plačana ▼ gotovini Leto LXXI. št. 12$ f i h l_5T ' ' LJubljana, sobota 4. fonija I038 Cena Din 1.— Izbama vsak dan popoldne. Izvzemal nedelje in praznike. — InaeratJ do 80 petit vrst A Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst k Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25«— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VNISTVO LJUBLJANA, Knafljevm ulica stev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR. Stroesmayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE; Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.351 Angleško posredovanje v Španiji: General Franco proti sklenitvi premirja Po dosegi sporazuma v londonskem odbora glede omika tajili prostovoljcev iz Španije bo Anglija sedaj predlagala sklenitev premirja — Edino general Franco se temu protivi in Se vedno upa na svojo zmago, ki se pa ne zdi več verjetna LONDON, 4. junija, br. Diplomatska prizadevanja Anglije so sedaj osredotočena na čim hitrejšo likvidacijo španskega problema. S pomočjo Francije upa angleška vlada, da ji bo uspelo neposredno potem, ko bo izvršen umik tujih prostovoljcev iz Španije, pridobiti oba španska tabora za pogajanja o premirju. Po informacijah iz dobro informiranih londonskih krogov je Italija že pristala na angleški posredovalni predlog. Optimizem se je v londonskih krogih še bolj dvignil, ker je sedaj Rusija po dolgem oklevanju naposled pristala na angleški načrt za ureditev španskega problema, ki predvideva umik prostovoljcev iz obeh španskih taborov in zo-petno uvedbo poostrene kontrole na vseh španskih mejah na kopnem in na morju. S tem so odstranjenja poslednja nesoglasja glede Španije med velesilami, tako da so sedaj končnoveljavno pristale na angleški predlog poleg Anglije in Francije tudi Italija, Nemčija in Rusija. Edino resno oviro pri angleški posre- dovalni akciji pričakujejo v londonskih krogih s strani generala Franca, ki je očividno prepričan, da je še vedno v stanju izvojevati vojaško zmago nad republikansko vlado in to tudi potem, ko se bodo tuji prostovoljci umaknili, o čemer pa v Londonu resno dvomijo. V zvezi s tem je zanimiva vest »Daily Telegrapha«, ki poroča, da se Hitler dnevno posvetuje z generalom Brau-schitzom, admiralom Roderjem in generalom Keitlom. Po informacijah lista se nanašajo ta posvetovanja v prvi vrsti na položaj v Španiji, kjer niso računali s tako žilavim odporom republikancev Splošno opozarjajo na to, da je za prihodnje dni treba pričakovati važnih odločitev. Toda angleška vlada je trdno odločena raztegniti svojo politično aktivnost tako, da bi se čimprej doseglo splošno popuščanje napetosti v Evropi. Zato je tudi že pozval Italijo in Nemčijo, naj aktivno sodelujeta pri akciji za dosego premirja v španski državljanski vojni. Slovakom je mesto samo v nedeljeni in enotni češkoslovaški republiki Govor ministra Derrerja po radiu PRAGA, 4. junija, br. Minister za pravosodje dr. Derrer, po rodu Slovak, je imel sinoči po radiju nagovor na Slovake, v katerem je med drugim dejal: V zvezi z občinskimi volitvami je več političnih strank na Slovaškem sklenilo osnovati volilni blok in po možnosti nastopiti z enotno listo. V ta blok so vstopile republikanska agrarna, čsl. socialnodemo-kratska. češkoslovaška narodna socialistična stranka, grupa Narodne unije in opozicijska ljudska stranka. To je dokaz, da so slovaške politične stranke rezumele višie državne in narodne interese in šle preko svoiih strankarskih interesov Mi Slovaki imamo prvenstveni interes, da se očuva in okrepi češkoslovaška republika. V tej demokratični državi, ki zajamči pravice vseh. smo tudi mi Slovaki v teh 20 letih dosegli tak napredek, kakršen še nikdar ni bil zabeležen v naši zgodovini. Zato je Slovakom mesto samo v sktmni. nedeljeni in enotni češkoslovaški republiki. PRAGA, 4. junija. AA. Vlada je sklenila, da ostanejo v veljavi odloki vojnega ministra z dne 21. maja ti., vendar pa bodo nekatere rezerviste poslali domov, da b> lahko opravljali svoje poljedelsko delo. PRAGA, 4. junija. AA. Zunanji minister Krof ta je včeraj sprejel zastopstvo angleške delavske stranke. Angleški zastopniki so prišli v Prago, da se udeleže proslave 60 letnice ustanovitve češkoslovaške socialno demokratske stranke. London, 4. junija, o. Angleški publicist Ward Priče namerava vložiti tožbo zaradi intervjuva a Henleinom, ks ga je objavil >Daily Mail«. Znano je, da je vodstvo sudetsko-nemške stranke uradno in po nemškem radiu izjavilo, da so bile nekatere Henleinove izjave po krivdi angleškega novinarja netočno reproducirane. Priče se čuti užaljenega. Po angleškem ^običaju namerava zahtevati odškodnino 'več tisoč funtov šterlingov. Delo samo za narodne socialiste Biircklovo opozorilo avstrijskim delodajalcem DUNAJ, 4. junija, br. Hitlerjev poverjenik za Avstrijo Burckel je objavil poziv vsem avstrijskim delodajalcem, v katerem najprvo opozarja na velik gospodarski napredek Avstrije pod narodno socialističnim režimom nato pa poziva avstrijske delodajalce, naj se za to oddolže tistim, ki imajo največ zaslug, da se je avstrijsko gospodarstvo obrnilo na bolje in se mu danes nudijo lepi zaslužki. To pa so člani SA in SS oddelkov, ki so često-krat žrtvovali celo svojo eksistenco za ta da se je tudi v Avstriji uveljavil narodno socialistični režim. Zato morajo sedaj tudi avstrijski delodajalci izpolniti svojo dolžnost napram njim in napram stranki, ker dosedaj ni bilo mogoče na drug način nagraditi teh ljudi za njihove zasluge. Vsa prosta mesta v podjetjih se morajo izpopolniti samo v sporazumu z uradi za posredovanje dela. To ne velja samo za de- lavska mesta, nego v prvi vrsti za ona mesta, ki so združena tudi z gotovim zaupanjem. Metoda oglas, v listih kaže samo pomanjkanje razumevanja za narodno socialistično skupnost in za stranko. V resnici pomeni oddaja mest potom novinskih oglasov omalovaževanje in preziranje stranke in odklanjanje članov SS in SA oddelkov. Tega mora biti konec in ti ljudje morajo imeti prednost pred vsemi drugimi. Burckel končuje svoj proglas z besedami: Kdor ni z nami, je proti nam in bo moral nositi tudi vse posledice. •r *_ Ti-. Razstava o zaščiti pred letalskimi napadi Beograd. 3. junija. AA. Na mednarodni letalski razstavi, ki so jo otvorili 28 maja, je tudi razstava za zaščito pred letalskimi napadi. Razstava Je velikega pomena za nas narod, ker bo tam vsak obiskovalec videl: 1. rane, izvirajoče od strupenih plinov na človeškem organizmu; 2. razne vrste mask za strupene pline iz raznih držav in iz Jugoslavije; 3. civilna varnostna sredstva, zavetišča v zasebnih hišah in javna zavetišča, kJ naj se zgrade po mestih in vaseh; 4. aparate in sredstva za prvo pomoč po strupenih plinih prizadetim osebam; semkaj spadajo tudi aparati za umetno dihanje itd.; 5. aparate za izoliranje itd.; 6. varnostno obleko za strupene pline; 7. slike o sovražnih letalskih napadih; kako naj ravna in kako ne sme ravnati civilno prebivalstvo. 8. naprave in material za gašenje požarov, ki bodo spremljali vsak letalski napad, dalje bodo na tej razstavi obiskovalci labko kupili našo civilno masko za strupene pline po lastni nabavni ceni in varnostno obleko. Prav tako si bodo lahko nabavili razna navodila in knjige o varstvu pred letalskimi napadi. Obiskovalci Beograda naj ne zamude priložnosti in naj si do konca letalske razstave (do 13. junija) ogledajo tudi oddelek za pasivno varstvo, ki je za nas narod velikega pomena. Kajti največja nevarnost pred bombami s sovražnih letal je v tem, če ljudje ne vedo, kako se lahko rešijo in kakšne nevarnosti čakajo tiste, ki niso na napad pripravljeni in o njem poučeni. Pc-tebiio važno je, da si ogledalo to razstavo člaoi upravnih oblaste*/, profesorji in učitelji ter šolarji in dijaki V3eh Šol. sploh vsi. k: resno pojmujejo nevarnosti letalskih napadov. Londonski krogi upajo, da bosta Hitler in Mussolini zastavila svoj vpliv pri generalu Francu v pozitivnem smisla. V londonskih vladnih krogih izjavljajo, da vidijo glavni cilj svoje diplomatske akcije najprvo v dosegi premirja v Španiji. Sporedno s tem se mora likvidirati češkoslovaški problem in še le na to se bodo lahko pričela pogajanja za končno ureditev odnošajev z Nemčijo. Uspeh angleškega posredovanja v ČSR in Španiji bi otvoril pot do sklenitve že dolgo nameravanega zračnega pakta, do obnove pogajanj za omejitev oboroževanja in končno tudi pot do rešitve kolonialnega problema. V londonskih krogih odkrito priznavajo, da dogodki zadnjih tednov niso bili baš povoljni za rešitev vseh teh problemov, kljub temu pa Anglija slej ko prej želi, da pride do sporazuma z Nemčijo v cilju splošnega po-mirjenja Evrope. London, 4. junija, o. Ruski delegat v > nevtraJnostnem odboru, poslauiSki svetnik i Kagan, je snoči izjavil, da j© Rusija pripravljena spremeniti svoje stališče glede bri tanskih načrtov o umiku tujih prostovoljcev iz Španije, ki so bili sprejeti na seji ožjega nevtralnostnega odbora dne 25. maja. Rusija pristane tudi na to, da se tuji prostovoljci v Španiji kategorizirajo, zato pa zahteva, da se brezpogojno izvršuje mednarodna kontrola v španskih lu-kah in vodah. Položaj na Salamancat 4. junija, o. Nacionalistična ofenziva na področju med Te medom in Sredozemskim morjem se je tudi danes nadaljevala čeprav letalstvo zaradi slabega vremena ni moglo poseči v borbe. Nacionalisti so docela obkolili Moro de Rubielos. Kakor pa poroča >International News Service«, je republikancem v zadnjem hipu vendarle uspelo ojaeiti posadko v mestu še za 15.000 mož. Mora de Rubielos so republikanci v zadnjih Tednih sikio utrdili, tako da predstavila skoro neosvoljivo trdnjavo. Dejansko eo nacionalisti danes dopoldne zaman poskušali vdreti v mesto. Maršal čangkajšek na čelu vojske Na vseh frontah so Kitajci v ofenzivi Hankov, 4. junija- br. Uradno poročajo, da je maršal Čangkajšek odpotoval na fronto in osebno prevzel poveljstvo nad kitajskimi četami ob lunghajski progi, kjer se bije ena največjih in morda odločilnih bitk. Prihod maršala na fronto je zbudil med kitajskim vojaštvom silno navdušenje in podvojil njegovo borbenost. To se je pokazalo že prvi dan, ko je Čangkajšek prevzel vrhovno poveljstvo na tej fronti. Borba na tej fronti je postala še bolj ogorčena kakor prejšnje dni. V zadnjih 24. urah je padlo samo v eni bitki 15.000 vojakov. Kljub ogromnim količinam najmodernejšega orožja, ki se ga poslužujejo na obeh straneh, dosedaj ni prišlo do odločitve. Kitajsko uradno poročilo odločno demantira japonske vesti o zavzetju Ihsijena. Japonske čete so bile zaustavljene deset kilometrov pred mestom in so se po ogorčeni bitki morale zopet umakniti. Japonska divizija generala Dojhare se je umaknila na severno obalo Rumene reke. Pri umiku je bil večji del te divizije uničen in je samo mali del dosegel severno obalo. Tudi na drugih frontah se Kitajci dobro drže. Dve kitajski diviziji sta včeraj prodrli do proge Šanghaj—Hangčov. Skupno z gverilskimi Četami sta obe diviziji zaceli prodirati proti Šanghaju. V borbi, ki se je vnela pred Šanghajem, so izgubili Japonci 1600 vojakov in večje število oficirjev. Gverilski oddelki so že prodrli v predmestja Šanghaja. kar je med Japonci izzvalo pravo paniko, ker vedo, da ti kitajski borci ne poznajo nobene milosti. Tudi Nanking je v vojni coni kitajskih gverilskih čet. 30.000 kitajskih četnikov koraka proti mestu in preganja močne japonske oddelke, ki so se morali pred njimi umakniti in se ne utegnejo nikier utaboriti in utrditi. Obsedno stanje v Aleksandreti ANTIJOHIJA, 4. junija, br. Napetost, ki je zavladala v Aleksandreti zaradi bližajočega se plebiscita in velitev, je dosegla vrhunec. Incidenti so se tako pomnožili, da so oblasti posegle po najodločnejših ukrepih. Francoski visoki komisar je v želji, da očuva prijateljske odnošaje med Francijo in Turčijo ter zagotovi miren potek glasovanja in volitev, uvedel v vsej pokrajini obsedno stanje. Vso oblast je prevzela vojska, ki vodi sedaj tudi civilno upravo. Med Parizom in Ankaro so se o teh ukrepih vodila že tri dni pogajanja in je bil naposled dosežen sporazum, po katerem je francoski vrhovni komisar prevzel odgovornost za vzdrževanje reda in miru. S temi ukrepi bodo predvsem zaščiteni Turki, ki so bili izpostavljeni terorju. Ce bi se izkazalo, da so francoske čete prešibke za vzdrževanje reda in miru, bo Turčija stavila na razpolago svoje čete. Silna nevihta na Gorenjskem Debela toča je napravila mnogo škode — Strela zažgala kozolec Kranj, 4. junija Včeraj popoldne ki zvečer je divjalo nad Kranjem m okolico hudo neurje, med katerim je padala tudi debela toča, ki je povsod povzročila veliko škodo, V Kranju je bilo ves dan precej soparno ki popoldne so se začeli nad mestom in okolico kupici ti črni gosti oblaki, ki so do tal zagrnili vso dolino. Nastal je silen vihar m vlila se je ploha, med katero je padala tudi kakor lešniki debela toča, ki jc oklestiLa vse drevje ter povzročila veliko škodo na po vrtnini m rožah, v mestu pa je razbila tudi več šip. K sreči se je nevihta hitro polegla. Bolj pa je prizadelo včerajšnje neurje Zapoge, Smlednik in bližnjo okolico. Od Polhovgrajskih Dolomitov so se okrog 20. privalili težki oblaki in kmalu je zdivjala nad Zapogami ter bližnjo okolico strašna nevihta. Vsula se je debela toča, ki je na-mah pobelila travnike, njive in polja. Toča je uničila skoraj vso povrtnino. zlasti grah, salato, zgodnji krompir in fižol, uničene je skoraj tudi polovico rži, katere stebelca so okleščena do kolena. Toča je padala toliko časa, da so bila še danes polja vsa pobeljena, pred nekaterimi hišami je jc bilo na vrtovih za cele mernike, a hudournik jo je v Zapogah na nesel v dolino več kubičnih metrov. Med nevihto je tudi večkrat treščilo in je strela udarila v kozolec posestnika Josipa Lavriča v Lomicah št 3, ki je začel goreti. Gasilci iz Zapog so z motorko takoj prihiteli na pomoč in napeljali cevi v bližnji hudournik. Posrečilo se jim je, da so rešili polovico kozolca. Na pomoč so prišli tudi gasilci iz Vodic, ki so se pa že sredi nota vrnili, pripravljeni »o bili pa tudi že smledniski gasilcu Lavrič rma precejšnjo škodo, zavarovan pa je bil samo za 100 din. Vihar je v Zapogah na vrtu cerkovnika Pipana tudi prekimil staro košato jablano. V Komendi sicer ni bilo toče, pač pa hud veter m so danes polja tako poležana, kakor bi šel valjar preko njih. Borzna Doro5:!s» Curih, 4. junija. Beograd 10, Pariz 12.1875, London 21.725, Newyork 439, Bruselj 74.35, Milan 23.10, Amsterdam 242.40, Berlin 17625, Dunaj 41, Praga 1525, Varšava 82.50, Bukarešta 325. i poClttcnl cC$c\nl& O narodni koncentraciji Glede na članek o narodni koncem-traciji, ki ga je objavita revija »Misel in delo«, je zavzel glede tega vprašanja svoje stališče tudi list »755/«, ki pravi o sebi, da je »akademsko glasilo za univerzna in javna vprašanja«. List izvaja: »Uvodnik revije »Misel in delo« naj bi bil odgovor slovenskim kulturnim ustvarjalcem, ki so ob zunanjepolitičnih dogodkih našega časa pozivali v svojih revijah k slovenski narodni skupnosti. . Narodne borbe v 60 tih letih preteklega stoletja so vodile Levca, da si je posta\'il vprašanje, »ali bomo Rusi ali pa P rusi, na dijaškem shodu leta 1869. je zagovarjal misel, naj prevzamejo Slovenci za znanstveni jezik ruščino... Podobno skušajo postaviti vprašanje slo\*enski pristaSi jugoslovenske državne in narodne enotnosti. Postavljajo ga z majhno, toda bistveno razliko: Leveč ni tajil slovenske narodnosti. sJo\*enski unitaristi jo taje (?!). Leveč je razvijal svoj program, ki seveda ni bil nikdar izvršen in ki med Slovenci ni našel odzfva% v obrambo slo\anstva. krog, ki ga skuša postaviti prav tako v obrambo slovanstva, ga je stavljat prej (to je podlo, V ničemer osnovano podtikanje! Opomba uredništva.) v obrambo finančnega in upravnega centralizma.. .c Pisec pravi, da je bil odgovor na to, tako posta\'fjeno vprašanje — program »Zedin jena Slovenija«. Priznavajoč, da dobiva zamisel Zedinjene Slovenije »vse bolj in bolj značaj neiz\ršl jivo-$ti,« pisec nadaljuje: »Toda kaj nas more sila, dasi najrealnejši argument časa, voditi k zanika\'anju onega, kar je in čemer ne more nihče odrekati pra\-ice? Kaj more biti par strojnic res že dokončni argument? »Ali bomo Rusi ali pa Prusi,« v tej ali podobni obTiki nam že posta\'ljajo možnosti protisile. Zanikavanje slovenstva — duhovna enotnost z nekom, ki je iz\*en nas —■ naj bo cena. ki bi jo v dobi nasilja plačal dvo-(?)mili jonski narod. Za ohranitev... česa?... prevladale so misli, ki dovoljute-jo življenje samo sili, ki ubija. £■ nikdar pa ni nasilje ustvarjalo dokončnih oblik . . Nismo se še zgrnili v celoto, uporne življenjske sile nismo se nikjer pokazali in že nas vodijo k tujim gospodarjem beračit za pomoč. Vsemu so *e pripravljeni odreči za blagor naroda, ki tega noče, ki se je sam branil stoletia. Ne, ne, preočitna je ta igra. da je ne bi spoznali. To igro poznamo že dvajset let.« _ List »1551« priznava, kakor je razvidno, da smo Slovenci nemočni, razdrobljeni in »brez uporne življenjske sile«, človek bi torej pričako\'aJ. da bo koncem svojih izvajanj zaktical: Strnimo svoje vrste, da bomo močni, enotni in da bomo pokazal! »uporne življenjske sile«, a kako zaključuje lisi svojo deklaracijo? Poslušajte: »Tisti predpogoj, ki upravičuje nekoga, da poziva k narodni koncentraciji, je priznanje — suverenosti naroda. »Torej priznajte suverenost naroda, pa bo narod — rešen pogina! „Krf se ne da zatajiti ... " Nomadski »Deutsches Volksblatt« pri-občuje iz Kočevja dopis, ki v zelo živih barvah slika kočevsko ljudsko slavnost, ki so jo priredili preteklo nedeljo v Moztju na Kočevskem. Na veselici je bilo baje 2000 udeležencev z vseh koncev »kočevske deželice«. Razpoloženje na vrtu župana Šmiča, kjer^ se je vršita veselica, je bilo »skrajno svečanostno«. Neugodno je nanj vplivala samo »prepoved narodnih pleso\>, ki jih na Kočevskem od nekdaj plešejo in ki igrajo prav tako nedolžno vlogo, kakor narodne pesmi.« No, »preprost stisk roke in pogled v oko sta tem bolj utrdila čustvo občestva m čustvo skupnosti.« Dopis končuje: »Kljub vsem trdiH'arn, da kočevska dežela ni bila nikdar nemška, je bil preteklo nedeljo ponovno doprinešen dokaz, da se kri ne da zatajiti.« — Razume se samo ob sebi. da je bil »jungvolk« ves v bleščeče belih doko* lenkah ,.. Nova organizacija gasilstva? Lani so hrvatski gasilci, kakor je znano, izstopili iz državne gasilske zveze v Beogradu in izjavili, da zanje ne velja zakon O organizaciji gasilstva. Sedaj so se obrniti zastopniki hrvatskih gasilcev na dr. Mačka s prošnjo, naj bi jim zopet dovolil sodelovanje z Beogradom. Dr. Maček je tej prošnji ustregel pod pogojem, da hrvatski zastopniki v gasilski zvezi v Beogradu izpo-slujejo, da se namesto dosedanje gasilske organizacije po banovinah osnujejo tri gasilske zveze, srbska, hrvatska in slovenska, ki naj uživajo popolno samoupravo. Proti temu načrtu ostro nastopa dr. Ivan Pavi-čič, starešina gasilske zajednice za drinsko banovino v sarajevskem »Jugoslovenskem listu« pišoč: »Ako bi to ne bilo resnično, bi bito smešno, a tako je več kakor žalostno. Ali naj bo gasilstvo prvo, ki bo izvedlo novo teritorialno razdelitev države na plemenske gasilske organizacije avtonomistično-federativnega značaja?!« Stran ^ »8LOTYlf8YI ff A It OD«, sobota, 4. Jmn> 193*. 