec«, iz ust g. BorŠtnarja ni nihče slišal. Sicer pa zakaj zavijanja, zakaj laži? Z resnico na dan! Zakaj nam »Slovenec« ne odgovori na obdol-žitve, katere so se gotovim gg. povedale v obraz, zakaj ni odgovarjal Borštnar na shodu navzočim o tem, kar se je predbacivalo predsedniku zadruge Kreuzerju! S tem, da je Borštnar kot zagovornik zadruge in prizadetih izjavil, da naj se Kreu-zer sam praska, če ga srbi, še vendar ni odgovoril na to, zakaj da je prevzel vsa dela Kreuzer kot predsednik pod roko brez razpisa, :n na tak način, kakor se mu je predbacivalo! Javno se je govorilo; dolžnost prizadetih bi bila javno odgovoriti, ne pa zavijati. To naj nam »Slovenec« odgovori, sicer bodem o mi povedali, zakaj sta Borštnar in Kreuzer na shodu —-molčala! V tem ko piše »Slovenec«, da navzoči niso pustili Kreuzerju govoriti, pa previdno in hinavske zamolči pošteirjakovič, zakaj ni smel Krenzer govoriti. Da osvežimo spomin onemn, katerega najbrž? že zapušča, povemo mi, da bi se Kreuzer lahko pral — a ni hotel ter izjavil, da slovensko ne zna! Res, lepo je bilo gledati gospode, med njimi Pogačnika,, ZajcT in druge Slovence, kako so se stiskali k svojemu preds. Prusu Krenzer jn. Potem pa govore ti gospodje javno, da so narodnjaki, da niso Nemci, ne klerikalci! Dopisnik »Slovenca« naj nam tudi pove, kake takse so plačali gg. odborniki »Vodovodne zadruge«, dalje naj nam pojasni, kako drago plačujejo odborniki vodo. Na to g. Borštnar na shodu ni odgovoril, odgovoril pa tudi dopisnik ni! Da bode pa svet izvedel, kako blagi dobrotniki človeštva so odborniki »Vodovodne zadruge« v Spod-ni Šiški, povemo, da nihče izmed odbornikov ni plačal niti vinarja takse in da dobe ti gospodje vodo celo ceneje, nego jo mora zadruga sama plačevati. S tem, da trdijo, da so baje prevzeli neko »poroštvo« za 100.000 kron napram Kreuzerju, da se je žara ogel vodovod graditi, pač niso se dobili pravice, živeti na stroške davkoplačevalcev. Tudi ni težko prevzeti garancije za 100.000 K pri stvari, kateri je dala dežela in država 70.000 K prispevka, ostanek pa je bil pokrit s podpisanimi deleži in jamstvom članov. Vrhu tega pa so gg. dobro vedeli, da obesijo občini v vsakem slučaju vodovod in eventualno izgubo. To se je tudi že zgodilo, saj so gg. odborniki »Vodovodne zadruge«, ki so obenem občinski odborniki, že glasovali za to, da se najame občinsko posojilo v znesku 65.000 K. Kar se pa tiče poročila »Slovenskega Naroda« o shodu, moramo povdarjati, da je pisal le to, kar se je *avno govorilo. »Slovenec« s svojim zavijanjem ne bode premotil javnosti in prebivalcev v Šiški, kateri dobro vedo, kako klavrno vlogj so igrali gotovi gospodje pri »žehti« dne 23 januarja. Sicer pa, gg. odborniki »Vodo« vodne zadruge«: nismo govorili šo zadnje besede, še se bodem o pogovorili javno gledaje si v obraz. Prišel bode čas, ko resnicoljubni »Slovenec« ne bode pisal, da smo slabo informirani, marveč bo moral priznati — magari če tega še nikdar ni storil '— da so informacije in podatki, ka^ tere imamo — resnični. Končno pa, gg. odborniki »Vo* dovodne zadruge« in dopisnik »Slovenca«, vam povemo, da se ne borimo proti vodovodu, mi hočemo le jasnosti, kako se je porabil in kako 86 upravlja denar, kateri ni vaša last, marveč last davkoplačevalcev in ka terega je dala dežela in država, da se gradi vodovod, ne pa da se maste gotovi gospodje! S tem, da smo javnosti oojasnili, kake nerodnosti so se vršile pri napravi vodovoda, vendar nismo rekli, da vodovod ni potreben. Zakaj torej toliko hinavskih solza!! Namen katerega je imela »Vodovodna zadn> ga«, je dosegla. Preskrbela je gotove gospode, dala jim je, da so pobrali smetano, prebivalcem daje pa zelo zelo drago pitno vodo, katero zamorejo uživati le oni, kateri so srečni posestniki premoženja, za reveže je pa voda ■* Šiški — predraga! LISTEK. ShaHespenre in nlegroa Lufilca. Kdo je avtor Shakespearovih dram, veliki, nčeni Bacon ali klatiko-medijant Shakespeare! Še danes ni rešeno to vprašanje, kajti za obe teoriji je mnogo in tehtnih dokazov, ZfJaj ima ena več verojetnosti, zdaj druga, a dognan ne bo ta spor menda nikdar, že zaradi tega ne, ker o komedijantu Shakespeareju skoro ničesar ne vemo, ker vsa preiskovanja in zasledovanja niso razgnala megel misterijoznosti, ki obdajajo življenje tega človeka. Vemo kdaj je bil Shakespeare rojen in kdaj je umrl; vemo, da se je mlad oženil, a da je svo jo ženo tudi *malu zapustil in šel v London, kjer je postal igralec in pozneje dramatični pisatelj. Toda intimnosti njegovega življenja so ostale neznane. Će jam poznal nobenih strasti? Ali tii imel ne prijateljev, ne sovražnikov ? Ali je mogoče zajeti samo iz svoje notranjosti, iz svojega srca m iz svoje fantazije vse te velike, pretresu joče drame, nr» da bi pisatelj poznal vsa ta čuvstva veselja, sreče, ponosa in bolesti iz lastnih skušenj, ne da bi bil sam doživel kako dramo? Shakespearovi životor leci nam na to ne dajo odgovora. Ko je svoj čas Aškerc referiral o teoriji, da je Bacon avtor Shakespearovih dram, sem se začel tudi jaz nekoliko interesirati za to vprašanje in sem prečital nekaj studij o Shakespeareju. Začudil sem se, ko sem spoznal, da bijografi o Sliafcespeare-ju skoraj ničesar ne vedo povedati, razen malenkostnih epizod, da n. pr. ni kupoval knjig in da ni skoro ničesar čital, da je bil večkrat pijan in da je v pijanosti vedno na cesti razsajal. Novejši bijografi ga celo popisujejo kot moža. ki je svoj dar poezije znal kupčijsko izrabljati kakor kak židovski bankir; de je bil lako-men denarja, a je poezijo in pisateljevanje zaničeval, da je bil neusmiljen upnik in se je s tožbami in zaporom podil za vsak vinar, ki mu je šel. Tako ga popisujejo, kakor kakega skopuha in oderuha, ki nima drugih misli, kakor samo eno, dn nabere kolikor mogoče denarja. Med človekom ShakeeoearejeiD kakor ga popisujejo njegovi bijografi in med pisateljem Shakespearejem, kakor si ga vsakdo predstavlja po njegovih delih, zija vsekako široko brezno. Zdi se, da je med njima velikanski razloček; to je pač največ pripomoglo, da je dobila toliko pristašev teorija, da Shakespeari? sploh ni spisal njemu pripisovanih dram nego kancelar Frane Bacon. Kako naj bo tak prostak tudi avtor najznamenitejših j»oetiŠkih del; so si rekli ljudje in se zagrizli v teorijo, da je pisatelj teh dram Bacon. Toda uva-žujmo le dvoje: 1. Nobeden Shakespearovih sodobnikov m dvomil, da je Shakespeare avtor svojih dram in ti sodobniki so vendar natančno poznali njegove zmožnosti; 2. Bacon je bil velik kot državnik in kot učenjak, a kar je zapustil pesniških proizvodov, so vsi tako banalni, da se tudi najmanj uspelim Shakespearovim verzom se od daleč ne morejo primerjati. Zdaj se je oglasil mož, ki je za-klieal kulturnemu svetu: Jez poznam žalostno zgodovino Shakespearovega življenja, zame ni Shakespeare nobena uganke več, življenje njegove duše je razkrito in iasno je se daj, da sta komedijant Shakespeare in pisatelj večnih dram ena m ista oseba in da je vseka vrata v teh dramah v zvezi z dogodljaji njegovega življenje, in e čuvstvi njegovega mmm Frank Harris se imenuje ta mo;i, ki je sedaj stopil pred javnost z velikim delom o Shakespearju. Harris ni niti kak dolgolas učenjaški frazer, niti kak suhoparen pikolovec. Harris je po poklicu žurnalist, a eden najznamenitejših naše dobe. U peljal je v literarno in umetniško kritiko metodo velike reportaže, slonečo na brezobzirni resnicoljubnosti in strogo logičnem izvajanju konsekvenc. Harris ui potratil niti ene minute časa z raziskovanjem po zaprašenih arhivih. Iskal je Shakespeara v njegovih delih in ga tudi našel. 