LISTEK. V©jni spomini. (JauuS Golec.) (»•.lj«.) Z Itsenimi zagozdami smo razklali po si-edini debelo bukovje. Zvezali smo ga brez rsakega žrtbJ|a in napravili it streho. Razix)klin» ter vrzeli na strehi smo zamazali z ilovico. Stan i» bil tako velik, cia se je v njem lahko sedelo ter čepelo, a n« stalo. Razsvetljevalo ga ni prav nobeno okno; le rhod ]• imel, da se je lahko zlezlo vanj po vseh štirih. Pred vhod sem nabil odejo, da smo lahko plazili Ten tar noter in da nam veter ni preve* navrtalil snega. V kotu te prazgodovinsko jednostavne kolibe sem izdolbel luknjo, ki je imela na prosto ozko zvezo. Ta dolbiua nam j« nadomestovala pe6. Iz tege pečnjaka se je kadJlo po bajti, da smo vsi zevali in se solzili. Krog pe6i sem pustil zavaliti štiri hlode, ki bi nam uaj služili za stolce in mizo. Se po dolgem smo naiožili hlodovja, da bi vsaj ne spali na golih tleh. In luft, skromno luS nam jo podarjal podnevu in ponoči vedno plapoleč plamon ognja. Talco opremljen je bil naš stan, t katerem smo T>»vali blizu en mesec. Za silo nas je zadovol.ieval, le nekai hib aa je pačilo. ki pa jih nismo mogli odstrauiti. Med v stene naloženim hlodovjem so se prikjizovale od dne do dne voftjo vrzeli. Sveži les se je vg>uSal vsled lcurjave, skozi špranje nam je podil vef©r sneg v bajto. Večkrat sem mašil po cole dnev« le stenske luknjt s papirjem, ki so nam ga bili posJali, da bi se v nj«ga oblačili in obuvali. Nisem s« hndoval radi tega opravila, ki mi j« postalo sSasom edia« vaavcdrilo ii znburm. Bolj pomisleka rrtdnt nego stensk« razpokliuft so bil« oq» t stropu. ;T?h ni bilo mogoče zadelati s papirjem, ker je snežilo n«prestano. Mazal sem jih z ilovico. Po dnevu sem 7amazal, ponoči se j« ilovica osušila in popadala iz lukenj. Mofino smo kurili t kočuri, vsled toplote se j« topil sneg na strehi in po nas j« dežilo po cel« noči. Stiskali smo s« iz kota v kot, pa povsod nas je namočilo, da smo se lahko presušali pri ognju celi ian. Ce se je že godilo tako pas.ie slabo nam častnikom, kaj j« še le pratrpelo ubogo moštvo. ki je zimoTalo čisto na prostem brez lesenih kočur. Mraz ja bil lako oster, da ie vojak, ki jt 1« pol ur» »tal n» straži, zmrznil. da st ni »ikdar vei prabudil. Hno noč nam je zmrznilo pri eni kompaniji "dev«t Tojaktv. Oj)azoval sem Rust, ki so tudi razptatavljali stražt. Vsak ruski stražnik s» jt vedno gibal na ttraži, ]• neprestano poskakoval, brcal z nogami Ur suval z roifarai na vse strani. S tem n«prestanim gibanjem si je pogreval ude, da ni zmrznil. Naši siromaki pa so stali na straži mirno pribito kot štori, dokler jih niso izmenjali ali pa jo je marsikatftri potegnil kar na drug svet, kjer je ve5 vročine nego mraza. Zima nam ie takrat pnbrala vefl moštva kot sovražnik. Še eno flrugo napravo raorrim omenili, katero sn nvedli na onih hribih prviČ tudi pri polkih, nfimreč — telefon! Moj Bog! Kaj bi pofteli sedaj v vojni hrez telefona? Mi smo pa bojevali skraja najIjntejSe bitke te svetovne vo:ne broz te velevažne naprave. Povelja so s» rnznašaln fer preiemala lo po takozvanih orrlonancih. Kolikokrat se ie pripetilo, da jo bil tfik ordonano nrt poti s : nveliem od onega oddelka do dnigosa od sovrnžnika ubit Dana važna povelia s« nisn prenftsla. Pa že od zaftetka vojske smo vozili soboi na munioijskih vozovih gf.irivoplr|le š!"xtljice. ZiVa duga ni zpala. st ni zmenila, ka| da prnvzaprav hrani.io ti aabojiki, Ni<5 drugoga niso vsebovnli kot — teie- lon. Na teb hribili se nas je šele opozorilo, da vozarimo že skozi mesece seboj oni velevažui jezik in sluh v moderni vojni — telefon. V sneženih postojaukah nad Zdynijo smo potegnili