8te* 125 Treznostmi teden zaključen Ob zaključka le bila sprejeta resotecija o Ljubljana, 4. junija Zdravniška, pedagoška, gospodarska in družinska sekcija, ki so zasedale med trez-nostnim tednom po Sloveniji, naglasa jo ob njegovem zaključku sledeča dejstva: 1. življenjska statistika nam prepričevalno dokazuje, da je vpliv alkoholizma na ljudsko zdravje v Sloveniji poguben. Alkoholizem izpod j eda naše narodno telo, kajti visoka umrljivost v vmorodnih okrajih ▼ zvezi z nazadovanjem rojstev v vseh okrajih in mestih grozi bodočnosti slovenskega rodu; 2. škoda, ki jo dela alkoholizem na slovenskem potomstvu je taka da ji moramo posvečati največjo pozornost; 3. življenjska bilanca Slovenije bi bila pozitivna, če bi ne bilo pogubnega vpliva alkoholizma; 4. negativni znaki v duševnem in telesnem razvoju ter rasti mladine se opažajo ▼ največji meri tam, kjer je motnost vpliva alkohola na mladino največja To nam x neovrg-ljivimi stvarnimi dokazi potrjujejo ugotovitve dosedanjega raziskovanja razširjenosti in vpliva alkohola na mladino, ki je v Sloveniji ogromen: 5. alkoholizem s svojimi zlemi posledicami tako duši šolo. da ta pod njegovim bremenom vidno hira; 6. alkoholizem je najbolj razširjen tam, kjer so socijalne razmere najslabše, zato je treba družinam omogočiti njih postanek in obstoj, treba je urediti gospodarske razmere tako. da si bodo mlad* ljudje mogli pravočasno ustanavljati družine in priti do solidnega življenja, da se bodo mogli starš* posvečati še čemu drugemu, ne pa samo skrbi za vsakdanji kruh. Le na ta način bo mogoče pripraviti plodna tla za razumevanje treznostnih načel; 7. gospodarska politika al nani sijanu teko, da bi se vas nase prirodno bogastvo izkoristilo v zdravje m napredek naroda, da bi se dvignila njegova življenjska moč in narodna zavest; 8. delu aa istreznenje ■Jnnaalraga naroda se posveča is vedno premalo pozornosti in brige take od javne kakor zasebne strani. V svezi a tem je bOa sprejeta od vseh so. delujočih korpo racij ▼ treanostaem tednu sledeča: RESOLUCIJA 1. Vpliv alkohola na duševno in telesno zdravje slovenskega ljudstva je treba čim preje in temeljito raziskati; 2. posebno pozornost je treba posvetiti slovenski mladini od spočetja do polnoletnosti; 3. rodbino je treba pred alkoholizmom zaščititi; 4. potrebna je gospodarska in socialna preosnova v taki meri, da bo delo za treznost in odstranjevanje pogubnih vplivov alkoholizma sploh mogoče; 5 to delo naj prevzame Liga proti alkoholizmu; 6. Ligi proti alkoholizmu morajo v smislu gornjih točk posvetiti vso pozornost ter duhovno in tvarno naklonjsnost vsi, ki so kakorkoli dolžni ali voljni "sodelovati za treznost slovenskega naroda; 7. podrobni načrt in program dela za praktično reševanje vseh teh vprašanj naj izdela Liga proti alkoholizmu; 8. njene zahteve in nasveti naj se brezpogojno upoštevajo. Pripravljalni odbor Lige proti alkoholizmu. Občinskim uslužbencem Nujna potreba po enotni, krepki stanovski organizaciji Velika Dolina. 3. junija Tovarni! Težka in naporna je naša služba. Veliko odgovornost nosimo na svojih ramah in zahteva se od nas vsak dan več Mi smo danes ona peščica delavcev, ki edina mora delati vse in biti izvešbana v vseh strokah m v vsakem pogledu. Od katerega stanu se se zahteva znanje vseh zakonskih predpisov, od katerega stanu znanje vse narodove duše in volje? Komu se še nalaga hkrati toliko odgovornosti m dela kot nam? Od katerega stanu se še zahteva znanje 72 zakonov in uredb kot od nas. a to v smislu uredbe o strokovnem tečaju občinskih uslužbencev, da ne govorim tu še o drugih vojaških poslih itd., o vsem, kar se od nas zahteva in kar se nam nnlaga! Ali je še oblastvo naše države, čigar ustroja bi mi ne morali poznati in s katerim bi nam ne bilo poslovati? Mi smo opora vseh oblasti, tolmač narodnih želja, prvi svetovale! naroda in tako skala vsemu narodnemu življenju, gospodarstvu, kulturi, umetnosti, znanosti, pro-sveti itd. Zavedajmo se, tovariši, da je naše poslanstvo visoko in obsežno in naša dolžnost je. da ga izpolnimo v celoti, ker sicer se pregrešimo proti narodu in državi. Ce imamo pa dolžnost', moramo imeti tudi pravice in poglejmo jih pobliže. V podeželskih občinah dela delovodja in tudi sluga 12 do 18 ur dnevno — ker dolžnosti mora biti ugodeno — a pri plači delovodje din 400 do eventuelno 800 mesečno, a sluge 250 do 400, ali še celo manj! Drugih privilegijev v več;ni primerov nimamo. l/-šla je uredba o minimalnih mezdah za vse delavce predpisi o delovnem času itd., a za nas? Z uredbo o občinskih uslužbencih je jasno in glasno rečeno, da moramo delati vse. kar predsednik odredi poleg ostalih dolžnosti, a nikjer ni govora o delovnem času. Proračuni s tako sramotno plačo, kot je gori navedeno, se potrdi'o! Xavezani smo na milost naS?h občinskih odborov, ki se igrajo z občinskimi usluž- benci ob vsaki spremembi kakor z žogo na ) hranimo knjiateo zavoda. Tnagnjnili in odbor so preden i sečnico m pohvalo. Po CKtaoru je predlagal šolska upravitelj g. Drago Rostobsr, naj vedi tudi v bodočem letu društvo dosedanji odbor s predsednico gdč. Meskovo, podpredsednikom g. dr. Gradičem .tajnico gdč, Rebče-vo, blagajtikorn g. Kraljem. Ostali so tudi dosedanji odborniki, med njimi je čestita gospa Helena Bevkova, naša najstarejša članica in svakinja ustanovitelja CMD Luke Svetca. Predlog' je bil soglasno sprejet. Kot delegata aa veliko skupščino sta bOa določena predsednica gdč. Meškova m šolski upravitelj g. Rostohar Seja uprave Zveze industrijcev Ljubljana, 4. junija. Pod predsedstvom g. Avgusta Praprotni- ka se je vršila v petek dne 3. junija ti. redna seja uprave Zveze industrijcev za dravsko banovino. G. predsednik Avgust Pra-protnik je v predsedstvenem poročilu omenil nekatere važnejše zadeve načelnega značaja, zlasti v zvezi z delovanjem Centralnih industrijskih korporacij Uprava je z zadovoljstvom vzela na znanje izvolitev g. predsednika Avgusta Praprotnika za predsednika Centrale industrijskih korporacij. G. predsednik Avgust Praprotnik je na to poročal glede aktiviranja mariborskega poverjeni št va Z'-eze ''ndustrijcev ter je uprava v zvezi s tem storila potrebne sklepe. Predvidevajo se dvakrat mesečno I redni uradni dnevi v Mariboru, kakor tu-| di članski sestanki. Za načelnika mariborskega poverjeništva Zveze industrijcev se je določil član uprave g. ing Oskar Drača r. Sledilo je poslovno poročilo tajništva, ka tero je podal glavni tajnik dr. Adolf Golia. Poročevalec je omenil zlasti delovanje Zveze v davčnih, taksnih in trošarinskih vprašanjih ter podrobnejše poročal o raznih konferencah ter intervencijah pri centralnih mestih, zlasti tudi o konferenci glede načrta uredbe o rezervnih fondih v smislu tozadevnega pooblastila v novem finančnem zakonu. V okviru poslovnega poročila j# bilo podano tudi poročilo o delovanju posameznih strokovnih odsekov, ar* sti odseka električne industrije in plinarn, odseka gradbene industrije in industrije gradbenega materi i al a ter lesnega odseka. Iz poslovnega poročila je še povzeti da tajništvo Zveze industrijcev posredovalo v raznih mezdnih sporih ter sodelovalo pri tozadevnih razpravah. Posebno poročilo o železniško-tarifnih zadevah je podal tajnik Danilo Gortup. Poročilo o osnutku uredbe o zaščiti in uporabi javnih cest pa tajnik Albert Ko-ser. Uprava je sklenila, da se spričo posebne važnosti nekaterih določb navedenega osnutka ta osnutek razmnoži ter dostavi vsem članom Zveze v proučitev in izjavo. Končno je uprava razpravljala še o nekaterih tekočih zadevah. Trojni jubilej Fer da Laznika Radeče, 4, junija Jutri bo praznoval g. Ferdo Laznik trojni življenjski jubilej. V družbi svoje živ-lienske tovarišice Ivane in peterih otrok, ki jih ie vzuojil vse v naprednem duhu, to praznoval 50 letnico rojstva, 26 letnico samostojne kolarske obrti in 25 letnico svoje poroke. Kdo ne pozna predsednika Narodne posojilnice e Laznika v Radečah? Njegovo ziv-lienje ie en sam delaven dan. Odlikuje ga kremenit, tih in blag značaj, iz katerega veje eama ljubezen in usmiljenje do ubogih. Ze od rane mladosti je odločno naprednega mi-Hienia. Njegovo delovanje se ie izkazalo vedno kot vzorno in koristno v vseh naših naprednih društvih in javnih ustanovah. Zato je povsod dobrodošel in uživa kot tak največji ugled v vseh naprednih vrstah v Radečah. Svojega značaja ni zaiajH niti v najnevarnejših letih! Je naročnik skoraj vseh naprednih listov. Ferdo Laznik je bil rojen pred 50 leti na Colu pri Hrastniku, kjer se je izučil kolarstva. Po končani pomočniški dobi se ie šel strokovno izpopolnit v inozemstvo. Bil je na Dunaju, kjer se je izvežbal za gradnjo avtomobilskih karoserij, v čemur je še vedno nenadkriljiv mojster daleč na okoli. Cim je nastopila v naših krajih doba >bele opojnosti«, že te Laznik začel izdelovati smuči, ki uspešno konkurirajo vsem inozemskim izdelkom. S svojimi skromnimi prihranki si je pred 26 leti kupil deđ Blajevega posestva v Radečah, kjer si je osnoval lastno kolarsko delavnico. Ker mu je spričo velike podjetmoati postala pretesna, je po likvidacija Podvin* cevega podjetja kupil strojamo, katero je preuredil v vzorno strojno kolarsko in lesno proizvodno delavnico. Spomladi leta 1931. je to podjetje prodal družbi >Pe>ta«, z izkupičkom pa si je kupil mlin in hišo bivšega radeSkega župana g. Pogačnika. Tu si ie dosidal ki opremil moderno in vaorno delavnico za svojo kolarsko obrt in izdelavo sodobnih lesnih izdelkov. Podjetle fe tako Učno, da lahko služi v ponos našemu mesto. Na življenjski poti ga spremlja že ia let ljubljena soproga Ivanka, doma iz Sevnice ob Savi. Tudi ona je narodno zavedna, vzor marljivosti ki je vzgojila tri sinove in dve hčeri v naprednem duhu. G. Laznik u želimo vse najboljše k njegovemu tro meni u jubileju z željo, da bi ga usoda ohranila v družbi ljubljene soproge im otrok še mnogo let zdravega in čilega! CMD v Litiji Litija, 6. junija .i^i..go društev imamo pri nas v Litiji, zato se mnoga ne morejo razviti tako, kakor bi bilo potrebno. Med najmarljivej-ša društva prištevamo našo podružnico sv. Cirila in Metoda. O tem smo se prepričali na letošnjem občnem zboru. Zborovalce je pozdravila predsednica gdč. Pavla Meskova. Marljdva tajnica gdč. Zenica Rebečeva je poročala o delovanju društvenega odbora. Poudarila je, da rabi GMD za dosego svojega namena in za podporo šolstva v narodno ogroženih krajih mnogo denarja. Litijani smo se še v precejšnji meri zavedali te naloge in smo priredili več zbirk m prireditev v korist podružnične blagajne. CMD je priredila tudi oljčni dan, na predvečer godu slovanskih blagovestnikov pa smo žgali na Fr-tici propagandni kres. Nasa podružnica je bila zastopana častno na veliki skupščini CMD v Kočevju, prav tako pa tudi na poklonitvenem izletu na Oplencu. Posebna deputacija, v kateri je bila tudi naša tajnica gdč. Rebčeva, se je poklonila kraljici Maniji. Odbor nase CMD se je udeležil obenem z ostalim članstvom pogreba gdč. Ljudmile Roblekove, ki je umrla v Ljubljani, pred leti pa je bila kot notarska uradnica pri usta*novitelju CMD Luki Svetcu naj-marljivejsa društvena delavka v Litiji. Prav tako smo spremili na zadnji poti tudi dvorno damo go. Franjo Tavčarjevo v Ljubljani ter znanega rodoljuba m plani-narja Ferda Tomazina v ftmartnem. Zbor je počastil njihov spomin. Razveseljivo je taUo poročile blagajnika g. Lojzeta Kralja Naaa podružnica je od- Žrtev plamenov Ptuj, 3, junija. V četrtek popoldne je izbruhnil ogenj na gospodarskem poslopju posesrnice Marije Krumpak v Dražencih pri Ptuju. Poslopje je bilo s slamo krito in se je ogenj z bliskovito naglico razširil na vse poslopje. Ob kritičnem času je bila vsa družina na polju, doma pa je bil samo 14 letni sin Alojz. Fant se je zavedel preteče nevarnosti, ter je skušal rešiti iz poslopja vse, kar se je dalo. Posrečilo se mu je rešiti živino iz hleva. Ko pa je hotel reševati tudi še gospodarsko orodje, zlasti vozove iz šupe, je to reševanje plačal s svojim življenjem. Ko je ravno hotel potegniti voz iz šupe, se je nenadoma zrušil grušt skednja in ga pokopal pod seboj. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Hajdine in Ptuja, katerim pa je primanjkovalo vode, zato je pogorelo poslopje do tal. Kmalu se je vrnila tudi posestnica, ki je takoj pogrešila svojega sina ter opozorila gasilce. iskali so ga povsod, a zaman. Obšla je vse zla slutnja, da je mladenič plačal požrtvovalno reševanje z življenjem. Ko so ogenj nekoliko lokalizirali, so gasilci res našli med gorečimi hlodi zoglenelo truplo mladega Alojza. Bil je pretresljiv prizor, ko je mati zagledala truplo svojega sina. Truplo so prepeljali na domače pokopališče v Hajdini, z nesrečno vdovo pa sočustvuje vsa vas. Kako je ogenj nastal, se še ne ve. Elektrika na Sv. Ještu Kranj, 3. junija. Lepa izletna točka in priljubljena ter širom Slovenije znana romarska pot Sv. Jošt nad Kranjem bo letos deležna velike pridobitve in obenem prve tehnične modernizacije Elektrarna Vinko Majdič bo Še v letošnjem poletju napeljala na sv. Jošt in v vasi. ki leže raztresene po obronkih gore. elektriko Na ta način bodo tudi te samotne, a idilične gorske vasice deležne napredka kot ostale vasi v dolini. V sredo 1. junija popoldne se je vršil na licu mesta komisionalen ogled pod vodstvom sreskega načelnika g. dr. Lipovška za postavitev drogov in odkup zemljišča. Prizadeti posestniki so razumevajoč koristnost akcije večinoma brezplačno dovolili postavitev drogov. Vod za Sv. Jošt in ostale vasi se bo odcepil od velikega transformatorja MajdiČeve elektrarne pri Sirčevi tovarni na Gasteju. Odtod bo položen skozi Stražišče po banovinski cesti proti Skofji Loki kabel v dolžini 1 km do kovača koncem Stražišča. Tam pa preide napeljava v prosti vod visoke napetosti 10.000 voltov do transformatorske postaje na Pševem, odtod dalje pa gredo vodi nizke napetosti 20 kw v vasi PŠevo, Javornik, Zabukovje in na hrib Sv. Jošt. Vod visoke napetosti bo dolg cca 4 km, nizke napetosti pa precej več, ker so vasi zelo oddaljene med seboj. Majdičeva elektrarna, ki oddaja elektriko tudi v Stražišče je s to napeljavo v oddaljene gorske vasi pokazala veliko razumevanje in velikodušno gesto, kajti najmanj 5 do 10 let ta proga ne bo rentabilna. Vsaka druga elektrarna bi zahtevala velike prispevke. Za napeljavo elektrike na Sv. Jošt so se zlasti zavzemali mežnarjevi z Jošta in pa župani prizadetih občin. Drogovi so že postavljeni, kabel se bo pa položil čim pride iz tovarne Nekako v dveh mesecih bo elektrika na Sv. Joštu zagorela in bo takrat Jošt tako razsvetljen, da bo viden zvečer daleč naokoli. Po hribu je bilo delo precej nerodno, ker je bilo treba ponekod za postavitev drogov sekati skalo. Z napeljavo elektrike bo Sv. Jošt kot izletna točka in romarska pot ie bolj prišel do veljave. Dobro bi tudi bilo, da se avtomobilska cesta od Javornika podaljša na vrh Sv. Jošta. Iz Maribora — SOletnioo rojstva obhaja na binko-štni ponedeljek agfilni upravnik »Jutra« in »Večernaka« v Mariboru g. Slavko Rej*«. Kdo bi mu prisodil 50 let? Saj je se ve« fantovski, mladostno vzravnan, poln zdrav ja in moči. Vse svoje življenje je bdi vzorno zaveden nacionalist in naprednjak. Vedno in povsod je neustrašeno izpričeval svoje prepričanje. G. Slavko Reja je doma i« Kozane v Brchh. Pred vojno je bil sodno pisarniški uradnik pri okrožnem sodišču v Golici. Po vojni se je naselil v Mariboru, kjer je bil pri mestnem stanovanjskem uradu, pozneje v pisarni odvetnika dr. Ingoliča, nakar se je posvetil novi stroki: vstopil je v upravo »Mari-borskega delavca«, pozneje »Tabora« in »Mariborskega Večernika Jutra«, kjer prizadevno in uspešno vodi njegovo upravo. Je neumoren delavec v raznih nacionalno kulturnih društvih, odbornik Zveze Maistrovih borcev in mariborskega strelnega okrožja, razen tega pa se živahno ter iniciativno udejstvuje tudi v strokovnem pokretu zasebnega nameščenstva kot zaslužen član prof>agancmega odbora Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru. Ob Abrahamovem mu želimo še petero takšnih s-križev« — Vladimir Skrbinšek se je vrnil. Režiser in igralce g. Vladimir Skrbin^ek, ki je deloval poslednji dve eezoni pri Narodnem gledališču v Skoplju, je z upravo našega gledališča sklenil noprodho za prihodnjo sezono. Vrnitev g. Skrbinška na naše domače deske pozdravljamo tam bolj, ker vrzel, ki je nastala v našem ansamblu po njegovem odhodu na jug, še do danes ni bila popolnoma zaeeljena. Ves kulturni Maribor se njegovega povratka iskreno vet^elL — Ljubljanski juristi v Mariboru. Naš znani znanstvenik prof. dr. et h. c. Metod Do. lene je danes s 35 slušatelji svojega seminarja obiskal Maribor. V predpoldanskih urah so si bodoči advokati in sodniki ogledali naprav« tuk. moške kaznilnice, popoldan pa si bodo izletniki ogledali znamenitosti mesta in Vinarsko in sadjarsko solo. _ Promet o binkottih. Ob priliki sv. birme, ki se vrši dne 5. in 6. junija 1938 v tuk. stolni cerkvi določa predrtojništvo mestne policije v Maritoru glede dovoza Ln odvoza k stolni cerkvi sledeči cestno policijski red: iz 1. okraja de^no od Slovenske ulice, ia 2. okraja levo od Aleksandrove ceste, iz 3. okraja brez izjeme, iz 4. okraja desno od Samostanske ulice. — Dovoz: Slovanska ulica, Gosposka ul.. Ulica 10. oktobra. Odvoi: Gledališka ulica. Iz 2. okraja dee.no od Alekc^drove ceste, iz 5. okraja brez izjeme, iz 4. okraja levo od Samostanske ulice. Dovoz: Glavni trg. Stolna ulica. Odvoz: Orož-nova uldca. Za avtoirvoščke se določi kot stajalisče južni del in za izvoSčke b konjsko vprego severni del Orožno ve ceste. Dohod do pošLnega poslopja na Sk>in£koviani trgu mora ostati popolnoma prost. Za privatne vozove in avtomobil! e se določi kot sta jal i-Šce Miklošičeva ulica. — Gledališče čez praznike. DTevi poslednja predFitava komedije >3f>0 žen? v korist p*5 rizi j^kecra fonda gledaliških igralcev; v nedeljo popoldan -^Divji loveče zvečer posl^d-njič »Slehernik«; v ponedeljek popoldan »Pod to goro zelenom poslednji« m zvečer »Drvji loveče — Igralci mariborskega gledališča bodo 10. t. m. gostovali v Slov. Bi-striei v dvorani hotela >Beograd< s komedijo >3(K) žena«. — Beg od doma. Pri tukajšnji poliaii ie prijavila hišnica Julijana Kram je, da je prod dvema dnevoma pobegnil od doma njen sin Armin. Mati domneva, da je sin skupno z nekim tovarišem zbežal čez mejo. Kdor bi o dečku kaj vedel, naj javi to predMojn^vu mestne policije v Mariboru. Iz Celfa —c Blnkošti so tu. Sedaj je čas, ko pričnejo ljubitelji narave prirejati izlete v visoke planine. Vse planinske postojanke so že prepravljene za sprejem gostov. Logarska dolina je sedaj vsa v cvetju. Tu je bivanje nad vse prijetno, posebno v Aleksandrovem domu in v Piskernikovem zavetišču, od koder se človeku nudi prekrasen pogled na verigo gorskih velikanov mogočnih Savin jakih Alp. Skoro do konca Logarske doline je izpeljana lepa cesta, naprej pa vodt planinska steza mimo mogočnega slapa Savinje na Okrešelj, prekrasno planino, ležečo ob vznožju ogTxrninih gorskih sten. Popotnika sprejme tu pod svojo streho Frischaufov dom, obdan z zelenjem gorskih bukev in smrek. Od tod vodijo na vse strani planinska pota, Tu je izhodišče za mnogobrojne gorske -ture. Izbira 3e veL-ka: Mrzla gora Skuta, Rinka, Turška gora, Brana, Kamniško sedlo itd. S kamniškega sedla vodi pot preko Planjave na Korosico, kler nudi udobno zavetje ponosni Kocbekov dom. Tu je izhodišče za ture na Ojstrico, na Dedca in druge okoliške vrhove. S Koro-sice vodi pot preko Konja na Veliko planino in v Kamniško Bistrico, na Savinjsko stran pa je sestop najprikladnejsi skozi Robanov kot do Rogovilca v gornji Savinjski dolini. Tudi Golčka planina nudi izletnikom mnogo užitka. Z dokine do vrhov jo pokrivajo mogočni smrekovi gozdovi, nad Mozirsko kočo pa se razprostirajo prekrasni planinski pašniki. Od tod je nepopisno lep razgled na Savinjske Alpe. —c Zlet celjske sokolske župe bo v nedeljo 12. t. m. v Celju. Predpriprave so končane in prijave kažejo, da bodo na župnem zletu častno zastopane vse edinice celjske sokolske župe. Po prihodu vlakov bodo na Glaziji skušnje vseh oddelkov. Ob 11. dopoldne bo krenila z Glazije svečana povorka po mestnih ulicah. Ob 12. bo skupno kosilo v lokalih, ki so dodeljeni posameznim edinicam. Ob 16. se bo pričela na Glaziji javna telovadba vseh oddelkov Na telovadišču bodo šotori s potrebnimi okrep-čili. Ponovno pozivamo članstvo in sokol-stvu naklonjeno občinstvo, da se udeleži zleta v čim večjem Številu. —c .Grd zločin na Teharjn. Včeraj smo poročali, da so našli v četrtek dopoldne v jarku ob železniški progi pri Teharju truplo redova celjske pogranične čete Milivoja DimitriJeviCa. Sprva Je izgledalo, da je Di-mltri levica, ko se je vračal v «redo okrog 23. ob progi s Teharja proti Celju, zadela lokomotiva vlaka in ga treščila v jarek. Preiskava pa je pokazala, da jo postal Dimitrijevič žrtev zločina. Na glavi m po vsem telesu je imel težke poškodbe, ki so bile prizadejane s kamenjem in koli. Orež-ništvo je aretiralo štiri mladoletne fante, ki so osumljeni, da so napadli in usmrtili Dimitrijeviča. V zvezi s tem žalostnim dogodkom se je zgodila v četrtek okrog 11. dopoldne na Teharju težka nesreča. Ko je 30-letni mizarski pomočnik Martin Zupančič s Teharja naložil krsto z Dim i tri j e-vičevim truplom na voz in se odpeljal proti teharskemu pokopališču, je vol, ki je bil vprežen v voz, nenadno močno potegnil. Zupančič je padel tako nesrečno z voza, da si je zlomil desno nogo pod kolenom Prepeljali so ga v celjsko bolnico. Dimi tri je-vičevo truplo je bilo v petek popoldne ob-ducirano. Orožništvo z vso vnemo nadaljuje preiskavo, da točno ugotovi krivce in ozadje zločina, ki je razburil vso okolico. —c Napad s nožem. V neki gostilni v Lubiji pri Mozirju je v četrtek neznan moški napadel 39-letnega kolarja Antona Gabra iz Lubfie ter ga zabodel z nožem v prsi, trebuh in desno nogo. Gabra so oddali v celjsko bolnico. —c Dva usodna padca V Levcu pri Celju Je pade! po*p*tnik Tvan Kavalar v četrtek z £ospodar«:ke5n poslopia in si zlomil levo noeo v Flerniu. Istega dne ie padel 52-lerni mlinar M^r+'n Grosek v Začretu pri Skofji vasi z o«:fre?5ia nekeea poslopia in si zlomil levo podl^htnico. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. —c V celjski bolnici je umrl v četrtek 54-letni Mihael Veber gostilniški sluga pri »Zelenem travniku« v Celju. —c Lahkoatletskl miting bo priredil SK Ce^e na Telovo 16. t. m. s pričetkom ob 9. dopoldne na Glaziji. —c Tekmovanje za državno kolesarsko prvenstvo .hinior.iev bo v nedeljo 12. t. m na progi Celje — Maribor. Start bo ob 9. dopoldne pri rostilni Svetel na Mariborski cesti v Onberju. —c Nočno lekarniško službe ima od sobote 4. t. m. do vštetega petka 10. t. m. lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. KOLEDAR DANES: Sobota, 4. junija katoličani: Frančišek K. JUTRI: Nedelja, 5. junija katoličani: Bm- košti POJUTRIŠNJEM: Ponedeljek, 6. junija katoličani: Miljutin DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Rosalie KINO SLOGA: »Hadži Mu rat«, matineja »čin-Cin, begunka iz Kine« ob 14.15 v nedeljo ob 10.30 KINO UNION: Divji lovec KINO MOSTE: »Upor na brodu Bountv« in »Madame X« KINO ŠIŠKA: Hči upornika (Shirlev Tem- ple) SOKOLSKO DRUŠTVO LJUBLJANA-Vič večerna akademija ob 20.30 na letnem telovadišču. (V slučaju dežja nastop 11. junija) GOSTOVANJE ŠENTJAKOBAANOV »Nobene žene več« ob 20.30 v dvorani g. Martinca v Zgornji Šiški VELESEJMSKA RAZSTAVA PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED KONCERT BOLGARSKIH ŽELEZNIČARJEV ob 10.30 v veliki Filharmonični dvorani OTVORITEV RAZSTAVE KLUBA NEODVISNIH ob 11. v Jakopičevem paviljonu VELESEJMSKA RAZSTAVA DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Dr. Piccoli, Tvrseva cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta PONEDELJEK: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43, Trnkoczv ded.. Mestni trg 4. U star, šelenburgova ulica 7. Jsitci/ mit* Ločnemu je pomagamo edino » tem. da g« nasitimo, žejnemu, da ga napojimo, nagemu, da ga oblečemo. kru!ja\>emu. da mu damo berglje. slepcu, da ga \x>dimo. Kaj bi rekli lačni, če bi jih zbrali in popeljali na veliko razstavo najboljših jestvin. da bi lahko pasli na njih svoje oči. jesti bi jih pa ne smeli? In kaj bi porekli žejni, če bi jih vodili mimo bistrih studencev ali polnih kleti rujnega vinca, pa bi ne smeli piti? Mislite, da bi se navduševali, da bi ploskati in poskakm'ali od veselja? Ne. Jezili bi se in po pravici bi godrnjali, češ, čt že moramo biti lačni in žejni, čemu nam potem razkazujete vse te dobrote, ko pa moramo mimo njih. ne da bi se jih smeti dotakniti. In nagei. mar bi jim bilo ustreženo, če bi morali kazati svojo nagoto, gre-doc mimo čarobno razsvetljenih izložb, polnih najlepših oblek? Prav nič bi jim ne bilo ustreženo, ostali bi nagi, kakor so bili, le skomine bi jim delali. Ta prispodoba se vsitjuje človeku, ko ogleduje razsta\*o cest na našem velesej-mu. Vsa čast in priznanje pridnim rokam, da so spravile skupaj toliko lepega, zanimivega in poučnega gradiva. Potreba take razstave je izven diskusije. A kaj nam pomaga še tako krasno urejena razstava cest, če pa nobene ceste nimamo? Lahko je prirejati drugim državam take razstave in pokazati na njih to. kar že davno imajo. Mi smo pa začeti tam, kjer so drugi nehati, mi ustanavljamo najprej društva za ceste in prirejamo cestne razstave, namestu da bi bili že davno zaiihali rokave in jeli ceste graditi, da bi lahko zdaj pokazali našim gostom, kaj vse že imamo na svoji zemlji, ne pa na papirju. Projektov pri nas kat mrgoli, a kaj nam pomagajo vsi ti projekti, ko pa projekti ostanejo. Iz Ptuja — Slovenci se zavedajo gesla »zvestoba za zvestobo«, kakor tudi kako jim je treba ravnati glede na zadnje dogodke in od tega gotovo ne bodo popustili! — Težka poškodba. 26 letnega posestni-kovega sina Ivana Primožiča iz Bukov pri Ptuju je v hlevu brcnil konj in ga zadel naravnost v trebuh. Fant je dobU težke notranje poškodbe in so ga morali prepeljati v ptujsko bolnico. — Svinjski sejem je bil zelo dobro obiskan in je bilo pripeljanih 371 svinj, prodanih pa je bilo 122 rilcev. Cena prolen-kom stari od 6 do 7 tednov je bila 60 do 140 din, debele svinje so prodajali po 7.25 do 8.25. plemenske svinje pa po 6.50 do 7 din za kg žive teže. Svečana otvoritev pomladanskega velesejma že osemnajstič so se odprla danes vrata te naše važne gospodarske in kulturne ustanove Ljubljana. 4. junija. Ob navzočnosti številnih zastopnikov gospodarskih, knlturnih in nacionalnih kor-poracij in društev je bil danes izredno svečano otvorjen XVIII ljubljanski velese-jem. Ob prihodu generala Dodića, ki je zastopal Nj Vel. kralja Petra II., je zaigrala godba dravske divizije, nakar je predsednik ljubljanskega velesejma g. Fran Bo-nač kot domačin pozdravil vidnejše zastopnike oblasti in organizacij. Predvsem generala Dušana Dodića kot odposlanca Nj. Vel kralja, ministra za promet dr Mehmeda Spaha, ki je pred 18 leti otvo-ril prvo ljubljansko velesejmsko prireditev, ministr dr. Miho Kreka, ki je zastopal tudi notranjega ministra dr. Antona Korošca ter je v imenu ministra za trgovino in industrijo dr. Vrbanića otvoril letošnji pomladanski velesejem. Izmed navzočih odličnikov je predsednik Bonač pozdravil še bana dr. Marka Natlačena, ki je zastopal tudi predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča, knezoškofa Gregorija Rozmana, divizijskega generala Djorgja Lukica, pomočnika gradbenega ministra ing. Josifovića, zastopnika francoskega poslanika ljubljanskega konzula francoske republike g. Remeranda, italijanskega generalnega konzula Maraldia, konzula Ceškoslov. republike ing. Minov-skega, zastopnika nemškega konzulata iz Zagreba g. Zuglerja in ves ostali konzularni zbor. Navzoči so bili nadalje zastopnik mestne občine ljubljanske dr. Vladimir Ravnihar, mariborski župan dr. Juvan, celjski župan A. Mihelčič, osi ješki župan stavnega prostora, smo morati postaviti še en provizorični paviljon. V vrsti specialnih razstav letošnjega velesejma naj opozorim zlasti na razstavo društva »Cesta«, ki 3e priredi v zvezi s kongresom društev za ceste v Ljubljani. Po toliiko neplodnih razpravah o naši prometni politiki je naše društvo za ceste seglo po novem, umestnejšeni načinu obravnavanja nase cestncgradbene politike. S skrbn<) izb ram uri in nazornimi pripomočki bo na razstavi prikazalo neprimerno današnje stanje ter dalo pobudo za bodoče smotreno ustvarjanje modernega cestnega omrežja Ta specialna razstava je posebno pomembna še zategadelj, ker bo nudila temeljit vpogled v ta aktualna vprašanja najširšim plastem naroda. S posebnim zadoščenjem sporočam, da se je letošnjega velesejma oficielno udeležila tudi slavna francoska republika, naša zvesta zaveznica, ki prihaja k nam, da nam pokaže svojo visoko in staro kultuiro. Francija razstavlja veliko zbirko knjig", ki posegajo po svoji vsebini v vsa literarna področja. Ne bom posebej omenjal nadaljnjih specialnih razstav, k i so zastopane tudi na le tosnjem pomladanskem velesejmu. V splošnem obsega velesejem vse panoge industrijske proizvodnje. Čast mi je s tega mesta izreči iskreno zahvalo in vse priznanje za trud in požrtvovalnost vsem članom odborov za prireditev teh specialnih razstav. Toplo se zahvaljujem za udeležbo tudi vo vzdrževanje cest je težka hipoteka na našem ~ ospodarstvu. Razstava vsebuje dovolj d o Ka žilnega gradiva, da so slabe ceste najtežje breme za našo državo in narod. Predsednik dr. Vrhunc je izrekel zahvalo vsem. ki so podprli Društvo za ceste pri prireditvi razstave na letošnjem velesejmu. Presoji obiskovalcev ostane prepuščeno, v koliko se je posrečilo predočiti stanje in potrebe naših cest in cestnega prometa. Razstava marsikaj pogreša in je bilo mogoče prikazati le najglavnejša vprašanja v velikih obrisih. Stremeli smo dati razstavi bolj propagandni kakor strokovni in znanstveni značaj. Ako boste z razstave odhajali s prepričanjem, da Je obnova in izgraditev naše cestne mreže najvažnejše naše javno vprašanje, je zaključil predsednik dr. Vrhunec, bo namen razstave dosežen. Predsednik Fran Bonač je prosil ministra dr. Kreka, naj otvori letošnji velesejem. Po kratkem govoru je minister dr. Krek proglasil XVIII. ljubljanski velesejem za otvorjen. Zastopniki in občinstvo so si najprej ogledali razstavo cest, potem so pa odšli v francoski paviljon, kler je prirejena bogata razstava francoske knjige. Govor francoskega konzula Remmeranda Pred paviljonom jih je pozdravil francoski konzul g. Remerand z naslednjimi besedami: Gospod general, gospod minister, gospod tam, gospoda, V imenu g. francoskega poslanika v Beogradu in ob priliki otvoritve francoskega paviljona na XVIII. velesejmu v Ljubljani mi je dama posebna čast, da pozdravim g. odposlanca Nj. Veličanstva kralja Petra II., gospoda ministra, gospoda bana in drugo visoko gospodo, ki je s svojim obiskom počastila našo razstavo francoske knjige. Čast mi je. da se še prav posebno zahvalim gg. članom vedeeeiemske uprave in gospodu predsedniku Trgovske zbornice, ki so nam ponudili ljubeznivo in prikupno gostoljubje. Naša razstava, ki izrazito reprezentira francosko kulturo, je zbraJa dela iz vseh pano«;. Poezija, literatura, zgodovina stara književnost, moderna in najsodobnejša lite- ega je odločilna za lepoto vsake zenel ELI DA ©KREMA »osebno rat ura ee družijo s pravoznanstvom in z najštevilnejšimi in najrazličnejšimi deli čiste znanosti kakor tudi z raznimi pamogacni umetnosti. Ta razstava je logična posledica mogočnega knjižnega daru, ki ga je vlada franco ske republike podelila ljubljanski univerzi, šolskim zavodom dravske banovine in fran cosko jugoslovanskim organizacijam tega področja. Namen te razstave je, da se spoznava širše občinstvo tega dela Jugoslavije z najznačilnejšimi proizvodi francoskega genija. Zastavila si je nalogo, da še bolj razvije zanimanje, ki se v teh krajih že dolgo Časa kaže za francoski jezik in kulturo, glede katerih opažamo vedno večji napredek in res odlične uspehe. Francoski konzul v Ljubljani, člani fran-cosko-jugoslovenskih organizacij v Slovenija in Francozi, ki me obdajajo. Vas gospoda, pozdravljajo s posebnim veseljem v tean paviljonu na katerega vratih se bratijo med se-boi iste barve naših državnih zastav. Z globokim spoštovanjem in hvaležnostjo se klanjam Nj. Veličanstvu kralju Pefru II. in z zadoščetijem se Vam, gospoda zahvaljujem, da ste blagovolili se udeležiti te siunbo liane manifestacije iskrenega in plodnega prijateljstva, ki druži Francijo in Jugoslavijo. Crešnje se zadnje dni niso več pocenile. Domačega blaga je še malo, uvožene češnje pa ne morejo biti cenejše. Danes so prodajali češnje po 10 do 12 din kg. Ko je v Ljubljani birma, so češnje navadno precej drage. Tudi skuše so bile danes naprodaj, in sicer po 10 din kakor včeraj. Kupčija je precej cvetela. Starega krompirja je bilo danes manj naprodaj na Sv. Petra nasipu kakor v sredo, zato je bil tudi nekoliko dražji, in sicer povprečno po 1.5 din kg. Cigani pred sodiščem Maribor, 4. junija. Vse Prekmurje in bližnjo okolico je lani poleti strahovala dobro organizirana tatinska in vlomilska tolpa, ki je kradla vse, kar ji je prišlo pod roke. Naposled se je pa orožnikom posrečilo vlomilce aretirati in jih izročiti sodišču. Bilo je 12 članov ciganske tolpe v starosti od 16 do 38 let, med njimi pet mladoletnikov, ki so napravili 51 vlomov in tatvin ne samo v Prek-murju temveč tudi na Madžarskem in v Avstriji. Preko meje so hodili na roparske pohode, izropali trgovine in se vračali z bogatim plenom v Jugoslavijo, ne strašeč se spopadov z graničarji in cariniki. Vsi dr. Avgič, zastopnik ministra za finance finančni direktor A. Sedlar, zastopnik ministra vojske in mornarice polkovnik Milan Mašić, zastopnik ministra pošte in telegrafa direktor dr. Vagaja, predsednik Zveze društva za ceste minister Svetislav Mi-losavljevič, predsednik zagrebške zbornice za trgovino in industrijo dr. K rasni k, predsednik ljubljanske zbornice za TOI Ivan Jelačin, narodni poslanci, zastopniki višje duhovščine, višji oficirji in številni zastopniki državnih in samoupravnih oblasti, trgovskih in industrijskih korporacij, kulturnih in nacionalnih ustanov in društev, zastopnik velesejma v Leipzigu, za-stopniek Mariborskega tedna, zastopniki ljubljanskega tiska in vsi funkcionarji Društva za ceste s predsednikom dr. Vrhuncem. Govor predsednika F. Bonača Predsednik Fran Bonač je po pozdravu nagovoril navzoče takole: Častita gospoda! Osemnajsto leto teče, kar sem imel prvič priliko pozdraviti vas na tem slavnostnem prostom. Dovolite mi, da vas kot domačin tudi ob otvoritvi letošnjega spomladanskega velesejma najprisronejše pozdravim ter vam kličem iskreno dobrodošlico. Naklonjenost, ki jo izkazujete naši ustanovi, nam je nad vse dragocena ter vas prosim, da nam jo v enaki meri ohranite tudi v bodoče. Spoštovana gospoda! Ob kancu vojne smo bih Slovenci v gospodarsko političnem pogledu nepripravljeni na nove razmere, Z zedinjenjem so se odprle široke možnosti za mogočen razmah vse nase gospodarske delavnosti. V oni dobi nase gospodarske preusmeritve je bila spočeta misel, ustvariti ustanovo, ki naj po političnem zedinjenju posreduje tudi gospodarsko zbližamje z novimi koozuranimi področji, s katerimi nismo imeli do tedaj nobenih ali samo prav rahle trgovske stike Tako se je iz žive potrebe rodil naš Ljubljanski velesejem. ki že osemnajsto leto nesebično vrši svoje koristno delo ter stopa danes že s svojo 44. razstavo prireditvijo pred jugoslovansko javnost. Letošnje leto pomeni pomemben mejnik na razvojni pota Ljubljanskega velesejma, saj nam bo prineslo dolgo zaželjeno in resnično že nujno potrebno gradbeno preureditev razstavišča in razstavnih zgTadb. Naj mi bo dovoljeno, da se na tem mestu najiskreneje zahvalim mestni občini ljubljanski za vso dosedanjo veliko podporo in koristne pobude. Uporabim to priliko, da prosim tudi vse ostale merodajne činitelje, da nam nudijo pri tej akciji, ki je v korist našega gospodarstva in v proč vit naše slovenske prestolnice svojo naklonjeno pomoč. Organizacija letošnjega pomladanskega velesejma se je izvršila s posebno pozornostjo in vestnostjo. Pri našem delu nas je z vso vnemo podpirala osrednja organizacija nagega, trgovstva. Zveza trgovskih združenj v Ljubljani, ki pripravlja TTT vsedržavni trgovski kongres v Ljubljani za časa bližnjega velesejma to je od 10. do 12. junija. Spričo obilice najavijeniL pose trakov trgovcev iz vseh delov države in iz bratske Bolgarije se je naša industrija udeležila letošnjega velesejma v se širšem obsegu nego običajno ter bo prikazala marsikaj novega, širšim slojem občinsptva do sedaj še neznanega. Dasiravno razpolaga velesejem s skoraj 8 tisoč kvadratnih metrov pokritega raz- vsem razstavijalcem, ki So glavni steber in oporišče velesejma. Prijetna dolžnost mi je, da se najlepše zahvalim visokim oblastem za vso pomoč, ki so nam jo nudile pri našem delu. iskreno zahvalo izrekam tudi našim uglednim novinarjem, s katerimi nas vezejo dolgoletne prijateljske vezi. Spoštovana gospoda! Tuđi predstojeća velesejemski prireditvi je pokrovitelj nas mladi vladar, Nj. VeL kralj Peter EL Naj živi Nj. VeL kralj Peter, naj živi ves visoki kraljevski dom! Spoštovana gospoda! Prodno preide g. minister dr. Krek k slovesnemu aktu, bo povzel besedo še predsednik društva sa ceste, g. dr. Vinko Vrhunc Najpopularnejši L. Sanghpferjeu roman DANES PREMIERA Neizprosen bof pogumnega louca z zločinskimi duj m< lou-ci, junaštvo mlaoe matere, ki se je neustrašeno borila za čast svojega otroka — to so uzu šeni momenti tega očarljivega f Ima izdelanega u romantičnih bavarskih gorah. DIVJI LOVEC Ta film mora videti vsa L[ubl|ana! Botri in bo trice! Taomai V nedeljo in na binkoštni noclavar SlOStOV ponedeljek ob 10.30 dop. * "° Ob globoko znižanih cenah! Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri, v nedeljo in na praznik ob 15-, 17., 19. in 21. uri KINO UNION TELEFON 22-21 Zavihali so rokave, rekoč: Bodi velesejem! Govor dr. Vinka Vrhunca Predsednik Društva za ceste dr. Vrhunc je dejal med drugim: Skozi vrata letošnjega velesejma stopa tudi cesta. Razstava, ki jo prirejamo o naši cesti in potrebah cestnega prometa, je po svoji misli in zbranem gradivu revija neuspehov, ki kaže na zamujene priložnosti in nam očita naše nezadostno delavnost na tem področju. Dviga kolektivno obtožbo v dobrem namenu, da v spoznanju utrpi jene škode zastavimo v bodoče vse sile za usposobljo-nje naših cest, za naloge sodobnega prometa. Pri nas v Jugoslaviji se pomen ceste dviga nad prometni okvir do splošne nacionalne važnosti, ker urejena in izgrajena cestna mreža tvori najtrdnejšo vez med vsemi deli države, jih spaja v gospodarsko celoto in tako oblikuje skupno državljansko zavest. Razstava vsebuje podatke o ogromnih potrebah modernizacije naših cest. od katerih smo doslej modernizirali komaj poldrug odstotek celotne dolžine. Podatki o gradnji modernih cest v drugih državah zgovorno pričajo, da se v Jugoslaviji nahajamo v tem pogledu v začetnem stadiju daleč za državami v naši sosed ščini. Razstava kaže. kako važen geopolitični in prometni položaj je dodeljen Sloveniji v naši državi, pred kakšno odgovornost ias postavlja soseščina velikih držav, ki j imajo najmodernejše ceste, in kako površno je naziranje, da imamo že dobro in skoraj dograjeno cestno omrežje. Znatni deli naše severne meje Se po 20 letih skupne države n;so zvezani z ostalim ozemljem. Razstava kaže kako ogromne zneske narodnega denarja troSmo zaradi . slabih cest in kakšne izdatne prihranke prinaša moderna cesta. Naše pomanjklji- | Ljubljana, 4. junija Stvarjenje sveta je šlo baje hitro od rok, samo 6 dni je bik) treba. Naš velesejem pa ustvarijo še celo prej: čez noč. Reporter je hotel že včeraj napasti poklicno radovednost na velesejmišču. Mislil je menda, da naš velesejem pripravjajo celo desetletje pred otvoritvijo kakor svetovne razstave, a nekateri paviljoni so bili še prazni. Žive duše ni bilo, le preslikane koje so obetale, da jih bodo napolnili. Kakor veste, novinarji ne morejo ničesar napisati brez pretiravanja, zato ne smete misliti, da. je vladal včeraj božji mir na sejmišču, že pri vhodu je bil pravi velesejemski promet. Vratar je vljudno vprašal, če imam kakšne opravke na velesejmu. Ljuba duša, pa še kakšne! Te dni si re-porterji domišljamo, da imamo celo več dela kakor velesejmska pisarna. Sitnarimo povsod in seveda najbolj v velesejmski pisarni, kjer nas mora gospod ravnatelj vljudno sprejemati, ko nas najmanj pričakuje. Manj vljudno sprejemajo reporter je pred otvoritvijo v razstavnih paviljonih, če reporterja poznajo, mu sicer tu in tam namignejo, naj stopi bliže. Lahko se tudi zgodi, da mu kličejo že od daleč: Nimam časa! Ne utegnem niti odpreti ust! Zbogom! — Nesrečnemu sotrpinu ne moreš niti izreči sožalja, saj ne utegneš. Naleze š vročico in nervoznost, če se spotikaš med gorami zabojev, »surovine, ki postanejo razstavni produkt, ko jim aranžerji vtisnejo pečat svoje umetnosti. Stvarjalska vročica se je pa že tudi tu in tam polegla. Kdor bo hotel >po notah« opisovati letošnji velesejem, bo moral začeti že pri vhodu, kjer boste naleteli na vzorce modernih cestišč. Naš reporter pa samo pravi, da je ta cestna razstava plod v resnici božanske ideje: kdo bi si pri nas ne želel ogledati moderne ceste, ko imajo vendar tako redki ljudje priliko, da bi občudovali sodobne ceste v inozemstvu! Merkur, ki stoji že nekaj let ob glavnem vhodu — čeprav so ga nekateri dolžili že v začetku revmatizma — je na pravi poti — to se pravi na pravi cesti, namreč na moderni cesti: ni treba govoriti v simbolih, povedati je treba naravnost, da po tej velesejmski cesti pridete ne le na cestno razstavo, temveč na doslej največjo velesejmsko gospodarsko prireditev. Vse je zasedeno in vprav čutiš, kako polje tista prava gospodarska kri. ki je tako vodenela prejšnja leta, v vrvežu priprav, hruSču ter tru-5ču v paviljonih. Tovorni avtomobili nepre. stano vozijo na sejmišče, čeprav je v paviljonih že toliko blaga, da se težko koba-lim med zaboji in zavoji. Paviljon F so zavzele naše najvažnejše industrijske panoge — na prvi pogled opaziš, da ni nikjer bazarskega k"Ča. Ne, nobene krame ni; če pričakujete sejmarske stojnice, boste razočarani prav za prav presenečeni. Toda ne le v paviljonu F. tudi G in J. vsi večji pa vil ioni so polni kvml:tetnega blasra. razstavljenega z velemestnim aranž«rskim okusom Ne smete misliti, da so bili včeraj v resnici vsf mvflioni Se prazni. Boli idilično ie b*1o še v paviljonu E. ker mlza.rH niso še pripeljali pohištva, da se ne napraši dokler m v pavHionu vse v redu. V paviljonih j in novem pavillonu — morda niti še ne veste, da je sejmišče pridobilo se ve- lik paviljon — so se že bleščali avtomobili. Vroče jim je bilo še v paviljonih M in N. Cestna razstava ni majhna reč, čeprav do nje ni tako dolga uradna pot, kakor nam kaže model romanje od Poncija do Pilata, preden pride do cestnih del. V obeh paviljonih je toliko kart, reliefov, slik, modelov, fotografij, vzorcev gradiva in vsega, kar je šele včeraj dobivalo počasi obrise, da se reporter še ni mogel orientirati. 