2e Goethe je vedel, da se življenje in mišljenje in značaj vsakega pisatelja zrcali v njegovih delih, največkrat ne da bi pisatelj to sam vedel ali spoznal. V Shakespeare je vi h dramah so učeni kritiki doslej našli ni tisoče podrobnosti, resničnih in neresničnih, našli v njih sintezo vseh človeških strasti, našli preteklost, takratno sedanjost in prihodnjost, samo Shakespearja niso našli, ker ga v svoji omejenosti niti iskali niso. Harris pa je v Shakespeare je vi h delih iskal Shakespeareja in naše? jasno sliko njegovega življenja pravo avtobijografijo. Pred vsem je Harris iekal sledove Shakespearcjcvega značaja. Hamlet pravi: Poznati kakega inoža temeljito, pomeni, pognati «ainev* sebe. Ako en velik pisatelj poglobi, kakor je etoril Snekeepenre, v čioveeko dušo, mn more biti tolmač samo na* tančno poznanje lastne duše. Osebe, ki jih je Shakespeare v svojih dramah ovekovečil so torej zrcalo nje gove lastne luše. Hamlet je najpopolnejša oseb* noet, kar jih jc vstvaril Shakespeare, torej je tip tistega značaja, ki ga je Shakespeare najbolje poznal. Iz tega izvaja Harris, da je Shakespeare v Hamletu reproduciral samega sebe, če že ne popolnoma pa vsaj najmar* kantnejše strani svojega lastnega značaja. A katere so te strani! Hamlet je mislec, ki se ne more nikdar odločiti, pripravljen je vedno na meditacije in ugibanja, a ustraši se vsakega velikega podjetja, melanho-lik je, ki najde vsak čas tisoč opravičevanj za svojo omahljivost. Ta, v Hamletu najpopolnejše izraženi zna« čaj dobimo tudi v vseh drugih Sha-kespearejevih junakih v vseh njegovih delih. Ka.i je Romeo t Nič drugega kot zaljubljeni Hamlet, Hamletov mlajši brat, manj zrel in manj kompliciran kakor danski princ. Jakob v »Kakor vam je všeč« je druga izdaja Hamleta, Rihard II., Henrik VI., Bratu*, Edgard v »kralju Learju« so v bistvu samo varijirani Hamleti. Pa to Se ni tako presenetljivo, ker so vsi ti razmišljevnlci. A tudi kadar slikn Shakerpcare ljudi dejanj, jih naslika e ham let sk i in i potezami. Melanholična morilca. Otelo in sta lanen dokaz za to. PoljaJd. Bfnogo pozornost i je vabedile izjava prof. Giombinskega, ki Je ba je dejal z ozirom na stališe* Poljakov proti ministrskemu predsednika, da nikakor niso poelanei le za to, da dovoljujejo rek rute in proračun. Bie-nerth je obljebil, da pride nora konstelacija kakor hitro bo parlament de ] oz moten. To se je zdaj igodilo In zato je čas, da Bienerth izpolni sto* jo obljubo in cmogoči, da velike slo-vanske stranke sodelujejo t vladi. Poljski državnozborski in dežel-nozborski poslanci so imeli v Lvovu včeraj popoldne sejo, na kateri je prof. Glombiuski poročal o položaju. Dejal je, da je situacija naravnost obupna. Govoril je seveda tudi o vprašanju rekonstrukcije kabineta. Po njegovem govoru se je razvila dveuma debata, v kateri ho je večina izjavila za to, naj bi se »Poljsk; klub« ne ravnal izključno le po željah »Slov. Enote«, manjšina pa je zahtevala, naj klub podpira i>stale slovanske stranke v parlamentu. Sprejel se je predlog, naj se prof. Glombinski pri pogajanj'h z vlado in s strankami drži politike, ki jo ji klub določil, in sicer v smislu izvajanj govornikov večine. Nemci smatrajo situacijo vsled stališča Poljakov za zelo kritično Bienerth je sicer opetovano izjavil, da o rekonstrukciji ne mara ničesar slišati, ali vprašanje je. če se bo mogel dolgo upirati zahtevani Poljakov po rekonstrukciji; to vprašanje je prav resno, ker so se že tudi kršč. so-cialci precej spoprijaznili 2. mislijo, naj se kabinet takoj prcosnnje. Nem ški nacionalci ostanejo na svojem do sedanjem stališču vkljub nevarnost?, da bi ostali osamljeni »Slovanska Enota11. V »Slov. Enoti« je bila včeraj velika politična debata. Člani ^»Slov. Enote« se udeleže konlerence pri Bienerthu, pa le zato, da se informi rajo in povedo min. predsedniku, dr vstopijo v delavno večino le po spremembi sistema, ozir. preo&nov; kabineta. Tudi Čehi so včeraj imeli svojo sejo, v kateri so izjavili, .ia v tem trenotku ne morejo poslati nikogar v Bienerthov kabinet, ker bi to češki stvari naravnost škodovalo. Posl Paca k je povedal, da mu je min. predsednik v soboto forumlno ponu dil sed^ž ministra-rojaka; on pa da mu ie takoj izjavil, da v tem trenot ku teg-a nikskor ne more spiejeti. Pacakovo postopanje je seja odobrila. Hrvaško. Hrvfiški listi poročajo, da bo imenovan Strossmaverjevim nosled-nikom na djakovski škofijski stolici, ki je še vedno izpraznjena univerz prof. dr. A. Bauer, član hrvaško-erb-ske koalicije. Dalje poročajo listi, da se je ogrski mimstrski svet res žf pečal z abolicijo veleizdajniskega procesa. Proti AvstrlH. V Milanu je bil pred nev' internacionalni večer s nie^avanji na katerem se je tudi recitirala ode Vojna prihodnosti«, v kateri m za bavlja na Avstrijo in proslavlja grt-n ral Asinari. Del občinstva je de monstrativno ploskal, socialisti pj so oponirali. Ko je nekdo od priredi teljev izjavil, da &e naj glasi prvi bojni klic >Abasso 1' Austria« je policijski komisar dal dotičniLa odpeljati. Harris izvaja iz tega, da Shakespeare ni imel simpatij za može dejanj in da se vsled tega ni mogei tako poglobiti v njih dušo, toli različno od njegove lastne. Shakespeare, pravi Harris v svojem resumejn pesnikove moralične slike, sestavljene na podlagi njegovih del, ni imel heroičnega značaja, nego j bil nekako sentimentnlec, mehak, imj.ulzi-ven samo v b« sedah, a pravičen tudi nasprotnikom; vulgarnosti ni mogel trpeti in bil je tudi precej nečunern. kakor to pričajo njegove simpatije za plemstvo in poskus, doseči pleni stvo za svojo lastno rodbino. Tf lesno je bi) precej slaboten in neodločnega značaja; bil je razsipen ne pa okop, kakor so ga popisovali njegovi bi jo-grafi; bil je usmiljen in Ine*] simpatije za vse, s katerimi je življenje kruto ravnalo — njegovi ljubljenci v dramah so ve^no premaganci in ne zmagovalci; ljubil je vse lepote, lepoto glasbe, lepoto cvetlio in lepoto besede; razmišljal je mnogo, *> vendar lahko menjaval svoj« nazore, a v zadregah si je pomagal kakor je ejMsL Toda vse te slabosti, pravi Harris, bi Shake^peareja ne bile nikdar ugonobile; vpropastila ga je strast, ki ra je popolnoma prevladovale in odločilno vplivala na vse njegovo življenje: strast po ženskah. (Dalje prihodnjič.) UoNIioskl abOasU mL »Deželni svezi za premet t*deev« ee dovoli izredna podpora 2000 K. Prošnja ravna tel Jez v a IL drž. gimnazije za donesek k podpora; zalogi se odkloni, ker je v prvi vrsti tn dežela poklicana kaj dali Kadar ho dal deželni odbor kaj, bo tudi mestna občina dala. Za zgradbo turistovske koce na Nanosu se dovoli prispevek 200 K. Prošnja > Društva ia obdelovanje ljublj. barja« za prispevek za napravo žičnih mrež okoli dreves se odkloni, ker bi take mreže ne imele nobenega pomena. Raje naj sv drevesa s kako snovjo namaže jo. »Društvu gospe j krsč. ljubezni* se ne dovoli nobena podpora. »Zavodu sv. Nikolaja v Trstu* se dovoli 100 K. »Avstr. društvu inžen. in arhitektov« se ne da ničesar. Prižiga'cem plinove razsvetljave se dovoli po 20 K pavšala na leto za obuvalo. Izplača se koncem leta tistim, ki so celo leto služili Uravnave Knežje ulice bi stala 2S62 K. Ker pa se bo tam v kratkem zidalo, se uravnava za sedaj odloži. Proti kiosku na Marijinem trgu, ki ga je dovolil svoj čas postaviti obč. svet g. M. Vogelnikov i, so vloži- i hišni posestniki na Marijinem tr-jtu priziv. Prizivu se ugodi v toliko, ia ^e le iz estetičnih razlogov za se- laj oni sklep sistira in g. Vogelniko vo pozove, da prej postavi na trgu šablono, nato se bo pa vršil lokalni >gled. Nov most čez Gruberjev kanal -e bo moral postaviti koncem Po-janske ceste mesto sedanjega lesene- za. Most bo železno-beton^ke kon-trukcije. Delo se odda firmi Pittl & Jrausewetter za 31.703 K, drugi ■roški bodo