prvič od polkovnega štaba do posameznih bataljonov teleJonske žice. Stab pa se je zvezal zopet z brigado in divizijo. Sedaj sino vsaj zuali, kdo nam veleva in kaj nam je storiti. Povem pa tudi, da se v vojni nisem jezil zavoljo nobene naprave tako kot zavoljo — telefona! Poprej sem vsaj v noči mirno spal, nikdo m» ni budil in klical na razgovor. Odkar smo pa napeIjali telefon, so vso noč dudlali in nas klicali: nEn gospod od Staba k telefonu!" Pri višjih komandah je bilo nastavljenili bogzna koliko Castnikov pri telefonski službi, pri nas pa samo par. Tatovi potrebnega niru so nas najrajše vznemirjali in budili v no8i. Za vsako malenkost je moral eden izmed nas vstajati in kramljati z gospodekom pri diviziji, da se ta ni preveft dolgočasil v ponočnih urah. Zahvaljen Bog, da sem rešen za vselej telefona! Dcbrih 14 dni smo živeli z Rusi v medspbojui slogi brez nepotrebnega streljanja in prask. Sam zlodej je podpihnil Ruse, da so začeli uhajati iz svojili postojank navzdol v vas Zdynijo. Tukaj so izraikali kraetom živino, svinje ter kure in tirali plen v svoie zakope. Z-a ta ruski pohlep po tujem blagu so izvedeli tudi naši predstojniki. Zaukazali so nam: Roparje vsikdar postreliti, vjeti ali vsaj prepoditi pravofiasno! Da se izvrgi to povelje, smo bili prisiljeni, po5ilj'ati v vas patrulje. To kobacanje po celcm dovratnem snegn je bila novp rrnika za naSe rnogtvo. P^idno smo razpogiljali patrulje; a uspeh je bila ena v^elika ničla. Brž ko so zapazili Rusi, Cm se spu^čujos nagi v vas, so jo odkurili takoj nazaj na svoj 1 .-'b^ Komaj so ostavili nagi sek>, ropal je zopet drzni s^ vražnik po hišnh in bajtah. Diviaija je tirjala od nafl dan ua dan rusk • t»»- ttnske vjetnike, pa smo gladili one gospode s tolažbo: Naj potrpijo, ker hodijo tudi Rusi po dveh in imajo oči! Predstojniki so si razlagali naše izgovor* ¦a drugo plat: da ini ne patruliramo, ampak 8epimo mirno v svojih postojankah, ne meneft se za roparstvo kradljivega Rusa. Zapovedali so majorju, d» ¦rora poslati v vas za celo noi najzanesljivejšega oIieirja s 60 moži, da stražijo in pretaknejo celoeeio. Major je poveril to težavno in n4\arn." calopo mvi — meni! Sem si odbral 60 mož, sam« udane 9t&v«iiM , ki so mi sledili prostovoljno in bili vtseli, &% m b*do v vasi skozi noč vsaj do dobra ojr«li. Tetl swa ••boj tudi nekaj raket, kater« sem hotel spustiti t zrak, 5© bi nas Rusi slufiajno napadli, da mi prihiti pomoč oi naše strani. V zinsko vefiernem mraJni smo se podali na to pot. Vas leži v dolini tako blizu, da bi dokljical iz hriba v njo prav lahko. Mi smo pa rili in razmetavali sntg 2/4 ure, predno smo dos«gli prv« hiš». 40 ¦iož je zasedlo obzidje krog cerlrr«, kater« j« bilo §• najbolj pripravno za obrajabo; z 20 v«jaki s«m se pa podal po vasi, da bi iztikal za Rusi. Vs« do zadnj« bajt« smo pretaknili; niti »d«n Moskal m ni pttikal ttdaj po Tasi. Po končani patrulji sem s» vrnil t župniH» k žo om«nj«ni žujinikovi družini, kjer s* m« nad vs» gostoljubno spre.jeli. Gospa mi j* pravila, da s* ]• mudil pred dobre pol ure pri njih z molii« patruljo raald praporščak, ki je pa popihal, kakor hitrt s« ¦a javili vojaki n;iš prihoi. biato smo fie prepatrulirali raakt drug* vro MIo vm br»z nainio.n.ištga uspeha. Mtnt j» lcmila n»Toljo, ker s« uismo srtčali z nobtni« Busom: vojaii •• bili za'flovolj«i, ker so dobili p« bajtab iobr»gm JEr«mplrja in so s« pORrtli. ©b 7. uri zjutraj smo s« podali •& aui«i p««rat. Stespeli »mo 9o Rftlih postojank BMriran« ii ¦wmtta> *i MrrAiika. Prri «4 aattk $Mrini1c»r, • nas je srefcal, je bil nadporoŽnik, bataljonski adjutant. Radovedno