2agali, pribijali, lepili, zvrščali so ter se posvetovali v vseh jugoslovanskih jezikih, da je postalo laiku tesno pri srcu. V malem paviljonu O, kjer je prejšnja leta razstavljal Zavod za pospeševanje obrti, je pa vladalo mirno kulturno vzdušje. Govorili so francosko in slovensko, delali so brez hlastanja in marsikaj so že tudi naredili. Paviljon se je spremenil v bogato knjižnico, ki njenega enotnega sloga ne bodo motili drugi razstavni predmeti v posebnih vitrinah. Obiskovalec bo prišel, se poglobil v to kulturno bogastvo in ko bo odhajal, bo rekel samo: Takšna je torej Francija! Sprehoda še nismo končali. Še v paviljonu K je letos trgovski del razstave. Sejmišče ima premalo prostora, še en paviljon bi ne bil preveč. V tem paviljonu so dobile svoj kotiček naše delavne gospodinje, ki prirejajo leto za letom vzorne razstave. Letos propagirajo domače ženske obrti. Razstavljajo tudi vzorno opremljene sobe. Razstavljeni so izdelki vseh panog domače ženske obrti, od čipk, vezenin do perila. Nekaj predmetov je vprav dragocenih. Razstavlja tudi Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt svoje najboljše izdelke. To seveda še ni vse; obiskovalcem bo dal velesejem izredno mnogo dela, in je bolje, da jih ne strašimo. Pa tudi novinarje še marsikaj čaka. živilski trg Ljubljana, 4. junija. Danes je bil trg založen tako dobro, kakor samo pred večjimi prazniki. Zasedeni so bili vsi prostori, razen na kmečkem sadnem trgu. Posebno dobro je bil založen perutninski trg, kakor ni bil že od velike noči. Prodajalci mislijo, da bo zdaj večji konzum perutnine zaradi velesejma in se nedvomno ne motijo. Večjemu prometu na trgu zaradi velesejma je pa treba tudi pripisovati, da se živila niso nič pocenila kljub izredni količini. Perutnina je bila prav tako draga kakor prejšnje tržne dni, ko je je bilo naprodaj samo tretjino toliko. Piščanci so bili povprečno po 30 din komad. Tudi jajca se niso pocenila. Bistvenih sprememb tudi ni bilo v cenah na zelenjadnem trgu. Nenavadno mnogo je bilo domače, trnovske zelenjave. Zdaj je največ glavnate. zelene salate, prodajajo pa tudi že tako zvano štrucarico. Graha še ni in tudi stročjega fižola še ne bo tako kmalu. Toda domačega graha zdaj prav nič ne pogrešamo, ker je izredno mnogo uvoženega, ki je po 5 in 0 din kg. Ceneje ne bodo prodajali tudi domačega Praha Nekoliko se Je pocenil uvoženi stročji fižol, ki je zdaj po 14 do 16 din kg. Med novostmi je treba omeniti sladko na-priko, ki je po 4-5 din komad. cigani so bili oboroženi s samokresi in celo puškami in včasih je nastala med njimi ter graničarji na meji pravcata bitka. Cigani so- napadali tudi mirne ljudi in popotnike na cestah, jih ustavljali s samokresi v rokah in jim šiloma odvzemali kolesa, denar in razne dragocenosti. Naro-pali in nakradli so približno za 150.000 din raznega blaga, ki so ga večinoma prodali ali pa znosili v skrivališča v VanČo vas in v Kustanovce, kjer so orožniki našli še precej tega blaga. Davi se je pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča zagovarjalo vseh 12 ciganov, a ker je med njimi več mladoletnikov, je bila razprava tajna. Seveda vsi cigani trdovratno tajijo očitana jim dejanja ali pa vale krivdo drug na drugega. Razprava ob zaključku lista še traja. Veliko lovsko veselico prirede lovski tovariši v gostilni Orna h en v višnji gori na binkoštni ponedeljek dne 6. junija t 1. Godba: harmonika, vijolina in kitara, strelišče z nagradami, ribolov z nagradami, žaljiva posta, lovska »Salva« ob 9. zvečer. Na ražnju pečeni janci in odojki. Gorka in mrzla jedila v veliki izbiri Točila se bodo »Prijateljeva vina« iz Malkovca, Na veselo svidenje! Lovski tovariH em Uspeh v med nar sportu psov Ljubljana, 4. junija. Nedavno je bil na Dunaju glavni občni zbor Mednarodne kinološke zveze (FCI), v kateri je včlanjenih 23 držav. Med članicami te mednarodne kinološke organizacije je tudi Jugoslovenska kinološka zveza. Na glavnem občnem zboru so zborovale! sklenili med drugim, da bo prihodnji glavni občni zbor Mednarodne zveze v Ljubljani leta 1941. Po pravilih zveze postane s tem predsednik Jugoslovenske kinološke zveze v letih 1939/40 podpredsednik in v letih 1940/41 predsednik Mednarodne kinološke zveze. Izvolitev Ljubljane za sedež prihodnjega občnega zbora te mednarodne organizacije je vsekakor lepo priznanje ju-goslovenski kinologiji. Od 21. do 22. maja je bila prirejena na Dunaju mednarodna razstava psov. Prijavljenih je bilo okrog 900 psov iz vseh držav sveta, med temi so bili štirje iz Jugoslavije. Pekingesa iz psa me Grofije, last dr. Herzmanna iz Celja, je dobil odlično oceno, trije hrti iz psarne Turjanski vrh, last Elizabete Hartner iz Murske Sobote so pa dobili prav dobro oceno. Ob priliki mednarodne razstave hrtov dne 23. maja je prišla Barzojka Chara, last Elizabete Hartner, v razredu barzoi-skih psi c na progi 280 m v 20 sekundah prva na cilj in je postala s tem prvakinja Dunaja za leto 193«, kar je tudi lep uspeh Jugoslavije v mednarodnem sportu psov. »ostani In ostani Slan Vodnikovo dražbe! »SLOVU WSKT ita ROt>*. sotmte. 4. Jonija W3s. Stw. 125 Za časa uelesejma različno blago in ostanki po izrecno nizkih cenah pri tvroki J. C. MAVER Ljubljana, Stritarjeua ulica. DNEVNE VESTI — Odhod naših srednješolcev na IV. srednješolske igre v Prago. Na binkoštni ponedeljek ob 20. se odpelje z brzovlakom 20 učencev na IV. srednješolske igre, ki bodo v okviru vsesokolskega zleta v Pragi. Teh iger * udeleži okrog 1.000 učencev in učenk iz vse Jugoslavije, iz dravske banovine pa dijaki državne realne gimnazije v Kranju m Mariboru ter državne klasične gimnazije iz Ljubljane, Želimo našim mladim udeležencem srečno pot, a bratom Cehostovakom naj poneso nase iskrene pozdrave — Iz državne službe. Za uradniškega pripravnika pri Narodnem muzeju v Ljubljani je imenovan absolvent gimnazije Jurij Glaesener. — Iz banovinske službe. Imenovani so: za banovinskega katastrskega svetnika pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani banovinski višji katastrski inspektor Ivan Bydlo, za banovinsko strokovno učiteljico uradniško pripravnico na Državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani banovinska obrtna učiteljica urad-niaka pripravnica Mihaela Poženel, za banovinskega zvaničnika v. d. banovinske tr-snice in drevesnice v Vinomeru pri Metliki banovinski dnevni čar Anton Stare in za banovinskega služitelja dninar banovinske bolnice v Mariboru Niko Simonič; premeščena sta: administrativni uradnik Martin Oeh-Ambrusch iz banovinske bolnice v Mariboru v banovinsko bolnico v Ptuju m uradniški pripravnik Pija Kuder iz banovinske bolnice v Celju v banovinsko bolnico v SI oven j gradcu; v višjo skupino so pomaknjeni zdravnik združene zdravstvene občine Velka dr. Sergej Kapralov, arhivska uradnica banovinske hiralnice v Vojniku Rezika Goričan in zdravnik združene zdravstvene občine Krško dr. Julij Murgelj. ZA BIRMANCE največja izbira prvovrstnega peciva, piškotov, tort, bonbonov v slaščičarni Kosak PREŠERNOVA ULICA škatle polnjene s pecivom od Din 20.— naprej. Sladoled in ledena kava. Naročila dostavljamo na dom. Tel. 44-40. — Priprave ra kongres gledaliških Igralcev. Poročali smo že, da bo letos nji kongres Gledaliških igralcev od 5. do S. julija v Spui-to. Gledališki igrai^i imajo kongres vsako cei«.o leto m zadnji te bil v Sarajevu. Na letošnjem kongresu se bodo obravnavna za giedaliski stan važna vprašanja, slasti ono us+ano-. tve sannostoinega gledališča gledaliških igralcev po vzorcu bolgarskega kooperativnega tealra. To gledališče bi potovalo Po državi in gostovalo v raznih krajih. V okviru kongresa se pripravlja več umetni" žkih prireditev. ^□□□□□□□□□□□□□□nrxo3nnDnnc^ot PRVOVRSTNA CIGANSKA KAPELA GOSTUJE VSAK VEČER v kavarni „Leon" □mnntzioDnDmoDDaonmmDrim — Hrvatski planiuei na Stola in na Golici. Hrvatsko planinsko društvo >Runohst< priredi za binkoštne praznike izlet svojih članov na Stol in Golico. — Naš kontingent vina za Nemčijo. Na jii4rosJovensko-nero5kih pogajanjih v Berlinu je bil dosežen sporazum o naših izvoznih kontingentih v Nemčijo. Za podlago so vzeli naš dosedanji izvoz v Nemčijo in Avstrijo skupaj. Nemčija je dovolila Jugoslaviji tudi kontingent vina 150.000 hI. od tega 50.000 hI iz južne Štajerske. — Nabava 470 novih železniških vagonov. Prometno ministrstvo je sklenilo nabaviti 470 novih železniških vagonov za normalne in ozkotirne železnice. Vagoni bodo naročeni pri domači industriji, v Italiji in na Poljskem. Potreben bo pa poseben kredit, ker je dosedanji kredit v znesku 400 milijonov din že izčrpan. »JADRAN« avtobusno podjetje d. d. — Ljubljana, za avtobusno proso: Ljubljana— Zažemherk—Koce v ie—-Sušak VOZNI RED Vožnja Ljubljana—Sušak tja in nazaj DId 125.—. Veljavno 30 dni. 6.05 9.30 km Ljubljana 19.30 22.25 10.40 33 Velike Lašče 18.20 —.— 20 Grosuplje —.— 21.41 28 Višnja Gora —*— 21.25 33 Stična —*— 21.14 53 Žužemberk —.— 20.36 64 Kočevje 17.20 19.30 12.00 15.00 152 Sušak 14.00 16.00 — Monopolska oprava bo skušala posebej ustreči kadilcem med letošnjim pomladanskim Ljubljanskim velesejtmoen od 4. do 13. junija; izdala bo posebno vrsto >Vardar« in >Drina< cigaret, ki bodo na* prodaj na sejmišču po istih cenah kakor navadne cigarete pod tem imenom. — Kmetski dolgovi. Do 27. maja je bilo vplačanih na račun prve in druge anuitete 180,059.000 din, od tega v Ljubljani 8,215.000 dan. 3*/o obveznic je bilo izdanih za 226,865.000 din aH 81.09% od skupnega ■ceaka 280,000.000 din in kolikor so dobili denarni zavodi na razpolago. V Ljub-tiani Je bilo izdanih obveznic za 50,142.000 dčn. Do 27. maja je prejelo na račun prve anuitete v Ljubljani 447 ustanov, ki imajo terjatve pri Priv. agrarni banki, 24,357.000 din. SOKOL Ljubljana-Vič Dre vi ob 20.30 večerna akademija na letnem telovadisču! — Iz »Službenega lista«, i Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 45. z dne 4. t. m. objavlja uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o upravljanju in po trošku vseh lastnih dohodkov državne filmske centrale, pravilnik o izplačevanju pokojninskih prejemkov v breme uradniškega pokojninskega sklada in objavo o telefonskem prometu z inozemstvom. — živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 25. maja je bila v dravski banovini svinjska kuga na 51 dvorcih, mehurčasti izpuščaj na 16. svinjska rdečica na 15, šuštavec na 2, garje na 2 in vranični prisad na 1. — Kozmetični nasveti so dragoceni NI vseeno če jzdate drag denar za manjvredno blago ali si nabavite res fine preparate Na francoski razstav" v okviru letošnjega Ljubljanskega velesejma od 4. do 13. junija bodo razstavljeni pristni francoski parfumi in razni kozmetični izdelki. Damam priporočamo, da si to razstavo ogledajo. V LEPEM SENČNATEM VRTU HOTELA ŠTRUKEL se toči svetovno znano Plzensko pivo _»PRAZDROJc._ — Zupana Permeta »ama pri Ponovi vasi ie redno odprta vsako nedeljo in praznik. Na binkoštni ponedeljek bo igrala pri jami godba. Za dobro kapljico ki prigrizek je poskrbljeno. Jane na ražnju bo tudi na raz po taco. Po*=ečajte domaČo, a '>čarljrvo pod zemno iamo. —Ij Srajce, kravate — Karnirnik, Nebotičnik.' — Tivar obleke, vodeča znamka v kake vosti, modi in ceni. Glavna zaloga Anton Brumec Ljubljana PreSpmova 54. nasnrot riavTip noSte A'UCM KINO 5 ihOLSKJ DUM V friški TF* tTFON 41-79 Mala SHIRLEV TEMPLL v svojem najboljšem filmu HČI UPORNIKA Film v nemškem jeziku V dopolnilo nov zvočni tednik in glasbeni p red film »CARMEN« Predstave v soboto ob %9., v nedeljo ob 5.,.7. in 9., v ponedeljek ob %9 uri. Posebej opozarjamo, da predstava ob S. url ob nedeljah in praznikih v _letni sezoni odpade_ Prihodnji spored: Nesmrtne melodije — B°rza dela v Ljubljani sprejme krojača, vrtnarja, kovaškega vajenca, usnjarskega vajenca, 2 kleparja, 3 šoferje, 3 hlapce, čevljarja za stroj dvojnik in pekovskega pomočnika. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo zmanjšanje Oblačnosti, precej stalno vredne. Včeraj je deževalo v Ljubljani in Mariboru. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu, Sarajevu in Splitu 30, v Zagrebu 28, v Mariboru 25, Ljubljani 23.2, na Visu 21. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767, temperatura je znašala 12.8. , i MOŠKI ZA ZDRAVLJENJE SPOLNIH SLABOSTI J EKSUALN E IMPOTENCE ter za ojača nje spolne funkcije poskusite originalne hormonske VI-HA-GE pilule Dobite jih v vseh lekarnah: 30 pilul Din 84. 100 pilul Din 217, 300 pilul Din 560. Glavni de po : irarm. Kem. Laboratorlum VIS-VIT, Zagreb, Langov trg S. Reg. S. br. 26856-37 — Nesreee in nezgode. Včeraj so v bolnico pripeljali St. Jankoviča s Ornega vrha, ki je doma našel dmamitno patrono in tolika časa drezal vanjo, da je eksplodirala. Dobil je hude poškodbe no obrazu in na roki. — Polde Ludvik, 271etni delavec v prvovarni Union, si je včeraj popoldne med delom zlomil levo nogo. — Ivanka Dolenc, 71etna delavčeva hčerka od Sv. Katarine, je pred domačo hišo tako nesrečno padla, da se je nevarno potolkla na glavi. Huda nesreča je doletela tudi 271etnega posestni kovega sina Tomaža j Habjana fe Seka, ki je t goadn padel pod težko naložen voz. Doba je nevarne notranje poškodbe. — Včeraj je na neki stavbi v Ljubljani na delavca Valentina Ur-šiča, zaposlenega pri stavbnem podjetju inž. Dedek, padel težak hlod in mu precej poškodoval nogo. Vsi ponesrečenci se sdra vijo v bolnici. — Samomor profesorica. V Sarajevu al je končala včeraj popoldne življenje profesorica Radmila GrubiČ. Poučevala je nemščino na ženski gimnaziji, a doma je bila iz Beograda. Zapustila ni nobenega poslovilnega pisma in tako ni znano, kaj jo je pognalo v smrt. Iz Lfablfane —lj Prihod ameriškega pevskega društva v Ljubljano. V torek 7. t. m. se pripelje v Ljubljano hrvatsko pevsko društvo »Zora« iz Chicaga. Američani prispo z vlakom ob 8,50. Na povratku, ae zopet ustavijo v Ljubljani, kjer prirede koncert. Zbor šteje 92 članov in je pod vodstvom agilnegu pevovodje Franca Halausa. Sprejema na glavnem kolodvoru se bo udeležila Hubadova župa, Glasbena Matica in razna druga društva, gostom v pozdrav bo pa zaigrala godba »Zarje«. Vabimo Ljubljančane, da pridejo k sprejemu bratskega društva, zlasti so pa vabljeni v Ljubljani bivajoči Hrvati. —lj Spored kina Uniona is binkoštne praznike. Uprava kima Uniona si je izbrala za praznike čudovito lep film >DWJi lovec* po istoimenskem G anehoferjevem romanu Ta film 'e bii napravljen v romantičnih, lepih pokra lina h bavarskih gora 'n bo nedvom no tako kot dru^i že predvajam Ganarhofer-ievi filmi »Grad Hubcrtus< itd. vzbudil v Ljubljani ono pozornost, ki jo film zasluži. Ota praznika dopoldne ob 10.30. uri pa je na sporedu frlm po Kiplineovem romanu »Toomai poglavar stanov« (Elephantbov) Ta film ie izredno zanimiv in napet ter nam nudi vpogled v kraljestvo eksotičnega živalstva in lepote narave. Zlasti za mladino je ta film izredno primeren, na kar moramo prav posebno opozoriti starše, birmanske botre in bo trice. Sleherni bodo svojim varovancem napravili največje veselje, če jih bodo v nedeljo ali ponedeljek dopoldne pri. peljali v kino Union in jim pokazali lep film. Zaradi izbornih filmov je pričakovati, da bo navad na vstopnice pred predstavami v kinu Unionu zelo velik in je zategadelj priporoči rivo da si vsakdo nabavi vstopnice za reden prnerasm in za rnetinenske predstave čirnrrprei v predorodajL GLASOVITI ZNANSTVENI GRAFOLOG K A It Ml A II V LJUBLJANI V hotelu »Soča« se je nastanil znanj grafolog KARMAH ki se posebno odlikuje z analizo človeškega značaja. Dela na strogo znanstveni Lazi grafologije In daje vsakomur za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki vam koristi jo vse vaše bodoče življenje. V Ljubljani sprejema obiske od 8. dr 17. junija v hotelu »SOČA« na sv. Petra cesti od 9. do 12. dop. in od 2. do 7. pop. — Odgovarja tudi na došlo korespondenco. —lj Umrli so od 27. maja do 2. Junija: Medivešc-ek Jožef, 53 let. bibhVjtokar far. fa-kuL univerze, Poronta Helena, roj. Hribar, 74 let, užatkariea. Stepanja vas, Peterca Janez, 78 let, kmetovalec Dravi je Košenina StanMav, 35 let, čevljarski pomočnik, Saje Florifen, 68 let, kurjač drž. žeL v p_, Orsič Ana, roj. Eiser, 59 let. žena šefa mesne kontrole pri carinarnici, Jarc Regina, roj. Flere, 63 let, žena mest. delavca, V Ljubi jamski bolnici umrli: Kunovar Vinko. 28 Let, ključavničar siki pomočnik, Trata, obe. St Vid nad Ljubljano. Benko Janez, 2K> leti, sin pogodb, uradnika. Pere Franc, 17 let, kroj. vajenec, Kočevje, Rudnik, Lasnjak Iva na, 65 let, žena vpok. drž. zaL. Rakek pri Logatcu, Drag ar Frančiška. VA meseca, hči pleskarja, Nadgorica pri Ihanu, Novljan Julij, 70 let, obč. ubogi. Medvode, Ruparšič Alojzija, posestni ca, 47 let. Retje pri Kočevja, Viđali FranciSka, 23 let, kuharica. Le-kuk Alojzij, 17 let, delavec, Duplica pri Kamniku, Kralj Božidar. 3 mesece, sin služkinje, Resnik Marija. 56 let, vdova rudarja. Benet Marnjja. 64 let, žena drvarja Podkoren, ofcč. Kranjska gora, Pezdič Anton, 69 let. postni sekretar v p. —Xj V kavarni >Leonc prijetno presen e čenje. Veleeejemski dnevi bodo privabila v Ljubljano obilo tujcev, med katerimi bo go tovo tudi mnogo vaših znancev. Zakaj bi si belih glavo, kam jih boste peljali, da ee bodo res dobro zabavali tudi do zgodnje jutranje ure. Kavarna >Leon< vam je odvzela vse te vaše skrbi, saj le angažirala odlično cigansko kapelo, ki tudi za glasbene sladokusce pomeni pravi užitek. Obiščite to znamo Ljubljansko kavarno m povabite tki tudi svoje prijatelje! Postregli vas bodo z odlično kapljico, dobrim prigrizkom in najboljšim razpoloženjem. —lj Botri in botrire bodo svojim birman-eem in birmankam napravili največje veselje, če jih bodo propefrjsli v nedeljo ali ponedeljek dopoJdne ob 10.30. uri v kino Union k predstavi zanimivega, poučnega in izredno napetega Kima >Toomai poglavar slono*< (Elephanthov). Ta film, ki nudi gledalcu nepozaben vpogled v kraljestvo eksotičnega živalstva in narave je izredno primeren za mladino, vtted česar ga tudi toplo priporočamo v ogled. —lj Obleke kemično čisti, parno lika ŠIMENC. Kolodvorska al. 8. —lj Pravega velemestnega nočnega življenja. Ljubljana ne pozna, razen dvakrat na leto, ko imamo velesejem; veselični prostor bo nudil tudi ob tej velesejemski prireditvi od 4. do 13. junija obiskovalcem pravo iluzijo velemestnega nočnega vrvenja. Zabavišča vam bodo nudila ne le izbrano zabavo, kakršno cenijo vetemešča-ni, temveč bodo imela tudi značaj pristnih domačih gostišč, v kakršnih se najbolje počutimo. Vsak bo izbral po svojem okusu: dovolj bo plesišč, hrupa ter godbe zabavali vas bodo art'st* aH se pa boste umaknili v mirno zabavišče k mizi pri- 1 jetnega tihožitja, KINO MATICA 21-24 — VELIKA FILMSKA SENZACIJA ZA LJUBLJANO vrrf £A|J VnnY v najnovejši šlager opereti pesmi, PIJSJLiOTJI^ KšMMmM M, Kla8b0) plesa, revije in humorja, E LEANO R POVVELL I 1 o n a M a s « e y R O S A LIE ZA BINKOŠTNE PRAZNIKE REZERVIRAJTE VSTOPNICE V PREDPKODAJI| —lj Na torKovl produkciji sole Glasbene Matice nastopijo gojenci klavirskega oddelka, ki posečajo pouk pri gdč. Bradače vi, prof. Ljpovsku, Mahkotovi, Pav-čiču, Roegerjevi, šmalčevi, Soncu in Štruklje vi, dalje iz violinskega oddelka prof. Staniča in iz oddelka za čelo prof. Milile rja. Na sporedu je skupno 28 nastopov. Izvajajo se dela domače in tuje literature. PodrObni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Druga in zadnja produkcija šole Glasbene Matice bo v petek, 10. tm. Začetek vselej ob 18.15. —lj Nebotičnik v velesejemskom razpoloženju. Ljubljano bo te dni obiskalo mnogo tujcev. Cisto gotovo je. da si bodo vsi ogledali na<š nebotičnik, ki pa se ie za ve les e-jemske dni še prav posebno dobro pripravi!. Za nebotičnikov bar so angažirali najboljše mednarodne artiste, res posebno pa se med 'nimi odlikuje Duo Jonn, ki izvaja neverjetno težak in naporen ruski narodni ples, po-ivalo pa za svoje akrobatske plese zasluži tudi The Hansons. Prijetna zabava v baru in na lepi razgledni terasi našega nebotičnika pa seveda ni vse. Popoldanski koncert v udobni kavarni, odličen sladoled, dobra in okusna ledena kava, izborno >Lezak« pivo v vrčkih, res izbrana vin>ka kapljica in še nešteto drugih dobrot so priznana prednost nebotičnika. Ne premišljujte, kam ooste šli s svetimi prijatelji: naš nebotičnik skrbi tudi za najbolj razvajene ljudi in postreže vsakemu po njegovem okusu. Priporočilo ga vsakemu in obiščite ga tudi sami! m— Sprejemni Upiti na III. dri. realni gimnaziji v Ljubljani bodo 24. in 25. t. m. Prošnje se bodo sprejemale v ravnateljevi pisarni 22. in 23. t. m. Prošnjo je treba kol-kovati t 10 din. priložiti rojstni in krstni list ter posebno ttpričevalo o dovršeni ljud-kd Soli. K izpitu ne bodo pripustili učenci, roieni v letih 1925.. 