znašali kakih 4200 K, kupaj torej okroglo 36.000 K. Sklc-*e se sezidati za to svoto nov most tkkI pogojem, da prispeva »Društvo sa osuševanje barja« 20.000 K. Med sidavo novega mostu se začasni most ne bo delal. Parcelacije, regulacije itd. »Kranjski stavbni družbi« se lovoli parcelacija zemljišča ob Četi na Rožnik pod nekaterimi pogoji; tavbni sistem bo tam odprt, zidati e morajo enonads-repne vile. Tudi mestna občina bo parceli-aia svoj svet v onem kraju. Sprememba parcelacij^kega na-rta na stavbišču tvrdke Deghenphi ia kolizejskem svetu se odobri. Odobri se tudi sprememba remi, načrta g! de ranširjave projekt, est cb progi južne žoiczn-ee od ^attermanovega drevoreda proti obačni tovarni. »Mladiki« se dovoli zamenjati \e kupljeno parcelo za neko drugo favno toliko vredno. Elektrotehniku P. Savn se zviša etni pavšal v.a vzdrževan jo eiektr. zvonil po mestnih poslopjih na 200 kron. Mestna policija. Obč. svetn. dr. Svigelj predlaga imenom policijskega in finančnega >dseka. naj ee stražnica pred sv. Petra cerkvijo premesti zoT»et na Rn- leckega cesto; z novim iKom 1911 naj se napravi nova v Vodmatu in v Dvorskem okraju. Število stražnikov naj se z novim letom 1011 po- nnoži za 20 in sicer bodi 4 nad tražniki, 9 stalnih stražnikov in 7 pomožnih stražnikov. Veljalo bo to 22.380 K in v petih letih se bc zvi-%Io za 5700 K. — Obč. svetn. Turk se pritožuje nad neznosnim r< govi-Vienjem in kravaliranjem vojakov "11. pešpolka na Radeckera čestitah teva, naj se že vendar enkrat napravi mir in red. Prosi župana, da napravi potrebne korake. — ?npan »bliublja, da bo sestavil posebno poročilo o teh k ra valih in bo storil vse potrebno. — Predlogi se sprejme. i Imena nekaterim cesti m. Izkazalo se je, da je steza pri dr. Slajmerjevi vili, ki se imenuje Prehod, privatna last. Pač pa je nova not ob hiralnici še neimenovara ter dobi ime Korvtkova ulica. Nova pot od evang. cerkve proti !. drž. gimnaziji se poimenuje Ant Knezova ulica, pot od Janeze ve pristave proti riokopališču Sv. Križa se poimenuje Med hmeljniki in cesta od PriFOJne ulice na Zaloško cesto Ahaci je v a cesta. j Novo mesto vrtn. pomočnika se sistemizira z letno plačo 1500 K; prednost bodo imeli tisti, ki so tudi vešči gozdarstva. Vede is vodovode je izteklo vsled neprevidnosti g. J. Krenzerja v 8p. Šiški nail 600 m*. Prosi nej ee icn pristojbina za to do odpiše. — 8e odkloni. Obe. svetn. Ifilohnoja pojasnjuje dodatno k županovemu pojasnilu o zvišanj* najernnin, da bi s ozirom na 10 % zvišanje deklad bili oprmvišenl hišni posestniki zvišati najemnina za K 3*16 od 100 K, kar morajo seveda od povieka tudi plačati doki ade. Nato župan zakljuši eejo. riledi tajna seja. Dnevne vesti. + 8ehwars, folkerat In klerik al. ci. Odkar je po zaslugi klerikalcev zavladal folksiatov baron Schwarz v deželi, klical je k sebi tujih kretenov, ki sovražijo narod, a ljudstvo njih. Preplavili so deželo, ustrelili kozlov neštetih sto, oškodovali ljudstvo ogromno vsled svoje totalne za-bitosti — a niso ee ženiraii rediti se od žuljev tega ljudstva. Za domačine ni bilo mesta v Schwarzovi bližini, odklanjal jih je po naročilu folksra-ta ob asistenci klerikalcev. In čuje-m o, da še ne bo konec tega sistema, s katerim so obljubili pomesti klerikalci. Še bodo prišli novi m je i nas izsesavat, še bodo domačim pognani po svetu. Tako hoče ^olksrat in Schwarz se pripravlja, da to pokorno izvede. Klerikalna vsegamtgoč-nost, ali boš zopet le asistirala "i Ali boste pri tiral i do novih žrtev* -f Cirilraetodarija. Celovške »Freie Stimmen« so v št. 10 z one 12. t. m. priobčile izkaz daril za nemški Sohulverein, oziroma za Ros«'gger-jev sklad. V tem izkazu se zrcali, kako so edini v ljubezni in v podpiranju tega društva vsi Nemci, kako si v tem društvu podajajo roke politični nasprotniki in celo protest rmtje in katoliški duhovniki. Rečeni izkaz navaja med drugimi tudi naslednji dve darili: Sammlung am Stiftungs-fest des evangelisehen Madchen-heims in Klagenfurt K 25 in malo nižje »von einem gcistlichen Anonv-mus in Oberkarnten K 200«. — A pri nas? Pri nas pa piše glasilo katoliškega škofa in katoliške duhovščine o družbi sv. Cirila in Metoda, ki vzdržuje strogo katoliške šole: »Kdor za ciril metodari jo le en vinar da, podpira liberalizem in ne more biti več pristaš katoliških in ljudskih načel, marveč se pokaže za nasprotnika vernega Slovenstva«. — Tako je pisal »Slovenec« v št. 29. z dne 7. t. m. v članku »Cirilnietodarija~. Ali je svet že videl kaj tako neznansko hudobnega in podlega, V mogočnem nemškem narodu se združujejo v Schulver^inu »si, vsi, katoličani, pro test ant je in židje, framasom in kato liški duhovniki, pri nas pa, ki nas je tako malo, se dobe ljudje, ki ubijajo edino narodno obrambno organizacijo, vzdržujočo strogo katoliške šole, na tak način kakor je to storilo glasilo »slovenske« duhovščine. -f- »Slovenec« grozi s svojimi mladeniči. »Slovenec« grozi tistemu slov. učiteljstvu, ki še ni prodalo svojega narodnega ideala za prazne klerikalne obhube takole: »V kratkem se vrši blizu 20 mladeniškib shodov po ceVi slovenski deželi. Pri tej priliki ne bomo pozabili na liberalne podružniške prosvitljevalce ljudstva. Potem pa bomo videli, ali se bo vaše prosvitljevanjo dalo za-prečiti ali ne! Potemtakem ima »Slovenec« na deželi v mladeničih četo janičarjev, ki bodo šli ;s krvoloc nostjo proti lastnim bratom. Lepo bi bilo videti, ako bi to četo vodil v boj proti bratom šentiljski mladenič Zebot Ta bo najbolje vedel, kako po* gubno je naše obrambno delo za obmejne kraje. + Iz rorfškcga deželncrra zbora. V petnajsti seji so imeli zavezniki, laški liberalci in slovenski klerikalci, zor»et enkrat za norca laške klerikalce. Laški klerikalni poslanec Gasser je utemeljeval v tej seji svoja dva predloga, in sicer o ustanovitvi stalne finančne kontrolne koimisije poleg deželnega odbora in o ustanovitvi stalne komisije v proučevanje premembe deželnega volilnega reda Laški liberalec dr. Pinavčifc- je predlagal nato k obema Gasserj« vima predlogoma naj se imenuje komisija 5 članov, katera bo imela nalogo, baviti se z Gasserjevima predlogoma. Laški klerikalci so bili s tem zadovoljni, ker niso vohali nastavljene pa*ti. Na koncu seje se jo imelo izvoliti ono komisijo 5 članov. Ali kaj se je zgodilo? Ko je odredil deželni glavar glasovanje, je bilo oddanih 14 praznih glasovnic med 22.. tako da ni bilo absolutne večine za Pinav-cigov predlocr, ki je bil sprejet ob utemeljevanju Gaeserjeviii predlogov. Debelo so gledali laški klerikalci, slovenski klerikalci in laski liberalci so se pa muzali. — Deželni uradniki so bili predložili deželnemu zboru prošnjo glede zvišanja stanarine, pomožni uradniki in sluge pa glede ureditve pleše. Ugodilo ee je enim in drugim. Stanarina znaša sedaj v XI. čin. razredu 600 K, v VIII 1160, v VII. 1260 in VI. 1500 K. Po- uradnik postane definitiven po preteku 3 let, plače je od 1300 do *400 K največ. Za deželne sluge ostanejo 3 razredi s plaćanu 900 do 1300 kron, stanarina 300 K, 6 starostnih doklad po 100 K vsaka 3 leta. — Včeraj je bila zopet seja in sicer dopoldne in popoldne. Dugatto je utemeljeval svoj predlog glede nstanevitve laške pravne fakultete. Pettarin je predlog razširil tako, da zahteve popolno laško univerzo v Trstu, Ber-buš pa je stavil predlog za slovensko univerzo v Ljubljani. Sprejeto oboje. Faidutti je utemeljeval predlog o premem bi statuta za mesto Goriško. Zahteval je nujnost, ali zavezniki so poslali pred.og v odsek, kjer naj v miru počiva po njihovi želji! Dnev nj red včerajšnje seje je obsegal nič več in nič manj kot 250 točk. Zasedanje je pri koncu. -f Imenovanje v finančni službi. Finančni svetnik Ferdinand Avian v