m» je vprašal: Kako se nam je godiloP Pa sem ga potegnil, 6eš: Da so nas Rusi potipali in izgubil sem štiri mrtve. Klali in streljali smo se, da groza in strah! Nadporofinik je Še menil, zaka.j nisem spustil raket, ker bi mi bila prišla na pomoč kar cela kompanija. Smehoma sem mu š» raztolmaSil, da so mi padle rakete v sneg, se zmoGile in se niso hotel« užgati. Nato sva se lofiila, on k bataljtnu, jac k ptltevnMnu Btabu. D»s»a ¦«¦ pa pov«flal vse pt resnici, da nismo ˇliati, ¦• vjeli pnr aiiw»ar. Irna knga! Ta bl«b«tavi nafhpemrtnik j« raztrobil aej« psvest v itrafinih glikafc BvtjMiu ¦ajorju, ki j» na ««stu telefoniral to moje iimSljen« iunaŠtv« gespodu brigadirju, moj»mu dobremu prijatelju — Hausst«inu. ¦Sevetfa je prej«l g«neral tudi od regimenta resnično porofiilo o m5«vem pohodu. Gospod pri brigadi jt primerjal ob« poroBili in hajd z menoj na raport! Saperlot! Grelo m« jt, ko sem korecal pr«d samega generala, ki m» ja že pestil in mrcvarilj dvakrat. PrepriSan ttr uvtrjen s«m bil, <Ja tokrat s« n» izmuznem br»z kaeni. Govoril sera pri raportu po resnioi brez iz;.rovora in kaki olepšave. Rohnel je gospod v men» po lintv«rsko in m* zmerjal za blebetavo baburo, ki n« zasluži naslova: vojni kurat. Tako je jVričal in besn»l, da j» t jezi pozabil me kaznovati. Proti koncu (• nezabn« g«ntralr?k« pridigt, kateri bi imela kot p»5at slediti ostra kaz«n. so poklieali gentrala k t»lefonu. Oh, kako s«m s« oddahail, k« je stopil gospod v drugo sobo; jae p* »muk skozi drud *uri na — prostt . . . Dos])»Tti t iomnto kolib«, ate j« ž« iakal tankaj maior od bataljOBa, ki j» bil Uleloniral »ojt lahto«iis»Ino imižljotino brigadi. Zehtal in pral »e j« U t», ¦• p« bratok«, aaapak prar •» tstr«, pral- Komaj me ja izpustil ta, je lopnil po oieui z ukorom naš major, poveljnik regimenta. Tri jezičn« kolajne so mi obesili en dan, ker sem gazil kot volk po snegu, b«del celo nofi in patruliral vestno, da bi nri ne bila ušla niti miŠ. Dob* ro, da sem bolj lahkomiselno odpustljiv«pa srca, sicer bi bil utonil v zamerljivosti vsled treh predstoiniških batin. Odpuššam gospodom, da »e le zaprli niso. One nepremišljen« farbarije pa se pozneje nisem kesal, ker je rodila ta hvalevrtdni sad, da me nio« vefi podili v sneg, v nož na patrulje lovit rop»skih Rusov. Za dva dni po tem dogodku so zapovedali vi» Sji gospodje, da mora drug, bolj resnicoliuben fcastnik s patruljo pri belem dnevu v selo. Opaeiti Je bilo, da so si izkopali Rusi iz postojank do prve hiše v selu predor pod snegom. Ta hiša j« bila pozidaaa n«kaj korakov izvtn vasi bolj na samem. Kakih 8Q Rusov st je prikradlo po sneženem pr«dbm v hiSo. Naš nadporoSnik j» udrl za njimi, da jib. obkolji ia zajam« v samo nastavljeni pasti. Res, posrečilo se mu je, da j» dospil neopažen do hiš». Stojeft skoraj na cilju, da ujame celo tolpo roparjev, ]9 napravil v MSprtvidnosti napako, ki j« imela strafins posledice. Mesto da bi hišo obkolil in pozval sovražaika k predaji, s« j« podal s patruljo v hi6o. V trenutku, ko so stopili naSi v vežo, se ]• priklatil po predoru s hriba močan sovražen odd«l»k, ki se j« ovil bliskoma okrog hišr Vn»l sg jo stdaj srdit boj, jklanj« i« zaorilo je vpitj« kot nekoš pri Grod«ku. Rusi in mi smo se pa vsuli radovtdno na postojank«, da si ogl«iamo izid t«ga izvanrtdno iudntga spopada. Streii *o sikali iz in t hiSo, udrikanj* s pugkiniai kopiti in krik bor«Łih t«r umirajolih j« •<3a«v«J Aalel »a okrtg. Rusi, ki so bili t hiSi, s« »is« proiali, pa tu*i naS ne. Sovražnik, ki j« •bkoljtval IiiSo, j« strtljal pri oknu, p« hiK paio n zbalali t»r p«haJi Hft*i i« Rusi z ĄaiM«tf.  ^. P*J|« v&l