19L*6.. 1927. in 1928. U— V evangeljskl cerkvi bo jutri na bdnkoStno nedeljo med bogoslužjem ob IO. dopoldne slovesna konfirmacija 14 konfir-nruvndov. —lj Umetnostno zgodovinsko društvo v LJubljani — izlet v sredo popoldne (8. junija) ob 14. na Ig, l£ko vas in ne> Golo (najlepša prižnica ljubljanske škofije). Sestanek na Kongresnem trgu. Cena 12 din. ZgLasdti se je v trgovini Podkrajsek na Jurčičevem trgu do srede ob 11. Prijatelji umetnosti povabljeni. —lj Dražba ko&nje na Bokaloah bo 12. t. m ob 9. pred gradom, ko bo mestno poglavarstvp oddalo košnjo na 10 ha travnikov v manjših delih. —lj Jngoskrv.-česko»lova*Ka liga v Ljub ljani vabi na s>*>j redni občni zbor, ki se bo vršil 8. t m. v n. nadstropju > Zvezde« ob 20. uri zvečer, vse svoje člane in prijatelje, Jugoskrv.-češkoslovaška flga v Ljubljani. n— Usmerite svoje iilete ne binkožtno nedeljo popoldne v Zadobrovo. V gostilni >pri Mačkuc, ki >e zaskvvela s svojimi is-vmtnimi vini m izborno kuhinjo, bo ta dan razstava malih živalic, in v zvezi z njo za- Kino Sloga, tet 27-30 ob 16., 19.15 in 21.15 uri LIL dagover IVAN MOŽUfflN zbor DONSKTfl kozakov HADŽI MURAT VelefUm herojstva, kozaškega viteštva in ljubezni po noveli l. N. tolstoja: »BELI VRAG« Glasba: čajkovski« musoroski, BO RODEN. matineja danes ob 14.15, jutri ob 10.30 uri. Shirley Temple: CIN-ĆIN, begunka iz Kine —lj Prava senzacija za Spodnjo Sisko bo v nedeljo 5. t m. revanžna tekma med >Balincarskkn klubom Rožna dolina, gostilna Jetočnikc in med >Ba±mcarskim klubom Spodnja Siska, gostilna »Pri Mak-selnu'«. Preteklo nedeljo je izpadla tekma pri Jeločndku v korist Šiskarjev a 4:0. Ves teden so Rožnodolcani pridno trenirali in se hočejo v nedeljo revanžirati Si-škarjem. Začetek bo točno ob 14.30 v gostilni »Pri Makselnu« na Jernejev! e 24. —lj Revolta na Brodu Bounty, največja pomorska pustolovščina vseh časov je filmska binkostna senzacija kina Moste. Kot Irugi fikn je zadnje d^lo slavne Renate MUller >MaNobene iene več!« Da si zasi gurate dobre m udobne sedeže stopite takoj v novo dvorano g. Martmoa, kjer po sduje od 15. do 17. ure dmevna bla^aina. Nizka vstopniina od 4 do 8 din bo omogočila tudi revnejšim slojem, da todo^ preživeli dariašnji večer v veselem razpoloženju. Začetek predstave bo točno od poi 9. uri. _4j Gostilna Martine Zg. Slika. Jutri in v ponedeljek koncert! Nov program! Dobra vinal Priznana kuhinja! Lep vrt! ■ Danes ob 20.30, na binkoštno nedeljo P in ponedeljek ob 14.. 17.30 in 21. uri I Revolta I na brodu Bounty I „MADAME Xu I z Renato Miiller KINO MOSTE ^m_ —lj Bežigrajske botre opozarjamo na k> toatelje Staut. Tvrseva 3o. . —lj Upravni odbor OraŽnorega dijaškega doma ie poklonil v počastitev spomina svojega dolgoletnega predsednika prof. dr. A. šerka Jugoslovanskemu akadieanekemu podpornemu društvu v Lj ubijam znesek 1000 din. Iskrena hvala, pokojniku hvaležen in rasten spomin. n— Jugoglovensko-bolgargka liga vabi vse svoje člane in prijatelje bratskega bolgar--ikega naroda, da s« zanesljivo udeleže sprejema bratskega bolgarskega žetlezničarskega pevskega zbora >Slaveikovc iz Ruse. ki bo iutri v nedeljo ob 7.26 zjutraj na glavnem kolodvoru. Ravnotako naj nihče ne izostane od koncerta, ki bo ob pol enajstih v veliki dvorani Filharmoničue družbe. Na binkoš'ni ponedeljek se bodo bratski gostje 6 prvim iutrnjim turističnim vlakom odpeljali na Gorenjsko, kjer si bodo ogledali Bled m Martuljek, zvečer ob 20 pa se bodo odpeljali iz Ljubljane v domovino. —lj Vse prijatelje bolgarskega naroda in glovainske pesmi sploh, opozarjamo na jutev šnji koncert žclozničarakega mešanega zbora iz Ruse v Bolgariji. Zbor Slavejkov se pripelje v Ljubljano jutri zjutraj z brzovila-kom in koncertJra ob Hit, uri dop. v veliki Filh. dvorani pod vodstvom svojega dirigenta Marina Xikolova. Zbor šteje 70 Članic in članov, na koncert najvljudneje vabimo. Vstopnice so v prodaji v knjigarni Glasbene Matice. —lj Vpisovanje v 12-dnevni tečaj o negi in prebrani dojenčka se vrši dnevno uicd dopoldanskimi uradnimi urami v drž. zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, Lipičeva uL (Deep dom kraljice Marije) — telefon štev. 4471. Tečaj se bo vršil 2-krat tedensko ob posiedelikih in Četrtkih vselej od 3417. do 18. ure ter se prične dne 9. junija t. 1. Tečaj je brezplačen. Prečkoinrnozariamo na prekrasen film >Divji lovec«, napravljen po L. Ganghoferjevem romanu. Film se od danes najprej predvaja v kinu Uniona. i nimivo st rokovnjaško predavanje. Sledila to vesela zabava ob imenitni godbi. Pojedina piščancev in na ražnju pečemo jagnje. Od postaj ice Devica Marija v P od ju ie deset mr nut lepega iz prehoda. Z Jesenic Sokolsko društvo Jesenice se bo z vsemi oddelki udeležilo slavnostnega razvitja prapora Sokolskega društva v Gorjah, v nedeljo 5. t. m. Sokolski oddelki bodo točno ob 9.30 uri dopoldne odkorakali izpred Sokolskega doma na Jesenicah z godbo in prapori na Čelu. Sli bodo peš skozi Vintgar. Med potjo se bodo pridružili še sokolski oddelki z Koroške Bele, Javorni-ka in Blejske Dobrave Odhod z Jesenic točno ob določeni uri. — Športni dan SK »Bratstva« bo v soboto in nedeljo 16. in 17. julija na tukajšnjem športnem stadij onu. Glede na to, da SK Bratstvo letos praznuje 10 letnico obstoja, se bo letošnji športni dan vršil v zelo velikem obsegu. K sodelovanju bodo povabljeni pomembni športni klubi iz niše ožje domovine in tudi iz inozemstva Sava si utira stalno strugo. Odkar je zgrajen nov savski jez, ki sam regulira višino in odtok vode, je tok Save od Milanovega loga navzdol mnogo hitrejši Sava stalno odnaša velike naplavine gramoza in peska in si utira vedno globljo strugo, tako da je tako velika poplava, kot je bila v jeseni L 1926, skoraj nemogoča. S poglobitvijo savske struge bo vrednost zemljišč na obeh bregovih Save veliko pridobila Iz Kranja — Nesreča pri delu. »Slov. Narod« je že poročal, da popravljajo drž. cesto od Na-kla proti Brez jam V četrtek zvečer okrog 18. ure se je delavcu Pungerčarju Antonu iz Treblnega pripetila huda in nevarna nesreča. Pri stroju za škropljenje vrele smole je odletel ventil ter je Pungerčarja od nog do glave polila vrela smola. Dobil je hude opekline po obrazu, vratu in rokah. Oči si je ponesrečenec rešil, ker jih je hitro zapri. Pungerčarja so najprej odpeljali v Kranj k zdravniku, nato pa v bolnišnico. — Kranjski vodovod je zopet odpovedat Skoro ves ta teden vlada v Kranju občutno pomanjkanje vode, čeprav o suši ni govora. Pomanjkanje je bilo topot še hujše, kot druga leta Včasih je primanjkovalo vode večinoma le v Kokrškem predmestju, ki leži nekoliko višje od mesta, ta teden pa ni bilo vode v starem delu mesta. Ne samo da ni tekla v višjih nadstropjih, marveč je celo v pritličju ni bilo. Na še gospodinje so bile prisiljene, da so s škafi v roki hodile in iskale po mestu vodo za kuhanje. 2e to prvo letošnje občutno pomanjkanje nam kaže, da se bo letos vodovodna mizerija še ponavljala. Kranjska občina, ki je že stotine milijonov plačala Beogradu na davkih, je upravičena zahtevati od države, da čim prej zgradi in financira vodovod iz Preddvora do Kranja. Menda ne bomo prisiljeni kopati in postavljati vodnjake kot pred 50 leti, ali pa hoditi po vodo na okuženo Savo in Kokro. Iz šoštanfa — Učiteljsko zborovanje. V soboto dopoldne je zborovalo šoštanjsko Učiteljsko društvo. Lepo obiskano zborovanje je vodil predsednik g. Mencej ki je podal tudi izčrpno situacij?ko poročilo o naših splošno prosvetnih in personalnih razmerah ter o stanju v učiteljski stanovski organizaciji. Sledilo je predavanje g. dr. Rudolfa Kola-riča iz Ljubljane Govoril je o slovenskem pravopisu. Nazorno je prikazal razvojno pot slovenskega jezikoslovja in predočil naloge ki še čakajo naše jezikoslovce pri delu pa popolnost pravopisa. Po sprejetju raznih redloffov za glavno skupščino JUU in slučajnostih je bilo zborovanje zadnje v tem šolpkem letu, zaključeno. — Poroka Te dni sta se poročila v Smsrtnem ob Pa ki tukaiSnti avtonod jetnik .g. Tvan Kočevar in gdč. H eda Steblovrdk Iz Smartna ob Pakt. Da bi srečno bilo' Cestno vprašanje je življenjsko vprašanje države K prvemu cestnemu kongresa v Ljubljani in cestni razstavi na ljubljanskem velesajmu 1 dni. Rok je minil danes. Samo betonira-nje cestišča je trajalo 112 delavnikov. Za samo cestišče so porabili okrog 5.000 m* proda, 3.700 ton porfirnega agregata m skoraj 200 vagonov cementa. Cestišče je široko samo 6 m, banketi ob ngetn so pa le posuti s peskom in ne posebno primerni za vožnjo s kolesi in tudi ne za hojo. Zato pešci in kolesarji silijo na gladko betonsko cestišče ter ovirajo avtomobilski promet. To je tudi eden glavnih vzrokov, da se zdi cesta preozka. Nujno potrebno bi bilo utrditi bankete, kolesarji pa bi morali dobiti svojo cesto, vsaj najprej od Ljubljane do Medvod. LEPI NACRTI, KI NE SMEJO OSTATI LE KOS PAPIRJA Neštetokrat je bilo že zapisano, da je jadranska cesta za Slovenijo življenjskega pomena. O akciji za to cesto zadnje čase nihče več ne govori mnogo, kakor da smo se že odrekli načrtom in upanjem. Čeprav je dovolj dobro znan slovenski narodni značaj, vendar še ne moremo verjeti, da smo Se zadovoljili že s koščkom gorenjske ceste. Ob tej priliki se naj dotaknemo posebno zanimive zamisli ing. C Pirca, tajnika Društva za ceste; ing. Pire predlaga priključenje planinske ceste jadranski cesti. Proga bi bila: 9ušak — Ljubljana — Polhov gradeč — Crni vrh — Poljane — Podrošt — Sorica — Bohinjska Bistrica — Sv. Janez — Srednja vas — tiskovni ca — Rudno polje — Krnica — Bled — Lesce — Begunje — Tržič — Kranj — Kamnik — Kranjski Rak — Luče — Solčava — Crna — Prevalje — Ouštanj — Koti je — Slovenj Gradec — Mislinje — Pohorje — Sv. Areh — Reka — Hoče — Maribor*— dolina Radovne — Mojstrana — Kranjska gora — Vršič. Cesta bi imela tri odcepe: Mojstrana. — Vrata; Uskovnica — Velo polje; hiška ce-\ta — Velika planina. Cesta bi bila 592.6 kilometrov dolga, če računamo tudi del ceste, ki spada pod savsko banovino. 301.6 kilometrov cest že leži v projektirana progi (treba bi jih bilo seveda rekonstruirati). Cesta bi vezala naše planine z morjem in bi bila dostopna iz Italije od Planine, iz Nemčije od Peni korenskega sedla aH čez Ljubelj. Ni treba, se dokazovati, kako izrednega pomena bi bila ta cesta za razvoj tujskega prometa pri nas. Od- Jtemška avtomobilska cesta, široka 25 m. Na to cesto smejo samo avtomobili in motocikli Ljubljana, 4. junija Te ko bo v Ljubljani cestni kon- gres in ko nas bo na cestno vprašanje opozarjala cestna razstava na vel esej mu, se bo javnost začela še posebno zanimati za vprašanja, ki na nje čakamo že tako dolgo odgovora: Zakaj ne sledimo drugim državam z modernizacijo cest, zakaj ne kažemo več razumevanja za potrebe sodobnega prometa in zakaj ne znamo poiskati sredstev za graditev modernih cest? Po vseh znakih lahko sklepamo, da bo cestni kongres načel vsa ta vprašanja ter da bodo našli tudi primerno rešitev. Priznati je treba, da tudi pri nas povsod prodira spoznanje, da naša država mora dobiti čim prej moderne ceste, saj brez njih ne more živeti, kakor prejšnja stoletja niso mogle živeti obmorske države brez mornarice, če je bil že v rimskim časih resničen rek. da je cesta življenje, je še tem bolj dandanes, ko je avtomobilizem posrtal eden najpomembnejših Činitelje v v prometu. AVTOMOBILIZEM PRI NAS IN V DRUGIH DRŽAVAH Samo po sebi se razume, da se avtomobilizem ne more razviti brez primernih cest. Tega še ni treba dokazovati s številkami, toda številke o razvoju avtomobilizma v drugih državah in pri nas so tako značilne za naše razmere, da jih ne smemo prezreti. Po cenitvah (točne statistike ni) je v Evropi okrog 12 milijonov avtomobilov. V Evropi je najbolj razvit avtomobilizem v Franciji in Nemčiji; ob koncu lanskega leta so imeli v Nemčiji 2,400.000 motornih vozil in odpade na 28 prebivalcev en avtomobil, v Franciji pa ze na 22 prebivalcev. Anglija je imela ob koncu lanskega leta 2.300.000 motornih vozil, Fu-ancija pa 2,200.000. Kako smo zaostali, kaže že dovolj to, da pri nas odpade na 1000 prebivalcev po en avtomobil, saj je v vsej državi le okrog 14.000 osebnih avtomobilov. TURIZEM IN NASE CESTE Slovenija, ima vse pogoje za najlepši razvoj turizma — razen cest. Slabe ceste ne zavirajo le razvoja avtomobilizma v državi, temveč izredno škodujejo tudi razvoju turizma pri nas. A vio mobi listi iz drugih držav se čedalje bolj izogibljejo naše države zaradi slabih cest. Naša država je postala za avtomobiliste nekakšen nepri-stopen otok, okrog njega živahno utripljejo moderne prometne žile, na njem pa čedalje bolj zamira življenje. Slovenija je na mednarodnem križišču, stičišče mednarodnih poti med jugom in severom, med vzhodom in zahodom. Leži med Balkanskim in Apeninskim polotokom, stika se s srednjo Evropo, Podunavjem in soseda je Jadranskega morja, že njena lega sama na sebi zahteva, da bi morala imeti j dobre ceste, toda doslej nima niti zveze Z morjem, čeprav bi bila cesta iz Ljubljane do Sušaka komaj dobrih 100 km dolga. Lani, ko se 7 tujskem prometu niso več kazale posledice gospodarske krize, je peljalo v našo državo skozi st. Ilj samo okrog 4.000 inozemskih motornih vozil. Na drugih obmejnih postajah promet seveda ni bil v splošnem živahnejši. Avto-mobilisti iz severnih držav bi se vozili na morje skozi našo državo in ustavljali bi se seveda tudi pri nas, če bi bile naše ceste vsaj nekoliko boljše. Dokler ne bo Slovenija dobila primernih cest, bo država trpela ogromno škodo zaradi zastoja T tujskem prometu. Da v resnici slabe ceste zavirajo tako selo tujski promet, naan kažejo številke; Avstrijo je obiskovalo 80°/0 tujcev, ki so se pripeljali z motornimi vozili (motocikli in avtomobili), Italijo 70*/»l V Švico so se pripeljali tujci samo 1. 1932. z 194.612 motornimi vozili, v Nemčijo pa z 115.360. že pred 10 leti, ko so bih pri nas tujsko prometni termini skoraj še neznani, je švico obiskalo okrog poldrugi milijon tujcev. Našo državo je pa obiskalo lani le 273.900 tujcev Tujski promet je torej pri nas še tako slabo razvit, da se ne smemo čuditi, če se jim na nekaterih pristojnih mestih ne zdi pomembna gospodarska panoga ter da mu ne posvečajo primerne pozornosti. Seveda ne pomislijo, da tujskega prometa ni brez primernih cest. VPRAŠANJE FINANCIRANJA GRADITEV CEST Vsa vprašanja, ki so pri nas v zvezi z modernizacijo cest, se zavozijajo, ko se vprašamo, kjer vzeti denar za cestne graditve. Na pristojnih mestih sicer vedo, da je vzdrževanje modernih, tlakovanih cest znatno cenejše kakor navadnih makadamskih cest. Toda nerešljivo se jim se zdi vprašanje, kako mobilizirati ogromne vsoto a stroške graditve modernih cest Po proračunu stavbnega ministrstva bi znašali stroški za zgraditev modernih cest, ki bi povezale našo držav0 s svetom in ki bi držale skozi večja mesta ter bi bile dolge okrog 500 km, okrog 4.5 milijarde din. To je prevelika vsota, da bi jo lahko vzeli z rednih proračunskih dohodkov. Tudi največje države niso mogle zbrati na mah denarja za tako velike investicije, ki se obrestujejo šele v bodočnosti. Večina držav je zbirala denar za ceste na podlagi posebnih zakonskih odredb. Tudi naša država je že 1. 1931 izdelala zakon o cestnih fondih. Po dolgih letih je zakon končno dobil praktično vrednost, ker finančni zakon za proračunsko leto 1938/39 nudi pooblastilo za uredbo z zakonsko močjo o cestnih fondih. Dohodki cestnega fonda bodo znašali na leto okrog 120 milijonov din. Glavni viri dohodkov bi se naj stekali iz dohodkov carin na motorna vozila, kavčuka za vozila, bencina, nafte itd. Tofla finančni minister ni soglašal g tem predlogom, češ, da so boli vsd carinski dohodki upoštevani za redne potrebe državnega proračuna in da bi zaradi tega prišel proračun iz ravnotežja, če bi del dohodkov carin prešel v cestni fond. Zagovorniki načrta cestnega fonda se pa sklicujejo na izskustva CehoslovaJtov, Ki So svoj cestni fond v glavnem sestavljali z dohodki carin. Zaradi boljših cest so carinski dohodki kmalu zelo narasli in državni proračun ni trpel zaradi zmanjšanja dohodkov. KOLIKO DAJEJO DRUGE DRŽAVE ZA CESTE Napredne države so seveda že rešile vprašanje financiranja cestnih del. Najprej je začela graditi moderne ceste Amerika, ki zdajj daje zopet 400 milijard din za 6 novih avtomobilskih cest, Nemčija ima okrog 220.000 km dobrih cest in gradi 7.000 km avtomobilskih, za kar bo izdanih 70 mihjard din. Skupno z Avstrijo bo imela 10.000 km avtomobilskih cest. V Švici daje država iz skupnih sredstev 480 milijonov din, kantoni pa 600 milijonov din za svojih 15.000 km cest na leto. Naša država ima 10.000 km cest (državnih). Skupno je v naši državi 40.000 km pomembnejših cest, za kar bi potrebovali najmanj milijardo din na leto. Francija ima 80.000 km državnih cest, V primeri s površino naše države s površino Francije bi morala imeti Jugoslavija 36.000 km državnih cest. Naša država porabi na km ceste 10-000 din, Francija 47.000 din in Švica 73 tisoč din! Švica je izdala samo za planinske ceste 5 milijard diTi, INVESTICIJE ZA CESTE SE BOGATO OBRESTUJEJO Strokovnjaki so izračunali, da vsaka milijarda din za ceste spravi v cirkulacijo 2.8 milijarde din. Že prvo leto narasejo državni dohodki zaradi te investicije na 250 milijonov din. Naša država trpi. na leto milijardo in 200 milijonov din škode zaradi slabih cest. Zato je pač lahko zagovarjati medernizacijo naših cest. Najdalje v 20 letih moramo modernizirati 10 tisoč km državnib in 30.000 km banovinskih cest. Na leto bi potrebovali za ta dela 830 milijonov din aH skupno 6.6 milijarde din, 220.000 din na km2 cestne površine. Za ceste bi morali izdati na leto okrog 7»/o državnega proračuna, in sicer za zgraditev novih cest in za vzdrževanje še vsaj 170 milijonov din. Mnoge države nudijo iz rednih proračunskih sredstev po 70/0 proračunske vsote brez prispevkov samoupravnih proračunov. Iz cestnega sklada bi naj bilo določeno na leto 400 milijonov za državne in prav toliko za banovinske ceste, ostanek 200 milijonov din bi pa bil določen za mestne in občinske ceste ter križišča cest z železnicami. Doslej je bilo v naši državi moderniziranih komaj 3% državnih cest, ko pa bodo letos končana začeta dela, bomo imeli 4% moderniziranih državnih cest. 8e slabša slika se nam pokaže, ako primerjamo dolžino moderniziranih cest z dolžino vseh cest v državi : moderniziranih je samo 1.5°/o cest. PODATKI O PRVI NA« DALJŠI BETONSKI CESTI Cesta Št. Vid—Jeperca je pri nas prva daljša betonirana cesta. Delo je bilo oddano v treh etapah, in sicer najprej preložitev medenskega klanca 24. IL 1936, zemeljska dela in betoniranje cestišča 30. aprila 1936 in betoniranje železobetonske-ga nadvoza ob medenskem klancu 15. avgusta 1936. Dela je rzlici tiralo podjetje ing. J. Dedek za 7,550.000 din. V prvi sezoni so bila v glavnem končana zemeljska dela in podlaga, cestišča, v drugi sezoni, lani, so pa cesto tlakovali. Manjša dela, planiranje pobočij itd. so bila to zdravi trdni zobje! Kolo d on t-ovo ustno vodo čudovito osvežuje Kdor zjutraj zlasti pa zvečer uporablja Sargov Kalodont, skrbi za to, da Ostanejo njegovi zobje ne samo bleščeče beli, temveč tudi brez zobnega* kamna. Kajti le Sargov Kalodont vsebuje v Jugoslaviji sulforicinoleat, ki uspešno deluje proti zobnemu kamnu. Zato uporabljajte samo Sargov Kalodonti SARGOV KALODONT r Proti zobnemu kamnu prla bi svetu lepoto naših planin, ki je zdaj neizrabljeno bogastvo, in povezala bi mnoge slovenske kraje, ki so zdaj skoraj povsem odrezani od sveta. Seveda pa mora Slovenija najprej dobiti jadransko cesto in šele potem bomo lahko začeli upati na uresničitev zamisli planinske ceste. Upamo, da bo kongres društev za ceste s cestno razstavo najbolj živa manifestacija za takojšnjo rešitev tako zva-nega cestnega vprašanja ter da bomo prešli od slavnostnih besed k trdemu ter