Ljubljani je imenovan za višjega finančnega svetnika. + Spremembe v sanitetni službi politične uprave. Sanitetni konci-pist dr. Josip S k o č i r je dodeljen v službovanje okrajnemu glavarstvu v Črnomlju, sanitetni asistent dr Ziv-ko Lapajne okrajnemu glavarstva v Kamniku. — Slovensko deželno gledališče. Iz pisarne: Danes zvečer se ponavlja za par-abonente Leharjeva opereta »Piskrovezec«. — V soboto je bene fična predstava prvega ope: nega te. norja, g. Alojzija F i a 1 e ter se vpri-zori po več letih zopet naj pri 1 j u bije nejša Verdijeva opera »Trubadur«. Ker se vrši ta predstava na korist g Fiale, se poje »Trubadur« izven abonnementa tza lože par*. Pri tej predstavi nastopi v vlogi grofa Lune prvi bariton kr. opere v Zagrebu, g. Marko V u š k o v i č , ki ga je uprava zagrebškega kazališta prevzela z »Narodnega divadla« v Pragi, kjer je bil g. Vuškovič ^-eč let prvi bariton. Gosp. Vuškovič je še mlad a znamenit pevec prekrasnega glasovnega materijala. Tako bo benefi-ca g. Fiale obenem velezammiv umetniški dogodek. — Gospa Lill> Nordgartova, naša operna primado na, se je morala na opetovane brzo javne prošnje intendance kr. kazališta v Zagrebu nocoj ponoči naglom e odpeljati, da poje na zagrebškem odru vlogo Santuzze danes zvečer. V za grebški operi je osobje takisto, kakor pri nas, bolno, tako, da tudi v Zagrebu z opero ne morejo dalje Pri nas so bili hripavi razni člani, a ko so ozdravili ti, so oboi 1 i drugi; a t si št danes niso zdravi. Tako so poleg zadrege z baritonom prišle še bolezm vmes, kar je ohromilo opero za par tednov. Ako teh in takih težkoč ne zmaga niti mnogo večje zagiebšk« gledališče, se ni čuditi, da se našemu gledališču godi slabo. Vendar se re-pertoire razvija dalje. Finančni uspeh operetnih in dramskih predstav je prav ugoden. Poslej bo Čirr največ opernih predstav ter ima ravnateljstvo zasigurana Še prav zani m iva gostovanja opernih pevcev Ga. Nordgartova je bila že dvakrat nuj no zvana v Zagreb, a odzvati se je mogla šele danes. Vrne 6e jutri opol dne v družbi gosp. Vuškoviea. odličnega našega gosta. — Slovensko deželno gledališče. Z ozirom na pojasnilo gledališkega ravnateljstva v včerajšnji številki našega lista glede odpusta gospe Borštnikove, nas je naprosila gospa Borštnikova konstatirati, da je vložila proti gledališnemu ravnatelju g. Govekarju tožbo in da se bo torej vsa stvar pred sodiščem pojasnila in dognala. — »SlovenČeva« Cirllmetodari-je dobiva primernih odgovorov s prispevki za družbo sv. Cirila in Metoda. Jedva izpraznjene nabiralnike treba zopet prazniti. »Slovencev« napad je vzbudil novo navdušenje po slovenskih planjavah. — Županstvo Miren na Goriškem je nakazalo po soglasnem občinskem sklepu z dne 11. februarja t. 1. za obrambni sklad 200 K »v odgovor na Cirihnetodija-do«. G. Avg. Praprotnik st. je položil po podružnici v Lokvi 2l*J K vCi-ril-Metodovo trdnjavo kot odgovor »Cirilmetodariji«. G. Ant. Potočnik, jurist v Gradcu je poslal 11 K 50 v, zbirko med »Taborjani« v odgovor na presramotno in izdajalsko gonjo C. M. družbi. — Konsorcij >S1. Branika« dobiva naročila, naj se pošlje letakov, kakoršni so bili priloženi radi »Slovencevega« napada na družbo, na razne strani slovenske zemlje. Hvala vam, častiti slovenski hram bovci! — Za družbo sv. Cirili in Metoda so nabrali v Podbrezjah pri »Francku« Kranjci in Tržičani 41 K kot odgovor na napad v »Slovencu« Cirilmetodarija. Ti rodoljubi poživljajo vse zavedne Slovence: »Pojdi in stori tndi U tako!« — Podružnica na Uncu je priredila dne 17. t. m. veselico v gostilni pri »Solncu«, ogrela je našo družbo s čistim dohodkom 107 K 50 v. »Slovencev!« Cirilmeto- dariji je odgovorila s 9 K gd& Anica Petrovčeva iz Jari. Hvala! — »SlovenČeva« skrb za »lihe* ralce« se je pokazala v pravi krščanski ljubezni povodom zaplembe narodnoga kolka »Ptuj«. Po »očetovsko« je svaril pred uporabo tega kolka, boječ* se, da ne bi prišel kak »liberalec« v roke državnega pravdnižtva. Kdo bi odrekal zahvalo »Slovencu«, skrbnemu varuhu vseh Slovencev 1 — V korist Clril-Metodove družbe priredi N. D. O. v ponedeljek v »Mestnem domu« ob polu d. družinski večer z gledališko igro »Divji lovec«. Vstop prost. Prostovoljni prispevki v korist družbe se hvaležno sprejemajo. Sodeloval bo tamburaški zbor. Pričakujemo obile udeležbe. — Dcželnosodni svetnik Bo* schek. Poročali ste, da je nastopil sodni svetnik Boschek večmesečni dopust — zaradi nervoznosti. Kakor se splošno govori, temu ni tako. Kar službuje Boschek pri tukajšnjem deželnem sodišču, začutil je v sebi velike filološke zmožnosti, še večje veso-je do slovenskega uradovanja in za to hoče svoj dopust uporabiti v to, rla napiše slovensko slovnico za sodne uradnike. In na to delo že danes opozarjamo ene sodnike, katerim dela slovenščina hude preglavice. — Podporno društvo za slov* visokosolce na Dunaju« je prej slo po gospej Ani Josinovi nabranih 175 kron, katere eo darovale »dame slovenskega akademičnega plesa v Ljubljani 5. t. m.Roži«. Dnevni red: 1. Poročilo odbora; 2. poročilo revizorjev; 3. slučajnosti. K sklepčnosti je potreba^ lavzočnosti četrtine ljubljanskih članov; v slučaju neklepčnosti se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število navzočih. — Ljubljanska društva so v mi- nolem letu imela 94.784 članov, torej 20.877 več kakor leta 1908. Vsa dovenska društva, katerih je nekako S2/o, so imela 88.597 udov, torej jih oride na vsako društvo povprečno 122. Nemška društva pa so imela 3187 članov, iedaj vsako društvo nekako 140. — Iz navedenih podatkov je razvidno, da je društveno gibanje v Ljubljani zelo živahno. — Kolinska tovarna za kavino primesi v Ljubljani. Kakor se nam naznanja, zviša to cvetoče slovensko nodjrttje svojo delniško glanico od 1,200.000 K na 1.800.000 K. Posestnikom starih delnic se prepušča ua vsaki 2 stari delnici 1 novo za izvanredno nizki knrz 600 K, dociru se je določila cena delnic za nove delničar-ie 800 K komad. Vpisovanje se konča že s 15. marcem in upamo, da se zlasti trgovski krogi v največjem številu udeleže nove subskripcije. Vse podatke, priglasnice itd. se dobivajo ^ri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, Stritarjeva ulica. — Kreditni zavod. Upravni svet c. kr. pri v. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt določil je v svoji pred včerajšnji seji Čioti dobiček za leto 1909 s 15.596.825.26 kron, to je za 1,167.909.37 K več kakor za leto 1908. Občnemu zboru, vr-šečemu se dne 8. aprila t. 1. se bode predlagala razdelitev za 2 K višje dividende (32 K za delnico), pripis 1,000.000 K izvanrednemu rezervnemu zakladu, ter prenos l,7o6.000 K na nov račun. Rezerve dosegajo sedaj približno 66 milijonov kron ali 55% delniške glavnice. — Ustanove za trgovske elevc, ki bi se poslali v inozemstvo. Dunajska trgovska in obrtniška zbornica je na podlagi ustanovnega pisma ?a ustanovo Antona Pfanzerta in Jurija viteza K al mar ja razpisala 2 ustanovi po 6000 K iu 3 ustanove po 3000 K za trgovske oleve, ki bi se poslali v inozemstvo. Ustanovi po 6000 K se podele elevom, ki bi Sli v Kanado al* holandsko Indijo (Batavijo), Singa-pore ali v Južno Ameriko (zlasti Argentini jo), ustanove po 3000 K p* onim, ki bi se poslali v Tunis, Tripo-lis sli Maroko. Prošnje je pri dunajski zbornici vložiti najkasneje do 20. marca 1910, lztisi konkurznega razpisa, obsegajocega podrobne podatke o dokazilih, ki jih je predložiti, ter o dolinestib, ki jih je prevesti stipendistom, j« mogoči* dohiti tudi v pitami trgovsko iu obrtniške thoruitv ▼ 1.juhi jen v V Spodnji Stiki »o vrsi dane*, v o je 17. fohruarjs UUO avečor ob S. v Citalniski d\orani predavanje. Predava gospod profesor Jug. Ker imajo taka predavanju irobrsševalen namen, jo >eleti da se ga udeleže prebivalci $i*ke mnogoštevilno. Pristop imajo tudi *en*ke. I* Dre v olj ee nam pi*o: Klerikalci sami pripoznavajo, kako so Se neotesani, zato si povsod ustanavljajo iiobraževalna društva. Ta društva potem titulirajo na razne načine, samo da ljudi bolj sleparijo Pred kratkim je imelo tako društvo pri Bežjaku svojo veselico, ali bo i je rečeno cirkus-predstavo. Zopet smo imeli pravi »Ausloh«. Toda sedaj je bil bogateje okrasen kakor zadnjič. Postavili so notri primadona, zoljub ljeuo Cirilo, šubclnovega komija in nekdanjega sokol i ča Milana, nožajfa-nega klerikalnega kralja >Jmčka« draveljskeija, 'istega cerkovnika, ki je na pustni večer tako plesal, da m vedel, da so mora ob 11. uri z\oniti in se mneco drugih figur, ki so se nam dozdevale tako smešne. Je bi kmalu od smehu popokali Cudm», Tinkrle, da smo ti ravno Draveljci tako pri srcu. Ti obdrži svoje pajace kar v Št. Vidu, v Dravlje pa nam jih ni potreba pošiljati, ker pur umazanih loncev mamo mi sami ob tla vreči. Tako ne smemo delati. Pod tem naslovom se nam piše: V 23. Številki 8 29. januarja je brati o viau iz gadove peči. Dopisnik proslavlja ir» na-migava, kakor da bi imeli simo imenovani posestniki na gadovi pečj dobro vino. Rouiei na ljubo bodi povedano, da gorica Vitovca, Stari Div-novec, Selca nad Leskovcem vendar prav nič v nobenem oziru ne zaostajajo. Posestnik Goško iz Krskt vasi • prodal vse vino pretočene jeseni v Vitovoih po 30 v liter. Iu tudi n.* \ Krškem v Trški gori se dobi prav izborna kaplja G. Krigar iz Krškega je prodal pretočene jeseni oridelek g GorŠetu v Ljubljano po 10 v liter. Posestnik Kanler je prodal v Dr eno v-cu po 34 v liter. Sploh pa se v vsaki gorici vino razloča od vina. Končno se pa vinski trgovci menda vendar ne bodo abenirali edino samo na »cviček« gadove peči? Za Sokolski dom v Loiraicu je nabrala gospica Kati Turk S K pri veselem omizju hotela Kramar. Srčna hvala! Po povod nji v Idriji vsled gra-f»elj oškodovanim posestnikom se še doslej ni izplačala odškodnina. Pred nekaj dnevi ?e je vršil kom. ogled, ki pa ni dosegel svnjoga namen?. Cisto naravno! Po skoraj d v.h mesecih se vendar ne da presoditi škode. Treba bo baje nove kom nije, ki naj konstatira pred vsem, koliko je šk^-de v^led grabelj in koliko vsled po-vodnji sploh. Komisije bodo torej požrle lep denar, kar je čisio n^knj naravnega v naši birokrati "ni A v. >triji. In kako se postopa! Ob povod-nji je bil sam okrajni glavar v Idriji in s** torej osebno prepričal n škodi, ki jo napravljajo v Idriji grablje. Pri drugi komisiji pa ga — čudno — ni bilo, dasi bi bil kot očividec nujno potreben. Pri povodnji ni bilo državnega inženirja, pri komisiji pa je bil, dasi bi bilo za konstatiranje položaja umest ne je, da bi bil pri povodu j", navzoč. In čemu še drug*1 komisije1 Tolikrat in toUkrat se je konstatiralo, da so edino grablje vzrok preplavljuju idrijskepra me^ta ob povodnjih v Idriji, saj stoji voda za grablji skoraj 2 m višje nad gladino rjdtoka Naj bi merodajni faktorju vendar preskrbeli, da se bo odškodnina hitro in pravično izplačala težko prizadetim posestnikom. Stavbna in kreditna zadruga •» Idriji, ki se je ustanovi!?* koncem Janskega leta in pričela s poslova-pjem 1. novembra, kaj lepo napreduje. V letu 1009 torej v prvin dveh mesecih svojega obstoja je imela 104.638 K 31 v denarnega prometa. Stanje hranilnih vio«" je znašalo koncem leta ^'0.944 K 68 v, na deleže a je 81 zadružnikov vplačalo 1070 ron. Denarno gibanje je torej v po etku zadruge prav povoljno in nad ričakovanjem. Zadruga uživa od eeca početka popolno zaupanje in udi po novem letu krepko napreduje. 2e danes lahko rečemo, da ji je obstoj zagotovljen in lep razvoj zesigu an. Dolžnost vsakega narodnjaka je. a pristopi zadnipri kot Manj in svo-o denarne prihranke izključno pri jej nalaga, v slučaju potrebe pa ri njej išče pomoči. Izr< k »«\ oji h voiim« je bolj kakor kjer koli drugod tu na mestu! Društvo »Sokolski dom« v Idr!i! naznanja svojim članom, da se vrši dne 22. 6ve*ane t. 1. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih pri »Črnem orlu« izvanredni občni zbor z edino točko: sklepanje o najemni pogodbi S trgovcem br. Demšarjem radi ore- vsetja prodajainlšklk ncestorev Kar je sa sklepanje potrebno gotovo število članov, se taisti prav vi jadno prosijo, da se v čim večjem številu udeleže tega zbora. Podivjanost kateheta Ašmana .v Postojni je zopet izbruhnila in sicer s tako silo, da v kljub vsi svoji obzir nosti ne moremo molčati. Cujte kaj ni ta črna zagrizenost vse ne dovoli. Šolsko vodstvo je našim otrokom prepovedalo gledati na pustni torek — maškare! Stari ljudje gredo na prag hiše, ako gre kaka pustna soma mimo, pa bi otroci ne sli. Bolska oblast jih tudi ni kaznovala, ker ni našla vzroka, a katehet Ažman je pridrzal nekaj učencev v šoli »er jib pretepal brca usmiljenja. l\den onih dečkov ima f>o stegnih črne Use in otekline tako, da dva dui ni mogel iz hišo. Oče tetra dečka je naznanil to na županstvo, kar se pa nam ne zdi prava pot. 1'čenca ViČiča, je pa podivjani Ažman zagrabil z* lase, ga vzdignil, tako da mu je iz M cel šop las. Devek, ki jo jako miren in poleg tega že itak ležko govori, ima na plavi več kot krajeer velikih pb Š, na katerih se mu delajo vodeni mehur-ii. Kakor čuiemo se je cela stv*r na znairla sodišču, kar je tuji prav, kajti tako surovosti bi i-»kali k več temu pri k?kem hlapcu, ne ]*a pri duhovniku, ki pravi, da jo oli^anec. ♦le-li to mogoče storil v posebnem stanju. Saj po njegovem bak*enern nosu i u viši jevo zarudeTe-n obrazu sodeč, si ca mož večkrat poštene naleze. Za danes dovolj, več v kraikem. —i g. Iz Postojne. Gotovo bi ne bilo prav, ako b: tudi letošnje sokolske ma >k a rade, ki je bila takorekoč k roti a predpustnim zabavam v Postojni v kratkem ne omenili. K;ikor vsa k • leto, tako se je tudi leios odbor potrudil, da nas je v vs tkem ozira zadovoljil. Veliko dvorano »Narodnega hotela« sta pretvorila marljiva brata Baraga i:i Ošaben v Kaj okusno, z dre peri jami ozaljšano, krasno svetišče boginje Terp-ibore, ki jo sprejela v svoj dom nebrojno mne- :eo lahkonoglh, plesaželjnih mask. Omenimo naj le imena naslednjih, ki smo si jih zapomnili: zve/dici. ciganke, metuljček, satane!'*, Timni-karici, zimska noč, planiuka, godo-lerka, amor. Dalmatinka, Kosinja, Skot k a, pieroti, cigan, Žil, Poljak Rus. Turek. Črnogorec, mož z godbo. Hrvat, Rokoko, razni klovni, barle-kini itd. Sploh je bilo letiš toliko število krasn ?i kostumov, ki se ne opazijo še celo v večjih mestih in ne v našem ravnokar novo pečener.i mestecu. Prvo četvorko jo plesalo okoli *0 parov, zadnjo ob jutranji zori sr vedno do 40 parov. Omenimo naj le, ia smo bili z godbo slav. pespolkn -t. A7 i-5 Gorice popolnoma zadovoljni, kajti vpoštevala je pred vsem narodne skladbe ter jako marljivo -virala do odhoda. Četvorke je vodil br. starosta Pa te m ost jako spretno, bodi mu izrečena srčna 'ivala. Ma ^karado pose rilo je obilo tujcev iz ^koiiee. pa tudi meščani so se udeležili polno^tevilno maskaradc. Opazili mo celo tak^, ki redko pri baje jo n?i narodne prireditve. Uspeh je bil te !aj kratkoročno v vsakem oziru si-iajen, vzlie raznim »štrajtom« v Postojni. Sokolu moramo Ic čestitati na tako lepo uspeli prirelit\i 1 r mu kličemo: Nevdajmo se. ria zd. r, na svidenje prihodnjo leto! — 'dele ž e n c c. Pritegnimo našo mladino \ prilog Čiri! - M'todovi družbi! Piše se nam iz Sv-H. Štajerskega: Naš; kateheti, pa tudi drugi duhovni pobirajo od F-oI^kih ofr k poštne znamk" i?, novce v klerikalne namene. Ako to oni smejo, potem naj tisto stori tudi učiteljstvo v dobro naši e Jini obrambni družbi, ki je vendar šolska »n teži res po