stvarnemu delu. Basist SchiSSrer-Navigiti pripoveduje K današnji premieri Ponchiellijeve opere „Gioconda" Ljubljana, 4. junija Ura je preko poldneva, in orkestralna skušnja za Ponchiellovo opero »Giocon-do« se bliža kraju. Na odru so zbrani solisti, zbor in balet. Pri pultu v orkestru ravnatelj Polič. Z žilavo vztrajnostjo vež-ba IIL dejanje »Gioconde«. Vedno znova prekinja petje z orkestrom, vrača prizore in sodelujoči delajo z vso vnemo in prizadevnostjo, da bi ravnali po napotkih ravnatelja in režiserja prof. Šesta. Skušnja teče dadje. Tu in tam so še premalo izpiljena mesta in ravnatelj se trudi, da bi dosegel še bolj izrazite muzikalne in pevske odtenke, še fine j še učinke, še bolj dognano obliko. Med znanimi obrazi naših solistov Oljdekopove — Gioconde, Kogeje-ve — Laure, Francla — Enza in Janka — Barnabe, vidim našemu opernemu občinstvu doslej neznano lice, gosta Schiffrer-Navigina, ki bo pel v tej operi partijo inkvizitori a Al visa Badoera. Gledam: zastavna pevčeva pojava — kakršno zahteva oder — se kreta na sceni; kultivirane geste izdajajo umetnika, ki je na odru doma, čisto in razumljivo frazira-nje besed, nijansiranje petja — vse priča o zrelosti njegove umetnosti. Žive izrazite oči odsevajo razumsko in čustveno sodo-življanje partije, a igra, v kateri ni tudi med petjem drugih nikdar mrtve točke, je dokaz za intenzivno poglobljenost v lik, ki ga predstavlja. Ne dvomim, da bo umetnik, ki je pridobil na koncertnem odru na mah s svojo umetnostjo in človeško prikupnostjo svoje poslušalce, zmagal z močjo svoje osebnosti tudi na opernem odru. Po skušnji, ko zeva pred nama mračna praznina skopo osvetljenega odra, sediva med naslikano krasoto renesančnih kulis in kramljava Topel, prisrčen, odkrit človek je, ki govori z izredno prikupno prostodušnost j o o svojem gledanju na razmere, — predvsem umetniške — v različnih državah, kjer jih je imel priliko spoznati. — Kje ste Študirali in začeli svojo pevsko kariero? — Moj pevski studij pri maestru Vezza-niju (ki je bil tudi učitelj znamenitega pevca Pinze) v Bologni, je trajal šest let. Po končanem studiju sem pel v Italiji v raznih krajih: Benetkah, Bologni, Firenzi itd. — In kje ste bili v prvi — V Cehoslovaški v Teplitz-Schonauu. Istočasno pa sem se še vedno izpopolnjeval v petju pri pedagoginji ge Buccarini in bil ob enem njen asistent. — Ali ste bili kasneje še kje v stalnem angažmanu? — Da, v Nemčiji, v Berlinu pri Deutsche Musik-Biihne in pri Landes-Buhne, kasneje pa eno leto v Rostocku. — Kakor kaže, ste največ časa prebili na različnih gostovanjih; v katerih krajih ste koncerti rali? — V Nemčiji: V Hamburgu, Leipzigu, Kolnu, Mannheimu, Dusseldorfu itd. Letos sem bil na ameriški koncertni turneji, kjer sem pel v Newyorku, Bostonu, Fila-delfiji, Washingtonu, Clevelandu in še nekaterih drugih mestih. — Kakšne partije spadajo v vašo stroko? — Vse vloge za basso-cantante. V Nemčiji sem pel največ Wagnerja, Mozarta, Lortzinga pa tudi nekaj malega italijanskih oper. — Kakšni so vaši vtisi o umetniškem dela, razmerah in publiki v Nemčiji? — Pod Hitlerjevim režimom goje predvsem v največji meri Wagnerja v stari, klasični obliki, to je, zahtevajo za interpretacijo njegovih partij pevcev obsežnega in močnega glasu. Dirigent Toscanini hodi v tem pogledu svoja pota ter skuša interpretirati Wagnerjeve opere na lažji način s tem, da jih ne podaja v pretirano močni tonami obliki, temveč skuša omejiti preveč nasilne učinke z milejšimi. Nemčija je izgubila pod sodobnim režimom mnogo sijajnih dirigentov (eden izmed njih je bil Oppenheim, s katerim sem imel priliko delati.) Zdaj odločujeta v izbiri umetnikov na državnih zavodih predvsem njihova politična orientacija, in šele v drugi vrsti njihovo znanje in umetnost Dasi je našlo zaradi tega doslej mnogo nezaposlenih pevcev in igralcev angažmane, je vendarle še okrog 8000 brezposelnih. — Kako Je v Italiji v pogledu repertoarja? — Ker goje tam sistem stagiona, je zato repertoar precej enostransko usmerjen. Predvsem gojijo domačo klasično opero: Verdija, Rossinija, Donizettija, Puccinija, razen v Scali, ki ima poleg teh, tudi vselej nekaj modernih, ali iz drugih narodnih literatur izbranih del na repertoarju. Kakor vidimo, vlada v Nemčiji kakor v Italiji radi izključno nacionalne orientacije zelo enostransko usmerjena umetnost. — Kakšne vtise vam Je zapustila v tem pogleda Amerika? — Edina stalna opera — v kolikor sem se imel priliko prepričati, je Metropoli tanka, ki pa ima samo 14 tednov sezijo. Razen tega se nahaja v Newyorku san Carlo, opera Companv, to je nekakšen ameriški stagione, ki dela turnejo po Zedinjenih državah. Od te družbe sem dobil ponudbo, da bi sodeloval, toda nisem se mogel odločiti. Razen navedene ima tudi Chicago opero. V zadnjem času si prizadevajo v San Franciscu, St Louisu in Philadelfiji dajati operne predstave. Kakor vidite, je razvita operna umetnost v Ameriki v zelo majhni meri. Tembolj pa gojijo zato simfonijsko orkestralno glasbo in to predvsem v Bostonu, Philadelfiji in Newyorku, kjer se nahajajo posebno znani simfonični orkestri. Letos je sestavil Toscanini tak simfonijski orkester izključno za radio ter je dirigiral tekom sezone 10 koncertov, vsako soboto po enega. — Kakšen je okus Američanov za glasbo? — Kolikor sem imel priliko presoditi, se navdušujejo Američani predvsem za melodij ozna dela, za modernejšo glasbo pa nimajo toliko smisla — to velja za opere. Koncertna publika je zelo kultivirana ter jako dobro pozna in ceni Mozarta, Schu-berta, Schumanna in Wolfa. Tudi slovenske pesmi, ki sem jih pel na svojih koncertih, so izredno ugajale in navdušile občinstvo. Mnogo društev in klubov v Ameriki goji glasbo ter prireja različne koncertne večere, pa tudi oratorije, vse seveda v velikem slogu. Večina oratorijev, pri katerih sem sodeloval, je bila izvajana v cerkvah. — Kakšne so umetniške razmere v pogledu zaslužka v Ameriki? — V zadnjem času vlada v tem zelo velika kriza, saj se govori o petnajstih milijonih brezposelnih, med katerimi je brez dvoma visok odstotek umetnikov. Cas bajnih gaž je minil, samo Metropolitanka plačuje svojim najboljšim članom dokaj visoke gaze, med tem ko so drugi občutno slabše plačani. Res dober zaslužek pa je pri ameriškem radiu, ki ima popolnoma drug sistem kot evropski. — V čem se razlikuje od našega? — Ameriške radijske postaje oddajajo proti določenemu plačilu gotove ure različnim veleindustrijam, podjetjem in trgovinam. Te pa same sestavljajo v svojo reklamo program za odkupljeno uro, ter angažirajo v to svrho umetnike, ki si jih same izberejo. Ford ali podobni bogataši žrtvujejo za svoje reklamne ure ogromne vsote, s katerimi lahko honorirajo najboljše svetovne umetnike. Zato so tudi te reklamne ure v radiu največja zanimivost za naročnike. — Precej smo se oddaljili od naše opere — in od vaše prve vloge na našem odru — kakšne načrte imate za bodočnost? Zasmejal se je s pritajenim smehom, nato pa je dejal: »Dalje prihodnjič!« Maša SI. Prošnja najbedne jših Vojnik pri Celju, 2. junija. Tu v hiralnici je nas mnogo mladih brez staršev in bližnjih sorodnikov. Bolezen je nas napadla, že v zgodnji mladosti. Mnogo je nas tuberkuloznih in slepih, mnogi še niso stari 20 let, pa že leže več let nepremično v posteljah kot žrtve revmatizma in kostne tuberkuloze. Tako leže in čakajo, kdaj jih bo rešila smrt silnih muk. Zdaj, ko je postalo toplo, so nas jeli strežniki nositi na vrt. A kaj nam pomaga, ko ne moremo hoditi? Tudi na vrtu nas muči poleg bolečin še dolgočasje. V svoji bedi in zapuščen osti smo sklenili nasloviti na usmiljena srca skromno prošnjo. To je edino naše upanje in težko bomo čakali, ali se nam bo izpolnilo ali ne. Morda se bo našel kdo, ki bi se hotel usmiliti nas siromakov, da bi nam poklonil staro, obrabljeno gramofonsko ploščo ali pa star gramofon. Radi bi se včasih malo pokratkočasili in razveselili, da bi vsaj tu pa tam pozabili na svoje trpljenje. Od srca bi bili hvaležni vsakemu darovalcu, saj bi nam storil neprecenljivo uslugo. Ce bi se kdo odzval naši prošnji, ga prosimo, naj pošlje dokaz svoje plemenitosti kar v hiralnico v Vojnik pri Celju za najbednej-še bolnike. Bojimo se, da bi šli predaleč v svoji skromnosti, če bi naslovili na dobre ljudi tudi prošnjo za obrabljen radijski aparat slabše vrste. Koliko veselja bi nam pripravil tak darovalec, si zdravi ljudje niti misliti ne morete. Tu živimo strogo ločeni od sveta v svoji bridki usodi in za-puščenosti. Vemo pa, da je tam zunaj v svetu še mnogo dobrih ljudi in morda se nas bo kdo usmilil. Hvaležni mu bomo tako, kakor zna biti hvaležen revež za vsak dokaz sočutja._Bolniki. Ženo umoril, da bi se spet poročil V Udemso na Tirolskem je neki Kari Klocker na vse zgodaj prišel k občinskemu zdravniku hi mu povedal, da je njegova žena nenadno umrla potem ko je zvečer popila drtrtinko vina. Zdravniku se je zdela ta smrt po pregledu sumljiva in je vse, ki to bili v hiši kratkomalo zaprl v neko sobo ter pozval orožnike. Preiskava je dognala, da je bil Klocker svoji 12 let starejši ženi v vino primešal strupa. Imel je razmerje z nekim kmečkim dekletom m je svojo ženo umoril, da bi se mogel z ljubavnioo poročiti. Sil MI ^ ■scovvmnri irisom, & m» Rov. Jesenice nekdaj in sedaj Zgodovina, gospodarski in kulturni razvoj velikega industrijskega kraja Jesenice, 3. junija Ob obeh bregovih podkorenske Save leže Jesenice z največjim kolodvorom in najbolj razvito železarsko industrijo v Slovenija. Skozi Jesenice gre državna cesta, ki vodi po Zgornji savski dolini v Italijo in čez Korensko sedlo v sedanjo veliko Nemčijo. Ze pred davnimi stoletji je vodila čez to sedlo tovorna pot. Za cesarja Ka-rola VI. pa so tod zgradili državno cesto. Leta 1813 so spravili Avstrijci čez Korensko sedlo vozove z municijo in živežem, ko so se umikali pred zmagovitimi Francozi. Cesto skozi Jesenice so gradili že za časa Julija Cezarja. Po njej so prevažali blago iz žitorodnih in obmorskih krajev v notranje dežele bivše Avstrije. Prebivalci nekdanjih Jesenic so bili večinoma mali posestniki, vozniki, oglarji, drvarji in rudarji, ki so delali po gozdovih in rudnikih v takozvanih Savskih jamah. Kakor omenjajo stare listine Friderika OrtenbuTŠkega so na Planini že leta 1381 stale tri topilnice. Bale so male in primitivne peči, postavljene v bližini rudoko-pov na gričih, preko katerih je pihal stalen veter. Ko pa so gospodje iz italijanske lodovine Buccelend postavili boljše in večje peči na Savi in pozneje še na Plavžu, je železarska obet na Planini začela propadati. dati vse, kar so frneH, Kranjski industrijski družbi, odnosno takratnemu tvorni« Carju Karolu Luckrnannu. Stari del Jesenic tako zvana Murova leži na spodnjem pobočju gore Mirce. Stare večinoma lesene hiše so prislonjene v rebri h nad cesto. Le v okolici graščine in savske cerkve, kjer si je Sava zajedla globoko strugo in imela znatne padca, so že pred stoletji stale hiše. Jesenice niso imele nikoli lope in prijetne zunanje oblike. Tudi ob glavni cesti ni bilo razen par izjem tako lepih in starinskih hiš kot jih imajo drugi manjši gorenjski kraji kot Radovljica, Železniki in Kropa. Ko bi sedanje železarske industrije ne bilo, bi bile Jesenice še danes planinska vas kot so Dovje, Hrušica ali Bohinjska Česnjica. Vidni pa so sledovi davne preteklosti, sledovi bogastva nekdanjih lastnikov plav-žev in rudokopov, ki so veliko dali na te, da je ta okoliš dobil prijetno in gosposko obliko. Na velikem plavškem travniku se še poznajo sledovi nekdanje kulture. Po sredi travnika je bil krasen drevored, sestoječ iz samih mogočnih kostanjev, ki so jih dali takratni lastniki tovarne leta 1896 podre tL Nasproti Cufarjeve hiše na zgornjem koncu Gosposvetske ceste, je še pred de- Konzordj »Jeseniške straše«. Drugi od leve proti desni Lovro Homer, tretji Frane Febinc, peti Fr, Lampret, vsi vneti propagator ji »Slovenskega Naroda« Jesenice so dobile svoje ime baje po drevesu jesen, ki ga je po vsej okolici obilo. Po drugi verziji pa po potoku Jesenica, ki izvira tik pod zeleno Golico. Potok Jesenica goni več žag in mlinov, med njimi moderno žago in mizarsko delavnico g. Andreja Cu farja in nižje dob' lesnega in-dustrijca g. dr. Ernesta Rekarja. Prvega Buccelenija kot lastnika plavžev omenjajo stare listine že leta 1526. Bil je to Bernard Buccelend iz mesta Bergama v Italiji. Zidal je graščino in cerkev na Savi rn dobil leta 1583 od cesarja Ferdinanda dovoljenje, da postavi na Savi plavže. Napravil je čez Savo tudi znameniti most na verige, ki ga je velika povodenj leta 1851 odnesla. Za Bucceleniji je prevzel plavže in fužine Jernej Garzoni, ki je dobil leta 1783 plemstvo s priimkom »de Hohenberg«. Od Garzoni jev je kupil fužine Valentin Ruard leta 1766 za 60.000.— goldinarjev. Družinske razmere pa so Ruardove naslednike prisilile, da so leta 1868 — pred 70 leti — pro- strti et jem stala vrsta košatih kostanjev, ki so bili menda zasajeni v Napoleonovi dobi. Ti kostanji so bili lep okras Jesenic. V parku Hrenovca stoji še danes mnogo orjaških kostanjev, hrastov in bukev, ki so bili vsajeni v isti dobi. Na Savskem nabrežju in na pobočju gore Mežaklje v takozvanem Baronovem borštu pa še stoje orjaške ravne in kot smreke visoke bukve. V okolišu sedanje Stekarjeve vile je stalo še pred 35 leti pred Papeževo hišo v široki ravni vrsti 16 orjaških topolov, ki so bili vidni daleč gori po Zgornji savski dolini. PREPORODNA DOBA Pred dobrimi 40 leti so takratni gospodarji K ID dali ugasniti na Stari Savi plavž in začeli graditi nekaj stotin metrov nižje na isteku Ukove v Savo moderno železarsko industrijo. Na mestu, kjer stoji sedaj tovarna, je bilo nekaj njiv, sicer pa sama gmajna, skozi katero je vodila državna cesta, Pri stari Markezevi gostilni Je cesta močno zavila na levo in tekla desno ob Graditev kolodvora na Jesenicah. Na desni vila dr. Kogoja; na nasprotni leseneoa viadukta nekdanja Papeževa hiša hribu naprej na Javornik. Ob močnem porastu industrije pa se je cesta kmalu znašla sredi tovarne, katero je nekaj časa rezala na dvoje. Tekla je tik sedanje električne centrale, mimo mi zame, kovačnice in centralnega skladišča in naprej mimo delavskih hiš in vrtov proti Markezevi gostilni. Okoli leta 1900 pa so od nekdanje Ferčejeve hiše — sedanje Kazine — potegnili novo cesto skozi gozd m skalo vit teren v ravni črti do bolnice Bratov« sfce skladnice. Ta cesta je sedanja jeva cesta. Trgovski del mesta Z ugodnim razvojem industrije je začelo npESŽŽsti tudi število prebivalstva, ki je začelo graditi hiše v okolišu tovarne. Iz tal so nasla nova delavska naselja, otvar-jale nove gostilne, trgovine in obrtni lokali kot nekdaj v zlatokopih sončne Kalifornije. Dotok izobražencev, predvsem mženjer-Jev in uradnikov je zdramil stare Jeseničane iz monotonega življenja, ki je Še ta-klo po starem kolovozu- Razvoju industrije je sledil prihod Bohinjcev, Korošcev in Štajercev, ki so prinesli v kraj svoje Običaje, kulturno, nove delovne metode im svojstven način življenja. Sele pred dobrimi 40 leti se je pričelo t« bolj živahno kulturno življenje z ustanovitvijo gledaliških odrov in pevskih zborov. Kasneje so začela rasti tudi druga društva in organizacije kot gobe po dežju. Korošci in Štajerci so prinesli Marxove in Engelsove nauke, Bohinjci pa smisel za glasbeno m pevsko kulturo. Vse društveno življenje je najbolj kipelo v novih izrazito delavskih naseljih. Na Jesenicah samih pa je v tistih časih ostalo vse pri starem. Stari patriarhalni Jeseničani se niso mogli kmalu vživeti ▼ nove razmere. Življenje je teklo po starem kolovozu brez borbe, brez napredka. Stari hišni posestniki, ki so prezirali vse novotarije so še vedno samozavestno hodili po cesti v visokih škornjih, jerhovcah m žametastimi telovniki s svetlimi gumbi. Redki so bili tisti, ki so se hitro vživeli v nove razmere. Pokojni Schrev Alojzij. Trevn Anton, Ferjan Janez, Bal oh Lovro, Jože KI mar in še nekateri drugi so bih pravi aristokrati med njimi. Zupan je bil Jože Klinar. BH je zastaven, visok in zelo simpatičen mož. Tajniške posle je nekaj let opravljal kar sam, toda ni imel velike zadrege z njimi. Leta 1902 je nastopil službo občinskega tajnika pokojni Lovro Humer. Prinesel je nove ideje, nove smeri m veliko borbenost v takratno politično in kulturno življenje. Leta 1904 ga vidimo med ustanovitelji Sokola, kasneje je ustanovil krajevno organizacijo narodno napredne stranke ki je okrog sebe zbrala lepo število delavske mladina. Poseben konsorcij. ki sta mu bila na čelu Humer in učitelj Franc Fabinc je začel izdajati tednik »Jeseniška Straža«, ki se je tiskala v tiskarni Iv. Fr. Lampreta v Kranju, Začel se je hud narodnostni, politična in kulturni boj med liberalci, klerikalci, ksisti in Nemci. Po Jesenicah je takrat vršalo. Potegnil je svež veter, ki je potegnil tnda stare konservativne sablje v svoj vrtinec. Bila je to doba narodnega in kulturnega prerojenja, doba velike borbenosti in uspehov, ki je še marsikateremu takratnemu boren v prijetnem spommn. GRADITEV PREDORA, KOLODVORA IN BOHINJSKE ŽELEZNICE V tistih tako razgibanih letih so gradin karavanški predor, jeseniški kolodvor in bohinjsko železnico. Jesenice so bile takrat pribežališče tisočerih, ki so tu za nekaj let naSU čedno eksistenco. V trumah so prihajali iz vseh dežel bivše monarhije, a tudi iz Italije, Macedonije, Albanije, pozneje pa še kozjebradi židje iz Poljske. Začeli so graditi hiše, barake, delavnice ki bolnice. Množile so se gostilne, trgovine, vinotoči, kantine in obrtni lokali kot gobe po dežju. Na gostilnah so blesteli napisi »Pri veselem Tirnico«, »Pri veseli vdovi«, »Pri pta- itd- Po cestah pa so fnr-sode gladkega vinca, ki Je v pi«*QwiH dneh teklo skoraj v potokih. Gradnja predora, novega kolodvora n bohinjske železnice, pa je sliko Jesenic wyyt»w» spremenila. Uničeni so bili najlepši travniki, sadovnjaki, vrtovi in njive. Pri iwai1nnji Klorutarjevi hiši — sedaj kavarna »Novak« — Jo cesta močno zavila Še Cct edini železniški tir do Papeževe hiše. V bližini sedanjega kolodvorskega poslopja je bil velik ribnik, vse od Mesarjeve hiše naprej doli do Romavha, pa je bilo najlepše jeseniško polje s številnimi kozolci in kolovozi. Jeseničani so takrat sluzih lepe denarce, peli, pm, politizirali, se zabavali in plešah. Na oblikovanje trga, na zgraditev dobrih in ravnih cest, na izdelavo mestnega regulacijskega načrta, na izgraditev vodovoda, prehodov, cestne kanalizacije, itd. pa so v teh najbolj važnih letih pozabili. Takrat bi brez velikih stroškov potegnili ravno in fiioko cesto od župniSča čez plavški most in naprej na Hrušico in bi se ob njej zasadil drevored. Ravno tako bi se takrat dala napraviti široka in ravna cesta od osnovne šole mimo Bremca za ljubljansko železniško progo na Javornik. Vse to se danes hudo maščuje Mesto nima zaokrožene in strnjene oblike. Hiše stoje vsaka po svoje, kot bi jih kdo iz letal stresel na zemljo. Nimamo ravnih in asfaltiranih cest, ne primernih prehodov, ne parkov in javnih stranišč. Zgradba predora, kolodvora in bohinjske Železniške proge je za vso Slovenijo največjega gospodarskega pomena. Predor je za nas okno v svet. Prejšnji kolodvor in postajno poslopje sta bila po obsegu in trenja m kijesb veHsd gospodarski krizi pa so Jesenice v zadnjih dveh desetletjih lepo procvitale in rasle. Zgrajena sta bila Sokolski in Krekov prosvetni dom, povečana in modernizirana župna cerkev, zgrajeno veliko carinsko poslopje, carinska prtljažni ca, lep gasilski dom, lepo število velikih trgovskih in stanovanjskih niš in vil v središču ter nešteto manjših hiš v neposredni bližini mesta. Preurejen je bfl železniški podvoz, izvršilo se je zboljšanje cest in potov, napravili rJočnike in javno še tališče ob Prešernovi cesti, uredila cestna kanalizacija, zgradil nov vodovod, napeljala električna cestna razsvetljava in odstranila stara vaška vodna korita. Urejeno je eno letno telovadi šče, dve sportrn igrišči, moderni športni stadion in zasebno javnosti namenjeno kopališče. Iz središča mesta so izginile stare že napol razpadle vaške hiše in se umaknile modernim trgovskim hišam, ki bi delale čast tudi večjim mestom. Vzporedno z gospodarskim razmahom, seje širilo tudi kulturno in športno življenje. Danes obstoja v občini okoli 60 kulturnih, telesnovzgojnih, gospodarskih, humanitarnih, planinskih, narodrioobramb-nih ter stanovskih društev, klubov in organizacij. Tu je telesno vzgojna, glasbena *.n pevska kultura na zelo visoki stopnji. Uspehi naših telovadcev, alpinistov in smučarjev so znani daleč izven državne meje. Na Jesenicah je več oiimpijcev kot v Zagrebu in