kulturnih namenih! Mladina naj se pritegne tudi izvan šole v nabiranje denarnih prispevkov v prid Ciril - Metodovi družbi iu naj tudi sodeluje ob prireditvah le; družbi v korist. Lep vzgled v tem pogledu nam daje trg Mozirje v gorenji Savinski dolini, kakor je bilo to Midi že pohvalno omenjeno v cenjenem vašem listu. — Naonimo silo svoje v okrepitev našo šolske družbe, katero hočejo klerikalni brezdom >-vinoi ugonobiti. Na čvrsto in pTe1r,-nosno tozadevno delo torej vsepovsod! Celjsko sokolsko župo s sedežem v Celju, bodo tvorila sledeča sokol ska društva: >. Celje. Žalec, Braslov-*e, Mozirje, fteštan.i. St. Jur ob J. ž.: 5. Krško. Sv. Križ - Kostanjevica. Brežice, Slivnica, Raihenbnrg; 3. Maribor, 6t. Lenard, Ptuj, Ljutomer, P:bn;ca, Gradec; 4. Zaarorvv Hrastnik, Trbovlje. — Dne 5. junija t. 1. se priredi župna tekma v Celju. Otvoritve »>Sok. doma« v Za-crorju se udeležijo vsa v inpi včlanjena društva. Umrl jo v Celja petošoiers Jos?n Korbun, roj«^n na Zg. Poljskavi. Bil je vzoren dijak, katerega je polož'la v prezerodnji grob zavratna morilka — ^etika. Make as Ja ustanovil v Mariboru. Odslej ne bo treba mariborskim fiUovenoem bata-čiti za godbo pri Nssacih. Edina slovenska gostilna t Ko-njieafc je v »Narodnem domu«. Slovenci, ki pridejo v Konjice, naj bi zahajali ls v to gostilno. Samomor eemešolca. Blizu Celja se jo vrgel pod vlak lBletni Henrik Zitsler, rojen v Lan genaeradoriu ua Nižjem Avstrijskem. Življenje si je končal baje redi slabega »pričevala katerega je dobil kot osmošolec. Stoletnico svojegs obstanka praznuje letos ljudska Šola na Goni i I-skem, Spod. Štajersko. V spomin na ta jubilej se renuje juhilejski šolski sklad za revno mladino gomilske sole, Akad. tehn. društvo »Tabor«« ** Gradcu naznanja svoj II. izvanredni občni zbor, ki se vrši v roboto, dne 19. t. m. v gostilni pri Osojniku Le-onhardstrasse. Začetek ob osmih zvečer. Dnevni red: Slučajnosti. Podružnice nemškega »Sehulve-reina« se je ustanovila v nedeljo za Leitersberg - Karčtwino. Ustanovnega zborovanja sta se udeležila državna poslanca Wastian in Malik, ki sta imela oba plani teče govore na zboro-valce. Zlasti Wastianov govor je bil nad vse ganljiv. Pripovedoval je, kako dobro «e godi Slov., ki so se pridružili nemškemu narodu. Zato so na tudi hvaležni, da jih jo nemštvo sprejelo z odprtimi rokami. V njih, bivših Slovencih, tsko je trdil Wa-stian, imamo največjo oporo, najboljše sobojevnike. Da, da, resnico je govoril \Vastian, kajti poturica je hujši od Turka. To dokazujejo naši Amroschitsehi, Orintri, Woschnaggi in še cela vrsta bivših Slovencev, ki so zdaj strupeni sovražniki slovenskega naroda. Pa kaj se bomo čudili delovanju naših odkritih sovražnikov, saj delujejo proti slovenstvu celo ljudje, ki pravijo, da so edini izvoljenci slovenskega ljudstva. Strup teh ljudi je še mnogo hujši nego strup odkritih sovražnikov slovenskega naroda. K otvoritvi nove Fran - Josipovo luke v Trstu. K tozadevnem poročilu nam je še pripomniti, da bo celi projekt nove luke popolnoma dovršen sele leta 1916. — Vsi pomoli, obrežja, prostori za nakladanje in razkladanje blaga, zavzemajo skupni prostor 670,000 m2; od tega odpada na same hangarje in skladišča 300.000 nr. — Stroški za zasipavanje morj/* in napravo pomolov in obrežij, so prora-čunjeni na 53.334.500 K. — Za tračnice, skladišče, razsvetljavo, električne naprave, za motorne gonilne sile, upravne carinske, skladiščne in Irujre urade »td. je proračunjenih 33.200.000 K. Skupni troški bodo torej znašali 86.534.500 K. Ko bodo dovršena vsa ta orjaška dela, se bo smelo prištevati dela v tržaški mki med največje slične napravo celega sve ta! V ponedeljek večer je bil v krasno odičeni dvorani tržaške trgovske zbornice sprejem pri ministru dr. \Veisskirchnerju, po sprejemu pa v orala - dvorani večerni sestanek pri bogato obloženem »buffetuc, kjer je igrala vojaška godba. — Šestar k a «o se udeležili vsi predstojniki višjih '•n-ilnih in vojaških oblastnij. kakor Midi drugih ličnosti in zastopnik' •aznih večjih podjoti. — M«>d povabljenci je bilo opaziti tudi tržaškega slovenskega poslanca dr. Otokarja Rvhnra, dr. Gregorina, voditelja »Jadranske banke« itd. V torek jo bila pri ministru deputacija tržaških slovenskih delavcev, organiziranih v N. D. O., ki je izročila spomenico, kjer ie rečeno, da naj se v novi Inki vpo-števa v prvi \rsti domačo delavne moči. — Minister dr. Woisskirchner s spremstvom je v torek zvečer odpotoval na Dunaj. Smrtna kosa. V Zagrebu Je umrl dne 16. t. m. na^le smrti k. Janko Chri-stof. brat tukaisnega solicitatoria Josipa Christofa. Izpraševalna komisija za slovensko stenografijo v Zagrebu. Doslej nismo imeli komisije, ki bi aprobi-rala tudi za slovensko stenografijo; na nemških univerzah ni bilo misliti, da bi se kdaj utanovila taka komisija. To dejstvo je imelo neprijetne posledice ze slovensko stenografe, ki si niso mogli pridobiti veljavne aprobaeije, in posredno za slovensko stenografijo sploh. Sedaj je odstranjena ta težava; zakaj z odredbo hrvatske vlade z dne 6. januarja t. 1., št. 28.359, ki je objavljena v njenem »Službenem Glasniku«' dne 31. jan. t. I., se je izproševalna komisija pri vseučilišču v Zaarrebu konstituirala tudi kot komisija za slovensko stenografijo. Komisarji so gg. prof. Fr. M a g d i č in Mi jo Vamberger (obe rodom Slovenca) in prof. Btsn-ko M i h o ) i č, ki je vešč slovenščine v govoru in pisavi. — Poslovnik za pola aren je epi tov iz stenografije se glaai sedaj: «> 1. Kot učitelj steno-grefija more bti nameščen samo tisti, ki je dokazel svoje usposobijo-nje za to. — i 2. To usposobljenje na temelj« izpita nodeljnje Ispitno po- vsrjsastvo (koaniaija) ▼ Zafrsba, Poverjenstvo sestoji is vladnega poverjenika kot predsednika in ene- ga ali več strokovnih izpraševste-Ijev. Člani poverjenstvs se imenujejo na leto dni, a se morejo po preteku te dobe potrditi na novo. — $ 3. Izpit se polaga po sistemu Gabels-bergerovem, in sicer v hrvatskem Jezika iz hrvatske stenografije, a v slovenskem jeziku Iz slovenske stenografije. — $ 4. Kandidati morajo pri izpitnem poverjenstvu vložiti pismeno prošnjo za dovolitev izpita; v tej prošnji morajo dokazati potrebno občo naobrazbo, in to praviloma z avtentičnimi izpričevali. § 5. Kandidatom treba one obče naobrazbe,k i se zahteva za pohajanje vseučilišča, torej treba, da so dovršili ktero srednjo šolo ali katero drugo s srednjimi šolami enakopravno šolo, dalje treba, da tisti, ki polagajo izpit iz hrvatske stenografije, temeljito poznajo hrvatski jezik in da hrvatski spretno govore in pišejo, a oni, ki •polagajo izpit Iz slovenske stenografije, da temeljito poznajo slovenski jezik in da slovenski spretno govore in pišejo, a eni in drugi da poznajo latinski ali kateri drug moderen kulturen jezik. — § 6. Izpit je deloma pismen, deloma usten ter se nanaša tako na teoretično, kakor na praktično sposobnost, osobito na dovršenost v brzopisu. — <> 7. O uspehu izpita izdaje poverjenstvo s svojim pečatom opremljeno izpričevalo, ki ga podpišejo predsednik in prisotni Člani poverjenstva. V izpričevalo se uvrsti točna ocena uspeha poedi-nih delov z dodatkom, s katerim se kandidat proglaša sposobnim, da more predavati stenografijo na srednjih šolah in drugih sličnih zavodih. — $ 8. Kandidati, katerim ni dovoljeno, se podvreči izpitu, in tisti, katerim je bilo dovoljeno, ki pa niso položili izpita, se o tem obveščajo s pismeno izjavo poverjenstva na strani prošnje. Tisti, ki so radi nezadovoljivega uspeha odklonjeni, morejo biti šele po letu dni pripuščeni k izpitu. — 4 9. O izpitu se piše zapisnik, ki se predlaga visoki vladi, oddelku za bogočastje in nnuk. — § 10. Izpitna taksa znaša 20 K ter se mora pred izpitom izročiti predsedniku pove rje nstva.<' — S tem smo Slovenci storili na polju stenografije znaten korak naprej. Opozarjamo na to vse tiste, ki bi hoteli polagati izpit iz slovenske stenografije. Na-tančneja pojasnila o tem, kaj se vse zahteva pri tem izpitu, daje gospod prof. Franjo Magdič v Zagrebu, Prilaz, 3. Samomor Kranjca v Milanu. Milanski »Corriere della Sera« poroča: Snoči je sedel v kavarni »Apollo« elegantno oblečen mož. Bi! je miren in ravnodušen.Ko pa je zazrl dva gospoda ki sta se mu bližala, ie skočil ves pre-paden pokonci ter skušal uteči. Toda gospoda sta ga prestregla ter ga zajela. Bil je avstrijski podanik Fran Ho-fer, ona dva gospoda, ki sta ga zajela, pa sta bila veletržca z dežniki Gra-mizzi. Hofer je bil pri njih v službi do 26. decembra 1909. Na to je izginil. Pred nekaj dnevi se je zopet vrnil v Milan. Ker je živel precej potratno, sta jela sumiti, da Je izvršil kak zločin v njihovo škodo, in sta ga zato zasledovala. Zajela sta ga v kavarni *Apollo« ter ga nato dala aretirati. Hofer se ie dal mirno aretirati in odpeljati na policijo. Tu jc eden izmed trgovcev, Aldo Gra-mizzi, policijskemu komisarju ovadil, da je Hofer, ko je izginil iz Milana, vzel sabo razne tvrdkine spise, predvsem pa seznamek dolžnikov, ki sta jih imela brata Oramizzi v raznih mestih. Hofer je nato odšel v Rim, od tamkaj v 2c-novo in se je končno vrnil v Milan. V vseh teh treh mestih se te oglasil pri dolžnikih tvrdke Oramizzi ter se jim predstavil, da ie prišel inkasirat dolgove. Inkasiral je tako okrog 1000 lir. Hofer je poslušal to ovadbo, ne da bi ugovarjal. Nato so ga redarji preiskali ter našit prt njem razna pisma, uro in nekaj denarja. Po zaslišanju je prosil, naj se gar pelje na stranišče. Komisar je ugodit prošnji ter ukazal dvema redarjema, naj ga odpeljeta. Prišedši na stranišče, ie zaklenil vrata. Kmalu na to se Je slišal pok hi ko sta redarja strla vrata, sta našla Hoferja ležečega na tleh. Desno sence Je krvavelo, v roki ps je držal majhen revolver. Poklicali so takoj zdravnika, ki pa je samo konstatira!, da ie Hofer že mrtev. Policija domneve, ds je Hofer izvršil še druga sleparstva na Škodo neke tvrdke, katere ime pa za sedaj iz gotovih vzrokov še neče nevesti. Današnja »Tagespost« pa priobcuje iz Milana to-le brzojavko: »Snoči (v torek zvečer) so aretirali v neki kavarni Prana Hanhardta. doma iz Tržiča na Kranjskem, ki je bil uslužben pri nekem tovarnarju z dež* niki, ker le poneveril 80.000 K. Ne poli-clH se Je v nezastraženem trenotkn ustrelil ter bil na mestu mrtev. SvoJe-čssno je bil poltni uradnik v Ljubljani, od koder le pobegnil v Italijo, ker is poncverU 2700 K«. Ni dvoma, da ic Pran Hofer, o katerem pi5c «>Corricrc€. identičen s Franom Hsnhardtom. o katerem poroča aTagespost«. Pripomnimo, da Fran Hanhardt ni bil poštni uradnik, marveč is bfl tukajšnji benec prt tvrdkl Uvreačtč * DomtceU. katsrt |e poneveril J400 K str nato pobegnil v inozemstvo. Sejem. Dne 16. t m. le bilo ns to« denski sejem prignanih 297 konj in volov, 120 krav in telet; skupaj 417. Kupčija Je bila pri konjih dobre, pri goveji živini ps prav dobrs. Ksp le zsdcls včeraj okoli J. popoi* dne v CcSnovarJcvt gostilni ns DolstnV ski cesti 66lctnega vfitkarla Ivsns Sve-teta, očeta posestnika, poltarja In župana g. Antona Svctcta v Tomillju. Ko se je usedel h kosilu, mu Js Jelo prihajati slabo in hipoma se Je zgrudil in umrl. Priskočili so mu takoj na pomoč ter sa začeli drgniti, a ga niso mogli spraviti k življenju. Tudi na lice mesta do ,11 policijska komisija js zamogla konstatovsH le smrt za srčno kapjo In je odredila da so pokojnikovo truplo prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Starš hiša. Predvčerajšnjem Je M pred neko prodajalno v Prešernovi ulici zasačen bas, ko je Izmaknil par čevljev, policiji splošno znan razgrajač, žganjar , berač In brezposelni krtačar I ran Ccrar, kateri je bil zaradi raznih »dobrih del« že neštetokrat predkazno-van. Ker jc na sumu, da je ravno tam že preje ukradel par galoš m žensko krilo. Je bil aretevan In soiKČn izročen. Delsvsko ;»1benje. V torek m? je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 108 Slovencev in 11 Macedon-cev, 45 Hrvatov je prišlo ^a nazaj« 7j Dunaja ae je pripeljalo Ž2 Ko^e~ varjev. — Včeraj se je a jozn^ga kolodvora odpeljalo v Ameriko f»f> Hrvatov. V Heb jc šlo 25, v Buk* 40, na Prusko 27, v Inomoftt 3S, •/ 1^1 jak 21) v Podklošter 28, v Line pa 19 Br vatov. Izgubljeno. Ga Mari:a Fle^kovi je izgubila več metrov belega traka z rdečimi cvetkami. — Ga. Mira Ko-slorjeva jo izjrubiJa d»nam;oo, \ ka^ teri jo imela do 10 K donarja in ključek. — Tesarj^-va hči M*r;;a narčičeva je izgubila cm dežnik. — Dijak Fran T>vee je fzgnb'1 zla* oa,-očnik. — Uradnica gdč. Minka Mis-sijeva je na£!a zlato moćko verižico. Telefonska m troji™ porodno. Bosanska ustava. Dunaj, 17. februarja. Jutri bo publicirana ustava za Bo^-eo in Hercegovino. Kriza v ministrstvu. Dunaj, 17. februarja. Baroo Bienerth skuša na vse načme dose.i. rfa bi ^Slovanska Enota? odnehala od r/eje zahteve po temeljiti rekor.stn:<*iji m-nistrstva. Sklicuje se na to, da tuči cesar ni zadovoljen z neprestanimi spremembami v kabinetu. ^Slovanska Enota« je sklenila, da vztraja pri svoji zahtevi in da bo izva;aia konsekvence. ako baron Bienerth ne bo izpolnil svre obljube. Dunaj, 17. februarja. Ker Po'jaki doslej podpirajo zahieve »Slovn ske Enote* no rekonstrukciji kabtr.tia. bo Bienerth primoran ugoditi zahtevam Poljakov in »Slovanske Enote«, ali pa bo prisiljen, da odstopi Dunaj, 17. februarja. Nemške stranke delujejo z vsemi sredstvi na to. da bi Bienertha pregovorile, da bi odklonil slovanske zahteve. O slovanski konferenci v Petrograda, Petrograd, 17. februarja. Vkiiub tendencioznim poročilom o slovanski konferenci v Petrograda se mora priznati, da se te končala s precejšnjim uspehom. Na njej so se predv >ti »■isvaafa, itsri« Itd. set>4 4 Saj taks TKiiar k im iti iK upti! Polovico razreda manjka, druga polovica je pa prchlajcna. Nemogoče ml je, doseči razredni cilj. Da bi se stari! vendar nazadnje navadili, da bi na puščati otrok v šolo brez par Fayevih sodenskih pastilj — ker bi s tem sebi, otrokom in šoli izkazali dobroto. — Otroci, ki redno rabijo Faveve vodenice, so po moji izkušnji vedno sveli in čili tudi ob najhujši zimi. Faveve pristne sodenske mineralne pastflje se dobivajo v zadevnih trgovinah škatljica po K 1-25. Ne dajte si natveziti kakih ponaredb. ieoeralao zastopstvo za A-stro-Ogrsko: W. Ta. c in kr. dvora, dobavitelj. Danaj IV 1, Orosse Nesgaaae 17. Brady]ovo ielodčne kapljice z 4149 marijacoljsko Materjo boljo kot varstveno znamko, torej imenovane ssarliacslfsas želodčne kapljice so najboljše že 30 let preizkušeno sredstvo proti vsem vrstam prebavnih tei-koč, gorečici, zaprtosti, glavobolu, želodčnim bolečinam, tvoritvi kisline itd. — Dobiva se v lekarnah po K — 80 in K 140, — Na deželo rarpošfija lekarnar C. Brady, Dunaj, I. Fleischmarkt 2 4S4. 6 steklenic za K 5*—, 3 dvojnate steklenice za K 450 franko. — Pazite na varstveno znamko z marijaceljsko Materjo božjo, rdeči zavoj in podpis ^/Xtauy Zlata svetinja Bcrolin, Pariz, Rim itd. Hajtolj!« kora Dstilo n zobe O. 8STDL Sritvjnt ifia 7. Eeinik dr. Ing. Hlrsca, Olomuc Ke- mlčno-tehnična preiskava je izpričala, da je „Seydlinu prav izvrstno uporabna ustna koda, ker so njeni podatki popolnoma ne-evodljivi in se ž njo lahko razkužuje. Proti prahajem, luskinam in izpadanju las d^iuj* n»jl»oijas prliaana TtMD-cli Dio tinta katera okre^ćuje iao»»co, odstranjuj« lusko m pr«pr«čui« iipadar j« IM. i a eaisaaaeaa n«««d»m i siieaao Razpošilja se z obratno pošto ne aanj kot dve steklenici. Ztlofs vssh preikusenih zdrsni irod c ml, anedicHet vm, Opeo'teli tet nejf ne dih parfumov, kl-u gi*fch Obvez, Svežih m« erslnlh vod itd Dež lekerno Hllana Unsteka i Lubjant r»Jmi iisti it L poleg novozgrajenega Fran Joiefovega jubtl. Meteorolosifoo porofllo. W«a wU ■•»}«■ ltf-2. SnSdl irrfti tlak TM Ivi tMS opazovanja Staaje aaro-■etra ▼ mat S« Il t— Vetrovi J Nebo 16 • z. pop 9 zv. 72« 1 731 6 34 1 1 si. vzjvzh. brczvetr. oblačno ■ 17. 