Beogradu. Večina dornačih in mojstranskfh prvakov je zaposlenih v železarni KI D. Dolgoletno deio kulturnih, televnovz^n -nih in stanovskih društev >e rodilo lepa sadove. Mladina mnogo čita, goji grasbo, zunanjosti pupotinaua sSSna postajnem« poslopju m kolodvoru v Skorji Loki. Sedanji kolodvor pa Je po svoji površini celo nekoliko večji od ljubljanskega, postajno poslopje pa je eno največjih in najlepših državi. DELO IN NAPREDEK PO SVETOVNI VOJNI Po vojni se Jesenice še dolgo niso umirile, a Mnif estaci je so trajale še dolge mesece predno srno prišli na pravi tir. Usta« navijala so se nova društva, klubi, organizacije in korporacije, Prirejali smo obhode, parade, m manifestacije. Disciplina Je za nekaj let zelo popustila. Veselili smo se narodne svobode in na vse drugo zelo pozabili. Sele ko je začela trda presti za delo, saammmV m 6>rtar» smo se nekoliko mnesn, Stara Kkrfularjeva hfia, kjer stoji zdaj kavarna »Novak«. —- To je ena najzna-fShf^fOH hiš starih Jesenic Začela se Je huda borba za eksistenco in kruh. Huda konkurenca med trgovci in oortniki, ki so jo stalno zaostrovali pri sleci, Je močno vplivala na kakovost in cene blaga. Močnejši in spretnejši so uspeli, slabe j ši so propadli in šli poskušat srečo drugam, V revir so za novimi delavci in obrtniki zaceli prihajati tudi intelektualci, ki so psotali oblikovalci jeseniškega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja. Kljuto budenm polttičnemu in kuTlurue- E. G. MORRIS: Alkohol John Travers je pil. S tem mislim, da je zares pil. Ni spadal med tiste, ki se nekega večera napi je jo do nezavesti, potem pa prepevajo nedostojne rjesrni, preveč govore in gredo slednjič spat. John je začel vsak petek pripravljati svoj vveekend. Te priprave so se pričele z whisky, tucatom piv in primernim številom velikih konjakov. V nedeljo proti poldnevu je bil navadno že ustaljen na rum. S popivanjem in iztreznjevanjem je imel John obilo posla. Razen tega je imel Se službo pri reklamnem svetovalcu. In vendar se je še utegnil seznaniti z rnnogimi lahkoživkami, zamenjati pomotoma razne dele obleke in pritisniti na vse zvonce sosedov proti jutru okrog četrte ure. Vse to je bilo znano Mabel Dabinovi, ko se je možila z Johnom. Morda ga je vzela, ker je bil »tako mil, simpatičen dečko« ali pa zato, ker je mislila, da ga bo izlečila. Tega ne vem. Nekaj tednov po poroki je bil John zelo priden. Steklenice niti pogledal ni. Potem se je pa zopet začelo. Mabel nt nikoli vedela, kdaj ga bo našla ob belem popoldnevu doma v postelji skupaj v družbi pajdašev iz Mikeeve krčme v Charles Streetu (večina Mikeevih gostov se ne umiva posebno pogosto). Ne* koč se je vozil vso noč s parnikom med New Yorkom in Sta ten Islandom, sem in tja, sem in tja, drugič zopet je izginil za teden dni in vrnil se je v admiralski uniformi, toda v pravi. Kljub temu je Mabel pri njem vzdržala. Prosila je, grozila. Odpeljala ae je k svoji materi, toda vedno se je zopet vrnila. Potem je pa prišel dan, ko ju je posetil Mabelin stric. Bil je to edini stric v rodbini, po katerem bi bila morala podedovati. Mabel je bila njegova ljubljenka in stric je večkrat omenil, da ji bo zapustil vse svoje premoženje. Bil je pa tudi že precej star. Eno posebnost je imel: sovražil je pijance. Menda vse svoje življenje ni popil niti kapljice piva. Prispel je popoldne in ta čas, ko ga je Mabel zabavala, je v duhu molila. Molila je, da bi se John vrnil trezen — ali pa sploh ne. Njena molitev je biLa zaman. Zunaj je prsilo in točno ob šestih je zavil John okrog vogala. Slišala sta ga. Bil je srdit boj z dežnikom, mrmral je nekaj o roditeljih in prednikih tega dezrrara, obenem je pa. dati um nekaj boksarskih udarcev, kar se nra pa zaradi vitkosti dežnika ni posrečilo. Se predno se je mogla Mabel odkri-žati strica, je John 1. poskusil zaplesati s starim gospodom, 2. zagrozil staremu gospodu, da mu bo izreza! jetra, 3 pozval starega gospoda 4. poljubil starega gospoda usta, 5. ugriznil staiega gospoda v meča, 6. poskusil izruvati staremu gospoda brado, o kateri je trdil, da ni njegova, Naslednjega dne mu je Mabel resno stopila na prste. Pojasnila je Johnu, da je pripravil oba ob zadnje upanje na brezskrbno starost in z vsem povdar-kotn mu je povedala, da ga bo nepreklicno in za vedno zapustila, če popije le še kapljico alkohola. Nekaj se je moralo v Johnu zgoditi Minili so tedni in nobene opojne pijače se niti dotaknil nt Z doma sta hodila skupaj, obiskovala sta znance m John je dosledno odklanjal vsako pijačo. Minili so meseci, a John niti sodavice ni pil. Tako je minilo leto od stilčevega po-seta. Mabel je sedela v novi, moderno opremljeni sobi, v novem krasnem modernem stanovanju. Vsa pravila kreposti so bOa izpolnjena. JEobo je hA ravnateljev namestnik, njegove oči so bile jasnejše, stiskanje roke krepkejše, njegove ideje boljše. Mabel je dvignila glavo od svoje knjige in se ozrla na Johna, zaposlenega s posebno važnim besedilom. Zdaj je zvečer navadno delal. Videla je, kako dobro se počuti in kako zanesljiv je. Da, zanesljiv Je bil John zdaj res. Nikoli se ni vračal pozno domov in vodno je prihajal v svoji lastni obleki. Ozrla se je na Johna m vzdihrnla. Vedela je, da se mora nekaj zgoditi. Kar se je zavedla, da že najmanj šest mesecev ni bila srečna. Tiho je smuknila v sosedno sobo sn naročila zaboj škotske whisky. To je bilo pred tremi meseci. Zdaj sta Mabel in John edina zakonca med svojimi znanci, ki nista ločena in ki se ne pripravljata na ločitev. Mabel odpotuje seveda včasih k svoji materi in John se je nedavno vrml s dvema Kitajcema, pobeglima pred izseljeriiškirrri oblastmi Opazil sem pa, da je Mabel tista, ki skrbi za to, da je vedno whtsky t hiši, kadar Johnu slučajno primanjkuje denarja. Razmišljal sem m razmišljal o teh zakoncih. Gotovo mora biti tu neka moralka, toda zrn boga je ne petje, tdtarcađbo, zataja-na sestujJaji In davanja, prireja odete v prelesti to ■SSpSSJ ter se ranima za vsa sodobna pouftčna, kulturna stanovska in gospodarska vprašanja. Pri nas žžvi v pretežni večini Juitn jo in telesno adraro, trezno ki dobro vzgojeno ljudstvo, zato rri pretepov in vVomont, ne ubojev, umorov m ropov, pač pa mirno sožitje vseh občanov, brez ozira na njihov svetovni nazor. Vsi, ki smo v tem kraju zrasli, vsi, ki sf rta teh trdih ti oh sujžhno svoj vsakdanji kruh, iskreno želhno, da bi Jesenice še doV* ga stoletja tako procvitale m raste. & M Saadljevi aforizmi Vzdihi vdore lahko povznodrjo najstrašnejše potrese. Zaupa J človeka, H » boji boga, a boj ae človeka, ki se ne boji rasen na sveto. Chn se t»lov&$ pxep*ra|at >• Oe si krarj, stori za unijo tjmistm tr\ kar storil bog zate. Gospodarji in vladarji defteiel NTkoh si ne dovolite do ušes zaljubiti se v žensko. Umri od "fr1*"^, toda ne dovod si Stvetf na siromakov račun. Nikoli bi ne smeli trdno spati. Spi takn, da lahko vsak dan slišiš glas človeka, kTV-čočegzL: MDost! Dragoceni so tisti zakladi, ki jih more« vzeti s seboj v raj. Nasvet neizobraženega kmeta Je pogosto dragocenejši od naukov vseh filozofov sScr*, paj- Pravico zahtevaj samo od svojih SSmnmV nikov. Oe hočeš, da zagrne Gospod s prtnoa tvoje grehe, obleci siromaka. Bog te je ustvaril iz ilovice, bodi tnref tako pokoren, kakor je zemlja, Na roži sedeči hrosc je vendarle hro*^ Ko se ujameta v isto past, sta enako smešna in klaverna tiger in miš. Oe trpiš, trpi in upaj. Mar noč ne dneva? će si bogat, kakor Karson, jetra srna kake obrti. Neusmiljeno pretepi Seno, če hodi večkrat na trg, aH pa se sprijazni • b-tni in privoli kakor lena živeti v harema. Trgaj rože. ne da bi mishi na trnje, Ob prostem času brisi prah, gastlra>m zrcalo tvojega srca. Ne objokuj mrtvih, kajti oni so kakov kletke, js katerih so za vedno ođletea* ptice. Obdeluj zemrjo v drhtenju: semfja je pomna oči, ust in obrazov tistih, U so nekni žrvefi hi ljubih, * Saadl Jb bO perzijski pesnik; Ril > v 12. in 13. stoletju. 50.000 dnevnikov Hafveč dutfvufluj* na s*sta ima povpros--no vzeto Island, kjer pride na 100.000 pre-bfvalcev 18 dnevnfcov. Ifs dragem mestu y* Švica, ki krm na 4,000.000 pr^vašosv 940 dnermrkov. Slede sovoroaiucitSke Zedinjene države, M imajo 3380 dnevnikov na 130 mj« fijonov prebivalcev, Kanada pa 102 dnevnika na 11,000.000 prebivalcev. Mehika krm 82 dnevnfcov m 18,000.000 prebi toftuev. Izmed drmHh držav stole v ospredja An, sflift (trez kotom*f), ki imn 1902 dnevnikov, Nemčija 1300, ftaneOa »7, dpamfe 3B0, Brazilija 260. Argentina 200, Bero 150, fce-&oslova£ka 100. Hoiandsfea 85. llafif* pa 81. Zsairatio Je, da je C«B%oskw»Jka po števfta dnevnJkov pred Hsffc Hoisndsko. sam 125 Stran 7 Stara hiša se umika novi palači Ljubljana, 4. junija Oni dan amo poročali, da bodo v kratkem saceli pri Bat'i podirati, ker so bila vsa sporna vprašanja med tvrdko in mestno občino povoljno rešena. Ljubljančani, ki so vedno neverni Tomaži, so pa zmajevali z glavami, češ, saj ne bo zidal, saj nima smisla, da bi investiral težke milijone v novo palačo. Toda kmalu je policija potegnila bele ceste čez prometno križišče pri pošti in ko so Ljubljančani tudi videli, da so začeli prazniti lokale v Bat* ini hiši, so se prepričali, da gre za res. Prejšnji teden se je kot zadnja izselila iz hiše tvrdka P. Magdič, ki je bila polnih 5? let v hiSL Podjetje je ustanovil točno pred 30 leti pokojni Pavel Magdič in ga dvignil tako. je bila to ena najuglednejših in prvih slovenskih tvrdk v Ljubljani. Damski oddelek se je zdaj preselil v pasažo, moški pa na Aleksandrovo cesto. Prejšnji teden so prišli tudi monterji in tehnično osebje, kije začelo pobirati in odvijati razne napeljave v hiši, elektriko, plin in vodovod, zdaj je pa prišla na vrsto hiša same. Zunaj se je sicer še niso lotili, pač pa so začeli rušiti na dvorišču manjši objekt, kjer je bila doslej Batina delavnica in ki je deloma služil za skladišče. Delo je prevzelo stavbno podjetje inž Dedek. Podiranje starega poslopja poide naglo od rok, edina zapreka je v tem, ker ni pravega prostora za odvaža-■ je. Ruševine namreč lahko odvažajo edi- no skozi ozko grlo veže na Aleksandrovo cesto, a dvorišče je tako tesno in majhno, da se le dva voznika naenkrat pomikata v njem. V tem pogledu je Sk> na stavbi-šču pri Slonu delo hitreje od rok. Glavno stavbo, to je trakt ob Aleksandrovi cesti in sicer bivši kino Ideal, ter prostore, kjer je bila trgovina Peko bodo zaceli rušiti takoj, ko bodo končali dela na dvorišču. Fronta ob Šelenburgovi ulici bo stala, dokler ne bo v njenem ozadju zrasla mogočna bodoča palača, ki se mora, kakor smo že poročali, umakniti za celih 8 metrov v novo regulacijsko stavbno črto r premi črti z Ljubljansko kreditno banko in nebotičnikom. Gradbena dela bodo pospešili tako, da bo palača najbrž pred zimo v surovem stanju pod streho, a prihodnje leto bo že dograjena. Ko bo končana gradnja novega hotela »Slone in ko bosta dograjeni palači zavarovalnice Slavije ter Bat'e, bo središče našega mesta mnogo pridobilo na lepoti, pa tudi na prostoru. S o k o Jezica je pripravljena Jezica. 4. junija Dnevom želja, da razvije Sokolsko društvo Jezica svoj prapor, bo skoraj izpolnjena. Za svečano razvitje, ki bo jutri v primeru deževnega vremena pa v ponedeljek, so vse skrbno zasnovane veličastne priprave že končane. Novi prapor je prava umetnina. Izdelan je v čisti svili in pravem zlatu. Na njem ni všitkov, vse je le ročno delo. Tako se še imenitneje uveljavljajo na praporu pestri ornamenti, zlati napisi in krasne slike. Vsebinsko je prapor zasnoval društveni od- I s t v o na sokolski praznik strani je vžgan sokolski monogram, ovit v državno barvo, na naslovni strani je vdelana izredno lepa slika kralja Petra II. Prapor je tako lep, da je nanj prav lahko ponosna vsa Jezica. Poseben sijaj mu daje, da je bil nabavljen iz pritrganih sredstev našega malega Človeka, zlasti sokolskega članstva. Zlasti pa vzbuja ponos in srečo, da je za prapor poklonilo tudi Nj. VeL kralj Peter II din 2000. Ta dragoceni dar vzvišenega sokolskega staroste in ljubljenega kralja pomeni najvišje priznanje so-kolskemu delu na Jezici in hkrati pokro- aek za nabavo prapora, po tem idejnem osnutku je napravil načrt atelje šara v Ljubljani, delo pa je odlično storila tvrdka Jos. Hafner v Ljubljani za din 7.900. Na praporu so zelo plastično izvezene Kamniške planine s predgorjem, kar naj predstavlja naš domači kraj. Nad njim leti ponosen sokol, noseč lipovo vejico in državno trobojko. Vse je vokvirjeno v izredno lep Upov venec, simbol slovanstva, ožar-jeno pa je od jutranjih solnčnih žarkov. Za sokolsko geslo je izbran poziv: Le naprej, brez miru! To podžigajoče geslo So-kolov-legionarjev je s tem prvič sprejeto tudi na sokolske prapore! Druga stran prapora, nosi sliko kraljevske zadužbine sv. Jurja na Oplencu. Tu je praizvor naše svobode, tu je hram naših najslavnejših svetinj in tu je Češčeno počivališče jugoslo-venskih kraljev. To označuje okrog Oplen-ca spleten masiven lovorov venec, to kaže tudi marsejski klic: čuvajte Jugoslavijo! Ornamentika šumadije zaokroža simbolično predstavo domovine. K praporu pa je za to priliko tvrdka Weixl v Mariboru napravila krasno društveno spominsko knjigo, ki ima na hrbtu krasne slovanske ambleme, na drugi viteljski blagoslov nadaljnjemu sokolskemu prizadevanju. Razvitje prapora je združeno z uvodom v sokolsko proslavo 20. letnice Jugoslavije. Ta uvod otvori sokolska mladina, ki pojde drevi točno ob 19. izpred Sokolskega doma k šoli, kjer bo ob marsejski plošči kratka spominska svečanost in kjer položi mladina venec, štafeta članov in naraščaja, ki bo ta večer obtekla velik del občine, bo ob 20.3 5 prižgala spominsko svečo pred mar-sejsko ploščo. Ob 20 bo zbor vsega članstva v Sokolskem domu. kjer bo nagovor o praporu, ob 20.30 pa bakljada. Pri njej bo sodelovala tudi godba Sokola I in pevsko društvo Krakovo-Trnovo. V zvezi z obema slavnostima bo ob 20.30 zagorel na Taboru mogočen kres. Za jutrišnji telovadni nastop in razvitje so določene skušnje ob 10.30. Radi zelo tež-žkih letošnjih vaj bodo pripuščeni k nastopu le oni, ki so bili na skušnjah. Razvitje prapora se prične ob 13.30 na prostoru br. Ramovža. K njemu odkoraka ljubljansko sokolstvo ob 13. izpred Sokola m. Telovadni nastop domačega društva, okrožnih in ljubljanskih društev se prične ob 15.30. Jezica se torej z največjo vnemo priprav- Pod ki mu bo kumica s. Iva Vidmar, jeva* hodamo se bolj utrditi sokolsko posto. janfco na Ježka. Vloga sokolskih praporov je namreč vedno enaka: oni so borbeni prapori naroda, Kadarkoli je sokolstvo v pohoda, tedaj dviga, razvija prapore, da zbira pod njimi »na hajdučki sestanek c, da brani in osvaja. Na praporih so gesla, so pomembni simboli. Niti gesla, niti simboli niso arhivski predmet. Sokolstvo je z vso močjo udarilo na plan. Pred njim vihrajo prapori. Vedno več jih bodi! —že. Kraljevič Tomislav kan mkolsketmi praporu Dne 26. junija razvije Sokolsko društvo Medvode po 10-letnem obstoju članski prapor, kateremu bo kumo val Nj. kralj. Vis. kraljevič Tomislav. S tem smo deležni pohvale in simpatij z najvišjega mesta ter priznanja, da je nase delo v ljubezni do domovine in visokega kraljevskega doma na pravi poti. Deset let je za nami. Naše korenine so pognale globoko in ni ga viharja, ki bi nas spravil iz ravnotežja in zastavil našega pohoda. Borba nas samo krepi, da se kristaliziramo ter mozavestni, pravi Sokoli, ki rastejo in se razvijajo sami iz sebe. V tem kratkem času amo z lastno agilnost jo postali lastniki velikega naravnost idealnega telovadišča ob Sori, na katerem se ponosno dviga naš Sokolski dom. Tudi dom je plod pridnosti in požrtvovalnosti. Kadar naberemo denar, takrat zidamo; letos bomo dogradili drugo etapo ter se s tem močno približali uresničenju cilja ki smo si ga zadali za Petrovo petletko. Ob tej priliki moramo omeniti, da je k temu dala svoj kamen naša Papirnica, pomagal je tudi Tanin in drugi dobrotniki, med katerimi si je postavil lep spomenik pokojni župan Sušteršič, soustanovitelj in večletni starosta. Mnogo, mnogo je še drugih malih, ki so pa močno zastopani. Krajevna Papirnica s svojim vodstvom nam je pa še vedno naklonjena. Naše telovadišče je podobno mravljišču, vse se pripravlja na veliki praznik, kajti pokazati se hočemo, da smo vredni pozornosti, ki nam je izkazana z najvišjega mesta. Na naš dan opozarjamo Sokole in njihove prijatelje, da nas obiščejo ter dado s svojo prisotnostjo prireditvi pravo obeležje. Natančneje prihodnjič — le naprej. nase bratske naprej brez mira. in iskrene čestitke, Le Še nekaj zanimivi o X. vsesokolskem zletu v Pragi Priprave za slovansko sokolsko olimpijado so v polnem razmahu. Vsi zletni odseki marljivo delujejo in sproti obveščajo sokolsko in ostalo javnost o zletu. Posebno agilna je poročevalska agencija, iz katere posnemamo zopet nekaj vesti, ki bodo zanimale tudi naše sokolstvo. Vsi posetite X. vsesokolski zlet. Hotelirji pripravljajo za posetnike zleta, posebno za tiste iz inozemstva zadostno število sob. Za nastanitev inozemskih gostov je preskrbljeno, kajti hotelske sobe se bodo oddajale domačim posetnikom s pridržkom, da se jim dodeli nastanitev v manjšem hotelu ali penzionu, če bodo sobe potrebne za inozemske goste. Tudi za nastanitev vseh zletnih gostov je vsestransko poskrbljeno. Praški meščani so ponudili za nastanitev gostov svoja stanovanja v toliki meri, da niso niti vsa oddana. Iz tega razloga lahko vsakdo poseti zlet brez vseh skrbi, stanovanj je še mnogo na razpolago. Prijave potom svojih društev prijavite stanovanjskemu odseku X. zleta v Pragi, Tyr-šev dom. Kaj hoče videti kirurg na X. zletu? Na to vprašanje je odgovoril prof br. dr. A. Ji-rasek na plenarni seji komisije zdravnikov zdravstvenega odseka COS. Delo br. dr. Jiraska bo nadaljevanje IX. zleta, ki hoče pojasniti nadaljne strani kirurgovega poslanstva v telesni vzgoji to je, ali sokolska telovadba in Tyršev sestav morda tudi tekmovalni, škodljivo vplivata na telovadce. Ako se ugotovi tak vpliv, bo nadaljnja naloga, da se ga odstrani, če pa ne, pa bo možno izjaviti, da je Tvrševa telovadba koristna in ugodno vpliva na zdravje. Br. prof. Jirasek pripravlja obširen pregled sokolskih tekmovalcev, in si br. dr. Jirasek obeta od tega dela osnovne dopolnitve zdravniške telesne vzgojne vede. Dan armade bo na vsesokolskem zletu krasen in mogočen zaključek veličastnih sokolskih svečanosti. Nepozabni bodo vtisi nastopa vseh oddelkov Češkoslovaške armade, akrobacije letalskih oddelkov nadpo-ročnika Novaka in nastop jugoslovenske in romunske vojske. Obrambni dan, ki bo dne 16. junija se bo pričel a pozdravom državni zastavi. Namen obrambnega dne bo. da pokaže, kako Tvršev telovadni sistem vzgaja k obrambi. Nastopili bodo vsi oddelki in češkoslovaška vojska. Obrambnega zbora se udeleži vseh pet praških žup in vojska, ki bodo nastopili predvsem s tekmovalnimi vajami. Zletni sprevodi bodo med /letom štirje. Prvi bo v dneh IV. srednješolskih iger, drugi ob zletu dece. tretji ob zletu naraščaja in zadnji ob zletu članstva. Sprevod srednješolcev bo 11. junija ob 17 in krene s Strahova na Hradčane, kjer se dijaštvo pokloni predsedniku republike dr. Benešu. nato odide na Staromestni trg. kjer bo poklo-nitev mestu Praši- V sprevodu bo igralo 50 godb, med njimi tri godbe srednješolskih zavodov. Sprevod naraščaja bo letos velik in jako pester. Moški naraščaj bo ko-lakal v sprevodu v novih zelenih krojih, starih belih in rdeče-belih telovadnih. V sprevodu bo na ta način korakalo vseh 35.000 naraščajnikov in naraščajnic. Smer članskega sprevoda bo letos nova. Dočim je bila pot zadnjega zleta dolga 3 km. bo letošnja ca. 5 km in to zaradi tega, da bo občinstvo lahko pozdravilo sokolstvo v čim večjem številu. Sprevod bo korakal od telovadnice Praškega Sokola po Vaclavskem trgu, skozi Ulico 28. oktobra v Jungma-novo. nato po Lazarski, Spaleni in Misli-kovi ulici na Riegrovo nabrežje, nmo Na-lodnega divadla po Masarykovem nabrežju do parlamenta, po Pariški ulici na Staromestni trg. kjer bo pred zbranimi odličnik! defile. Sprevod bo odhajal iz Staro-mestnega trga po Dolgi ulici, članstvo bo korakalo v dvanajsterostopih in bo sprevod na ta način končan v 2 urah 45 minutah dočim je na IX. zletu trajal 4 ure 27 minut. SITAR: Pomenek v uredništvu V uredništvu ima človek včasih tudi pomeneke. Pride ta, prilomasti oni. potoži, po tarna ali pa tudi pogodrnja in porohni. Včeraj je počastil naše uredništvo z obiskom gospod Franc M i k -lic. Saj ga poznate, popularna osebnost našega mesta je. Dejal je, da bi rad malo pokramljal s tistim, ki ima sito čez. Pa so ga napotili k meni. — No, dober dan, gospod Miklič. Izvolite