7. .i. 738 7 -20 si. sever m' gla Srednja včerajšnja temperatura 15*. aorm. —Ol . Padavina v 24 urah 2 6 mm. se odda ? Daiera na Polianski cesti H. VVč se izve pri L ataasfaka oests it 40. koropletus, tudi ramo slika in laeVtaai aarvia «.d, *a radi p« ►manjkam* pn-Stota OSMO pf*4a V Iraaavi mlid it lt. 575 Agenta vešče ta solidne, eprvfaaO proti saj-višji proviziji za svoje dobro renomirane izdelke v lesenih zasiralih zstvornicah, GODI no 1 mm. "».i-.trz.'Z'Z Izu en a;je v lezoiške postaje bliiim ie- lin In žago Dopise pod JtL tli" as uprav. »Slov. Naroda«. 605 Jtoffafc; NajbofesuknoiponodMirebu, nuditvrdtk* TOME! fa/ot sukna uHompoJcu^ (Češka) Uzorci Zastonj In poštnine prosto dobi vsak moj glavni katalog s čez 3000 slikami porabnik in darilnih predmetov vsake vrste, ki ga na zahtevo pošljem takoj C. za kr. " doeavttet! JAft EOMaULB, atest št 4S4 (Čeake). 34 trgovina modno stroke t Liubljani as fakO dobrem prostora s stsfnlii odjemalci, se takoj 1 od iako ugodnimi pogoji proda. Ponudbe takoj pod „DoOra tZfJO vfaaM na upravništvo »S.oven»krga Nar« da«. 351 Bay-rum s konjičkom tvrdke Bergmann & C o., Draž-d a n e in Deč 1 n na L. se primerno dobro obnaša proti tvoritvi luskin in prezgodnjem osivenju in izpadanju las, pospešuje rast las in je izredno krepčujoče vteralno sredstvo proti revmatizmu. Dobiva se v steklenicah po K 2-— in 4 — v lekarnicah, drogerijah, parfumerijah in brivnicah. Kavarna ,LE0N< na Starem trgu št. 30 je kakor navadno m m V kavarni je električni klavir. Z odličnim spoštovanjem Leo in Fani Pogačnik. Hiša tik LJublJaztOi v jako prorretnem kraju, ?e i a radi bolezni takoj proda pod ugodnimi pogoji. V h«=»i je dobro vpeljana gostilna, pH hi*i ie lep sencu* t vrt n dvorišče. Kje, pove upravnišivo »Slo venskega Naroda«. 571 Ugodne prilike za nakup različnih posestev, h i i, vil, atavk- Blk parcel, ra^novrstii h Okrtl v iiie-mu kakor na drseli nudt oblastveno koBcesijonirana pisarna zs posredovanje Petra Matellca t LJablJani, Škefja nlioa itor. 10. Telefon M. 19S. 569___________ V smislu sklepa izrednega občnega zbora dne 2. februarja 1910, vsed katerega se izda 1500 delnic četrte emisije v nominalni vrednosti po 400 kron si dovoljujemo vabiti k subskripciji glasom sledečih pogojev: 1. Po § 9 pravil imajo gg. lastniki doslej i.?d*nib delnic predpravico, da si pridobe nove delnice v razmerju 3000 : 1500, na 2 stari delnci torej nnde 1 nova Zato ie treba v svrho dosege te predpravice pri suoskripeiji delnic IV. emisije predi žiti primerno število starib delnic, ki se sanje pritisne fttampilija in se takoj vrnejo. 2. Delnice, ki se izdajo na podlagi te predpravice, imajo emisijski kurs K 600*— zs kos. 3 Za akcije, ki jih subskribirajo nedHničarji, se u < ta novija kurz K 800 za kos in imajo tu tubskribentje iz trgovskih krogov pn»dnodelničar mora položiti zs vsako subskribiraoo delnico pri »ubakripciji K 400—, ostalo tako kakor delničarji. 6- Vsi gg. subsknbentje se pokorsvajo reparticiji t 4. odst. § 9 pravil upravnemu odboru reservirane, subskribentom, katerim se delnice niso prideble, se vrnejo plaćani predujmi. 7. Nove delnice imajo delež os dobičku upravnega leta 1910—1911. 8. Subskribira se lahko pri naših blagajnah v Kolino, Pmstjejovu in v Ljubljani, pri Češki banki v Pragi, pri 2i vnos renski banki za Ćetko in Mo rsvsko v Pragi is pri vseh njenih podružnicah, pri Osrednji banki čeških hra-silntc in nje podružnicah, pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in pri kreditni banki v Ružomberku. T FT1***! dne 3. februarje 1910. Kolinska tovarna za kavine primesi trgovsko oolnioko oodjotjo. Pred ednik upi a v sesa odbora: Vinc Kfička. 573 Izvršuje vsa laama dala in priporoča svojo basala »loflo krt. St 1 kratka preveza......Kil — 9 3 poldolga preveza ..... T— »4 fj ff p . . . n 5'— „ 5 dolga preveza......„ 360 Pri naročilu zadostuje vzorec in številka, pošiljatev diskretni po povzetju. Sive ia svetlorumene 20°/§ dražje. Prodajalka vešča papirnate in galanterijske stroke se sprejme takoj kot prva meč. Ravno tam so sprejme tudi blagajničarka Ponudbe na tvrdko Fr. Igli 6, Llabljana, Mostni trg. t3s stanovanje z 2 do 3 sobami (ena soba pripravna za komptoir) in pripadki. za maj ta L Ponudbe pod Vfma]fl na upravni-Štvo »Slov. Naroda«. 546 Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno čroO dal* mattnsko vino 372 KOČ. Dajboljie sredstvo. Br. Novakovič, Ljubljana. Ključavničarja in 574 Podteca gospodična z dežele, stara 22 let, dobro poučena v gospo-dnstvu, ki ima 4000 K gotovine, so teli poročiti s kakim gospodom, ki je pošttn m treznega značaja in ima stalno službo. 566 Ponudbe pod „2. B." na uprav. »Slovenskega Naroda«. Božamo Nogo 50 vinarjev! Same praktične predmete iz Ste« kla9 porcelana« kamenine, 2eleza, jekla, niklja« plode« , vine, lesa in vse galanterijske predmete in igrače ponua kupčevalcem na prodaj prva češka veletiMa za bazalno blago Josip Herman Vysoke Myto, Češko. Dopisuje češko, nemško, francosko in anglt-Ško. 552 kovača ki sta spretna v tovarni*k'h popravil. nih delih, sprejme takoj »Tovarna za klej" (Limtovama) v IiJublJanL Trgovina v prijetnem trgu na Dolenjskem, z vso opravo v zvezi z gostiln Op 80 odda takoj event. kasneje pod zelo ugodnimi pogoji. Oboje je zelo dobro vpeljano v bližini cerkve in kolodvora. Uspehi zago»ovlieni. Ponudbe pod „Trgovina 191011 na uprav. »Slov. Narooa«. 545 Sukno ▼ Ljubljani aH na deželi, ki bi ho« tela prevzeti 161otnoga dečka iz dobre dru ž ne, z a praktikanta, se išče. — Želi se za ceeka občevanje v družini in bi se plačal tudi' eventualni donos k stroškom. Ponudbe na upravniStvo »Sloven« skega Naroda« pod „1, 8. 100". 554 Ceno posteljno perje in modno Majo za otltke Karel [ocian tvornica u sakoe v Humpoicu as Ćesaaea. 323 salsasčesto bovo ln kres praha, kilo sivega perja, puljenega K » 40 in boljšega K 2 40; kilo polbele a perja, puljenega K * , kilo beljš« ga belega perja pulje ega K 6* prima belega p'rja, kakor puh K 8—, kilo veleprima nap« 1 puha belega K 10 — ; kilo napol maha, sivega K 5 2 , kdo puha sivega K 6 — in K 8—, kilo puha sivega K 10 —, kilo prsnega puna K lr—. »Narejene postelje« Iz gostonitega rdečega, višnjevega, rumenega aH belega mleta (nankinga), pernica, velikost 170 x Ho cm z t aglavn ca^a, te dve 80x56 cm zadosti napolnjeno, z novim, sivim* oč *Čenur, košat m m stanov.tn m perjem K 16—, napol msha K 2o —, maha K 24 —, pern ca sama K 9-, »2 —, 14—, 16 — zglavnica K 3 —, 3 50, 4 — razpoi Ija po povzetju, zavonlna posebej, tvornica za posteljno perje zastoka Polednak Svas, Mariaallfstrasse 11 Z- zakiiniierjoiki! Največja zaloga Zabtarajte cenike! za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor: = Dflsseldorfske olinate barve = v pnšicah za umetniške in študijsko slikanje. Horodamove patent akvarelne barve za Solo in t pnšicah za Stadije. == Pastelne barve (stogle). pristne francoske, in za ljudske sole v skatljicah. 111 ' 1 ' Tempera barve ■ za srednje in strokovne sole, za umetnike in prijatelje umetnosti. Flrnezl, olja Is rstase za slikarstvo. ===== Slikarsko platno === z oljnatim ia krednim temeljem. Vzord za sobne sUkarle vedno najnovejše na razpolago priporoča HilltUU mi insn tnn ajsn hi. ■HI, anl I flsaaBjI n)L Ia tiak» 1 ■ Il RA 0565 R6