sesti. Kaj bo dobrega? — Rad bi vedel, zakaj ste začeli napadati moj hotel. — In iz žepa privleče šop izvodov »Slovenskega Naroda« z rdeče obrobljenimi »napadi«. — Napadi? Kako mislite to? Saj vas ni nihče napadal. Napisali smo samo to, kar je res, pa še ne vsega. Črno na belem je prinesel vaš sin v uredništvo izjavo, da ob prihoda francoskih rezervnih oficirjev zato niste izobesili zastave, kar so imeli gostje večerjo v Unionu in ne pri vas. — Ja, j a, se že spominjam. S Francozi ae je začelo, i Obljubljeno je nam bilo, da bodo večerjali pri nas in večerja je bila že naročena, pa so šli v IJmon. Zato nisem dal izobesiti na ho- tel u zastave. Na povratku so pa v mojem hotelu prenočili in takrat je rudi zastava visela na njem. — No, vidite, gospod Miklič, kako dobro se razumeva. Okrog zastave in večerje se je zasukalo, zdaj se pa suče naprej. — Da. da, napadate me in po krivici! Ne poznate me, prav nič me ne poznate. Ce bi me poznali, bi vedeli, da sem velik dobrotnik Ljubljane. Pomislite, koliko sem storil za naše mesto, ko sem zgradil na tako prometnem kraju tako velik in moderen hotel. Saj se toliko piše in govori o potrebi pospeševanja tujskega prometa. A kam bi s tujskim prometom, da nimamo modernih hotelov. In pa tisto z razbijanjem šip. Jaz Hitlerja niti ne poznam, pa mi gredo razbijat šipe. — Že prav, gospod Miklič, toda vi ste zgradili hotel zase, ne pa za Ljubljano. V njem imate veliko kavarno in restavracijo, mnogo sob in še marsikaj, kar dobro nese. — Ja, tisto je že res, da se je nekaj zaslužilo, a moral sem delati, mnogo delati Zdaj pa ne delam več za dobiček, samo še iz idealizma delam. In nikar ne mislite, da sem bogat. Ves zadolžen sem. — Aha. Nemara spadate tudi vi med tiste, ki žive od samih dolgov. In o idealizmu govorite. Iz idealizma in z idealizmom ste torej zaslužili milijone, da ste mogli zgraditi tako velik hotel? Glej, glej, jaz pa nisem vedel, da se da z idealizmom toliko zaslužiti. — Vse. prav vse sem pošteno zaslužil. — In gospod Miklič prične pripovedovati, kako je začel iz nič. Tam v Berlinu je bil urad. tam v širni matuški Rusiji pa širni gozdovi. In s tem se je začelo. Dolga je ta povest, škoda, da ni napisana točno tako, kakor je tekla od trpina ruskega drvarja preko Berlina do trpina kočevskega Mikliča. On sam je ne zna v vezani besedi povedati, te dolge povesti, zato tudi reprodukcija ni mogoča. — Kdo pa trdi, da niste vsega pošteno zaslužili? Samo razlika je med zaslužkom in zaslužkom, gospod Miklič. Tisti, ki so pod vašo komando sekali, žagali in vozili ruski les, vsi skupaj niso mogli zgraditi niti enega majhnega hotela, da hi pospeševali tujski promet, vi ste pa sami zgradili hotel, ki o njem pravite, da je lahko Ljubljana ponosna nanj. In res je lahko ponosna, saj je dovolj velik. Tako je, vidite na tem božjem svetu, eni zaslužijo zelo mnogo, Nemci se ne udeležijo mednarodne tekme. Karel Steding, vrhovni funkcijonar nemških telovadcev je javil v posebnem dopisu predsedniku tehnične komisije MTZ Huguenisu, da se moška in ženska tekmovalna vrsta ne moreta udeležiti mednarodne tekme v Pragi, zaradi telovadnih svečanosti nemške telovadne zveze v Vrati-slavi (Breslau). Na olimpijadi sta obe nemški vrsti dosegli prvenstvo na orodju in tako letos ne bo Nemcev na tekmo, da bi branili svetovno prvenstvo. — K temu bi omenili, da Nemcev ne bo na tekmo predvsem zaradi tega. ker so na sporedu tekme tudi tekme v prostih panogah, velike preglavice pa dela nemškim telovadcem tudi obvezna vaja na krogih, ki je po njihovem mnenju specijaliteta« Cehoslova-kov. predvsem svetovnega prvaka br. Hud-ca. 338 obedov v 1 minuti, bo izdanih na zle-Ušču. da se lahko prehranijo vsi udeleženci po končanih dopoldanskih skušnjah do popoldanskega javnega nastopa. Pričakuje se, da bo za obed prijavljenih okrog 400.000 oseb. Kuhalo se bo na 120 ognjiščih v 20 skupinah, hrana pa se bo izdajala na 60 prostorih. Jedilni list za vse dni je že sestavljen. Večerni nastop Sokola Ljubljana-šiška Ljubljana. 4. junija Vzlic grozeči nevihti, ki je snoči pretila, da bo preprečila nastop šišenskega Sokola, se je vendar vreme toliko ustalilo, da je bil nastop mogoč. Pred pričet-kom telovadnega nastopa je priredila godba Sokola I Tabor promenadni koncert, ki je privabil na telovadišče lepo število gledalcev, na svoj račun so prišli tudi za-st»njkarji, ki so obkolih ograjo teJovacfi-šca. Telovadnemu nastopu So prisostvovali zastopniki nekaterih bratskih društev. Kmalu po 20. so prikorakafi ob zvokih sokolske koračnice vsi telovadni odxlefki s praporom na čeki m rakaznlf med igranjem državne himne čast neuši ponosni tro-bojnici, ki se je polagoma dvigala na visok jambor. Po tej svečanosti sta moška deca (34) in ž enaka, deca (47) zadovoljivo opravili žtipne proste vaje, vendar bi želeli, da deca, ki povsem ne obvlada prostih vaj. ne nastopi; to velja zlasti za de-co pod 6 leti. Potem je vrsta članic in naraščajnic s spremljevanjem klavirja skladno nastopila s hkratnimi vajami na gre-deh, ki so zelo ugajale. Mnogo zabave so nudile igre in bojna tekma dece, kjer se je občinstvo od srca nasmejalo mladim dečkom pri njihovi borbi. Sledile so praške proste vaje 20 naraščajnikov in 8 naraščajnic, ki so bile prav dobre, le pri zaključnem delu pri narodnih kolih bi želeli več skladnosti in živahnosti, posebno pri naraščajnikih, sicer pa je občinstvo nagradilo nastopajočo mladino s toplim odobravanjem. Radi rahlega dežja je splošna orodna telovadba odpadla, nastopili sta samo vrsta članov na krogih in vrsta naraščajnikov na drogu, ki sta želi za svoje odlične vaje navdušeno pohvalo. Ljubke so bile vaje članic (11) z žogicami in skladno in prav dobro izvedeaie vaje članov in naraščajnikov s hkratnimi vajami na treh bradljah. Lep nastop so zaključili člani (28) in članice (16) s praškimi vajami prav dobro in skladno med burnimi ovacijami gledalcev. Dobri dve uri trajajoč nastop je zaključila učinkovita skupina : Sokolstvo se klanja slovanski ideji i med petjem »Hej Slovani«. Končno Sq vsi oddelki in vsa množica zapeti »Pesem sokolskih legij«, nakar je bil nastop zaključen. Vrlemu šišenskemu Sokolu, zlasti pa njegovemu marljivemu moškemu in ženskemu vaditeljskemu zbo- — Sokolske svečanosti — največja kulturna manifestacija 0e4koslovarike v letu 1938. Sokol.ska organizacija je najstarejša telovadna skupina sveta. Ustanovil jo je leta 1862 filozof in pisatelj Miroslav Tyrš, kot sredstvo, določeno za povzdigo moralnega in fizičnega nivoja češkoslovaškega naroda brez razlike starosti, stanu in spola. Danes je češkoslovaški Sokol ena najvažnejših organizacij fizične kulture na svetu. Šteje nad 800.000 članov. Sokolske zvezne svečanosti se organizirajo vsakih 6 let po vzorcu Grkov, v Pragi. Ta zlet, ki bo deseti po letu 1862, bo največji praznik fizične kulture. Leta 1932 je na Masarv-kovem Stadionu nastopilo z različnimi vajami skupno 17.000 možf^lT.OOO žen, 14.000 dečkov in 14.000 deklic. Bil je veličasten prizor. Češkoslovaški narod vabi na obisk v Prago vse tiste, ki žele videti rezultate dobre telesne vzgoje, vse one, ki razumejo nepopisno lepoto ogromnega vzajemnega dela in vse one. ki žele spoznati resnično dušo češkoslovaškega ljudstva. Potovalne pisarne vam bodo dale rm potrebna navodila brezplačno in vam bodo poslale prospekte. — Posnemajte. Sokolsko društvo Ljubljana-šiška je prejelo te dni obvestilo od br. Josipa Fišerja, trgovca v Taboru (Češkoslovaška), da je poslal I menovaneim-u društvu prispevek za potne stroške in za oskrbo za enega naraščajnika iz Šiške. Uprava društva izreka plemenitemu dobrotniku biatsko zahvalo. — Na binko^tni ponedeljek /upni zlet župe Novo mesto v Trebnjem. Prometno ministrstvo je odobrilo 50"o popuMa na železnici z legitimacijo K. 13. Na vstopni postaji se kupi enosmerna cela karta, ki velja na podlagi potrdila društva /a brezplačen povratek. Vabljeni vsi. Popust velja od 3. do 0. junija. »Divji lovec« v Mariboru Maribor. I Kot poslednji premiera t ekoče isione jt l»il snoči uprizorjeti Finžgarjev narodni <.-. • kaz » petjem v ši.irili dejanjih l>i\|i lovec v režiji Petra Malca. Divji lovce: ie za jot iz našega gorenjskega ljudstva, je prohodd v«je naše poklicne i" diletantske odre — i»ov>oi z aspsnoni. Take tudi pri nas. nefl na ramah •-!. Kranja Blaža, ki je svojemu divjemu lovcu lanezu vdihnil mnogo življenja. Skoda, da mu pri like tako redko odkazujejo vodilne vloq* Ob večji zanosiitvi in malo manjAi pa/t^tri-č-ookL, bi se raavdl v odličnega dramskega igralca. Z odlično kreacijo nas je tokrat ray-tkbbESL sr. Milan Koši«, ki je podal vaškega reveža Tončka tako originalno, da je dosegel najveqii us^poh večera. Uspešna sta, bila imeti Tine g- Verdonia m Gašper g. Crao-horija, V ostalih večjih in manjših vtlo^ah o nastopni v^i igraJri dramskega anFa a shor, ka je poživljal dajanja z narod ai tim pesniiarn in mnogi statisti. liledali.V- jc bilo dobro zar^ed-ono in je pni »1: k a :,_!r<< Nim .i — abr~ Iz Brežic — Pr«*fcled drevesnic V smislu naredbe o zatiranju kaparja San Jose bodo ]5TJOVITNSbTT IfARODc, 4. Junija 195b. Junak zračnih višav, izziva s Neverjetna hrabrost in vratolomne pustolovščine angleškega letalca Wyndfiama - — Nimam kaj izgubiti. ■— Morda pa le, vsaj življenje. Niti za življenje mi ni. Zame nima vrednosti. Prodal sem ga že tisočkrat na Kitajskem, v Abesiniji, v Ameriki in v Španiji. Danes ali jutri se s pop rime m v dvoboju v zraku z boljšim letalcem ali srečnejšim strelcem, kakor sem jaz, potem pa — zbogom. Tuja vlada, ki me je najela, bo morda obžalovala mojo smrt, meni je pa to vseeno. Sentimentalen nisem. Tako je govoril angleški enoroki letalec — pustolovec Robert W y n d h a m, predno se je drugič napotil v Španijo, da se udeleži državljanske vojne. Wyn-dhamovo življenje je polno pustolovščin tako, da po pravici prezira smrt. Pred 16 leti je letel v libijsko puščavo iskat Ro-sito Forbesovo, ki je bila prišla preoblečena v arabsko sveto mesto Khafaro. kjer so jo pa spoznali in nekam odvedli. — Več dni sem že letal zaman nad pustinjo, — je pripovedoval Wyndham, — slednjič 5em pa odkril kakih 35 km južno od Šive taborišče domačinov, kjer je bila najbrž tudi jetnica. Sam je seveda nisem mogel osvoboditi. Zato sem obvestil obmejno posadko. Ko sem se pozneje sestal z Rosito, Bem bil zelo presenečen. Mislil sem, da bom zagledal zagorelo, ne posebno lepo žensko, pa je stopilo predme lepo, mikavno dekle. Wyndham meri skoraj 190 cm, star je 10 let. Že med svetovno vojno je služil v angleškem letalstvu. Pozneje ni mogel več premagati hrepenenja po zračnih višavah in če je le mogel, se je udeležil bojev v zraku. Leta 1924 je vstopil v službo kitajskega letalstva v Chang-Tao-Lingu. kjer so se bili Kitajci prvič uprli japonskemu prodiranju v njihovo deželo. -— Nekoč so me Japonci temeljito pognali v beg, — pripoveduje Wyndham. — Letel sem v spremstvu dveh kitajskih letal bombardirat japonsko letališče. Svoj namen smo dosegli, toda na povratku je nas zasledovalo 9 japonskih letal. Moja kitajska tovariša sta bila sestreljena skoraj istočasno. Edino rešitev sem videl pri tleh. Spustil sem se in letel s polno hitrostjo komaj dva do tri metre nad zemljo. S kolesi sem se dotikal grmičevja, rastočega tu pa tam po pusti planoti. Japonci mi pa niso tako >ahko pustili odnesti pete. Zasledovali so me naprej, dokler se jim ni posrečilo zadeti moje krmilo. To ni bilo nič hudega. Iz velike višine bi se bil spustil še precej daleč, toda pri tleh so krmila izredno občutljiva. Zadel sem ob zemljo. Letalo se je večkrat preko-picnilo. Bil sem omamljen, vendar se mi je pa posrečilo zlesti iz letala, ki se je v naslednjem hipu spremenilo v gorečo bakljo. Dva Japonca sta se jela spuščati, da bi pogledala, kaj se je zgodilo z menoj. Skril sem se v bližnje grmovje in tako sta najbrž mislila, da sem tudi jaz zgorel, ker sta samo zakrožila nad gorečim letalom, v moje veliko veselje se pa nista spustila na tla. Vse letalo ni zgorelo, ker se je bilo razbilo na več delov. V ostankih letala se mi je posrečilo najti nepoškodovani kompas. Vzel sem ga in krenil peš na pot proti kitajskim postojankam. Hodil sem samo ponoči, čez dan sem se pa skrival. Pet dni sem rabil, da sem prehodil okrog1 80 km do kitajske fronte. Wyndham je skočil najmanj tisočkrat s padalom bodisi, da bi si rešil življenje ali pa na raznih produkcijah in za film. Imel je še obe roki, ko je krenil pred leti v Bolivijo, da bi se udeležil vojne proti Para-guayu. česar pa ni mogla storiti vojna je storil Hollywood. Prava vojna je bila končana, Wydham si je pa poiskal vsaj umetne vojne. Nastopal je v letalskih filmih in je postal član tako zvane eskadrile samomorilcev. Kadar izdelujejo letalski film, kjer potrebuje režiser skok s padalom, zračni dvoboj, uničenje letala ali kaj drugega, za občinstvu razburljivega, pridejo na vrsto člani eskadrile samomorilcev. Plačani so za vsak nastop posebej, kakor je pač nevarnost. Največji honorar, v našem denarju okrog 150.000 din, je dobil Wyndham za letalsko nesrečo, pri kateri je izgubil levo roko. Izguba roke pa ni pomenila zanj konca letalske karijere. Letal je in skakal s padalom še' naprej. Ko je imel samo eno roko, je še bolj zaslovel, saj je moral biti še pogumnejši. Pozneje je skakal v Indiji na letalski svečanosti pred podkraljem in bil je odlikovan. čim je izbruhnila vojna v Abesiniji, se je napotil Wyndham tja. često se je boril ob strani polkovnika Juliana — >Črnega orla harlemskega«, kakor so nazivali zamorskega letalca. Po vojni v Abesiniji vidimo Wyndhama takoj v Španiji. Pozneje je šel drugič poskusit svojo srečo na Kitajsko, zdaj se pa zopet vrača v Španijo. Kot letalec se je udeležil Šestih vojn. Bil je neštetokrat ranjen, toda večinoma v Holly-woodu, ne pa v pravih spopadih v zraku. Nekoč si je prebil lobanjo, možgane si je pretresel že devetkrat, dvakrat si je zlomil desno roko, zlomljeni je imel obe nogi, štiri rebra na levi strani in vsa na desni. Slednjič so mu morali odrezati levo roko. Ne morem vam povedati, kako se izpremeni življenje človeka, ko mu ni nič več zanj. Doživiš toliko stvari, toliko pustolovščin in ljudje te smatrajo celo za junaka, — tako je zaključil Wyndham svoj razgovor pred odhodom na bojišče. Kažipot po zakonskem jarmu Žena bodi zmes gospodinje, žene, kuharice, ljubice in velike dame Ali ste že kdaj zidali hišo iz nič, ste se kdaj vozili z avtomobilom, ne da bi znali šofirati? Ste si že dali izdreti zob po čevljarju, narediti čevlje po dimnikarju ali operirati vrat po brivcu? Ne. Ves svet je pa v najlepšem redu. če vržemo svetlo ali črnolaso bitje, nevesto, brez rešilnega pasu v vrtinec zakonskega življenja tam, kjer je tolmun najgloblji. Dekle mora samo pritrditi in že je žena. Da bi se ljudje medsebojno temeljito proučili in spoznali, predno sklenejo zakonsko zvezo, je tehnično skoraj nemogoče, ker trpe vsi zaljubljenci več ali manj na kroničnem vnetju zenic, ki izgine šele po poroki. S tem vprašanjem se pa tu ne moremo ukvarjati. Oglejmo si raje nepopisan list, kar razcvelo rožo, dekliški cvet, znan pod imenom nevesta. Vedeti je treba v prvi vrsti to. da je vsako moško srce panoptikum ali labirint če hočete, za vsako žensko, kaj šele za lastno ženo. Ne zanašajte se mnogo na njegove besede o ženski, po kateri je hrepenel. Navadno ni to nikoli tista, s katero se pozneje poroči. Ne brigajte se kot nevesta zlasti pa ne kot žena, za razna nagnjenja, za njegove skomine po morebitnem skoku čez zakonski plot. Ostanite taka kakršna ste, saj zato je vas vzel. Moški si želi istočasno toliko ženskih čarov, da bi mu niti najboljši kipar ne ustvaril ženske postave, s katero bi bil povsem zadovoljen. Ko se je naveličal okrogle, si zaželi mršave ali narobe. Moški so vrtoglavi, dokler vidijo ženske v njih odrasle. Čisto drugačni pa postanejo, če znajo žene prav ravnati z njimi. In to ni nič težkeea. žena. glej na moža, kakor na boga. Vse. kar reče mož. je prav, on govori vedno resnico, on se nikoli ne zmoti. Bodi mu vedno nepopisen list, vendar pa ne povsem naivna. Ljubi ga zaradi njega samega. Ljubi ga strastno, toda ne bodi malenkostna, če pleše z drugo. Bodi krepostna, toda ne dolgočasna. Bodi prebrisana, toda nikar bolj od njega. Bodi v družbi mikavna, toda ostani za druge može brez čustva, kakor čeljust po kokainovi injekciji. Bodi opoldne spretna kuharica in zvečer dobra plesalka. Bodi zmes gospodinje, žene, kuharice, ljubice in velike dame. Hiti takoj po zdravnika, če se ureze mož v prst, ne delaj pa scen, če ga trese mrzlica. Oblači se vedno okusno, toda prihrani si to od denarja za gospodinjstvo. Ženina eleganca ugaja možu, če mu ni treba za to posebej šteti denarja. Možje ljubijo vedno najbolj take žene, ki jih nikakor ne morejo do dobra spoznati, če imaš slučajno moža, ki kriči in besni, ga pusti, da se dodobra nakriči, nikar pa ne bodi ravnodušna, nikar se preveč ne obvladaj, že od pamtiveka si podrejajo možje žene, čeprav je v resnici narobe. Toda tega mož ne sme opaziti. Ne sili v moža z vprašanji, če je zvečer kam namenjen, saj ti bo zjutraj itak sam povedal, kje je bil. Imej vedno v zalogi dovolj gumbov in trakov za čevlje. Vtisni si v spomin datume njegovega godu in rojstnega dne, ne bodi pa takoj užaljena, če pozabi on na tvoj god in rojstni dan. če se razvije iz tvojega moža sitnež. hipohonder, nervozneš. diktator ali nevrastenik, bodi z njim mesec dni izredno nežna in prijazna, potem pa udari s pestjo po mizi. da se bo kar lestenec zamajal na stropu. Razbij kaj malo vrednega ali pa zlomi metlo ob koleno, če nimaš nič drugega pri rokah. Kuhaj s pasivno resistenco. In videla boš, da bo pomagalo. Mož bo kmalu kakor med in maslo. Zanimivosti o novinah Ena največjih kurijoznosti je bil list, ki je izhajal skoraj 25 let v enem samem izvodu za ruskega carja Nikolaja!!. Izdajala ga je njegova zasebna novinarska pisarna, ki je zbirala za carja vesti potom ogromnega štaba domačih in tujih dopisnikov ter policijskih vohunov. Baje je veljal vsak izvod tega lista carja v našem denarju okrog 2,500.000 din. Kakšna je bila vsebina lista, si lahko mislimo: sama hvala carja in njegove vlade. Vsaka domača in tuja kritika in vse vesti o revolucijah so bile izključene. Podoben Ust samo sm enega človeka je Uhajal se nedavno za ameriškega milijonarja Rockefellerja. V New Torku as je tudi pripetilo, da so izdali za neko mater, ležečo v bolnici, poseben izvod lista, kjer je bilo izpuščeno poročilo o nesreči, ki* je bila ta čas zadela njenega, otroka. Druga posebnost so novine v Tibetu. Tam jih javno čita jo ljudstvu. V Tibetu je namreč mak) pismenih ljudi. Za 3,000.000 Tibe-tancev izhaja samo 50 izvodov novin v ti-betskem jeziku. Tiska jih na ročni tiskal-nici Evropec Walter Asboe in pošilja jih najbližnjim svečenikom v samostan. Duhovniki skliče jo potem ljudstvo in mu čita jo novine. Prečitane novine pošiljajo naprej. Tako potujejo po deželi več mesecev, včasih pa tudi več let. Enako Željno pričakujejo ljudje vesti lz starih novin na Grenlandiji. Tam so pa prebivalci na boljšem, ker jim država brezplačno preskrbuje novine. Gre pa komaj za nekaj nad 14.000 ljudi. Kovine razva-žajo na saneh s pasjo vprego po vsem otoku. Na Japonskem imajo posebne dnevnike tudi za otroke. Tiskajo se z velikimi Črkami in so seveda bogato ilustrirani. V Parizu izhaja poseben list za berače >Ga-zette des Mendiantsc. Izdajajo jih v prid beračem in v njihovih oglasih najdete ponudbe bergelj. starih lesenih nog itd. V Ameriki izhaja >New Tork Times« v dveh vsebinsko povsem enakih izdajah, toda ena je 15 krat dražja od druge. Razlika je v papirju. Na finem papirju tiskana izdaja gre v javne čitalnice in knjižnice. V Angliji je nedavno prenehal izhajati list, ki je izhajal 160 let. Kitajski list >Pekin Bao« je pa začel izhajati pred 1500 leti. Najmanjši angleški minister Kingsley Wood, novi angleški letalski minister, je po postavi najmanjši član angleške vlade v zadnjih 25 letih. Meri samo 156 cm in ima izredno majhne noge, doc i m ima njegov šef Cham-berlain največje noge med vsemi angleškimi ministri. Tudi Woodov glas je slab po obsegu in višini, dočim ima Chamberlain močan bas. Drugače je pa Wood znamenit mojf. Poprej je bil mi* nister narodnega zdravja, še poprej pa pošt in na tem mestu je zaslovel kot najspretnejši minister po svetovni vojni. V svojem takratnem resoru je uvedel več temeljitih in popularnih izpre-memb in novosti. On je uvedel za nočne brzojavke po vsej Angliji enotno tarifo enega šilinga. To je pomenilo povsod, celo na Škotskem, kjer se malo brzojavi j a, pravo poplavo nočnih brzojavk in še zdaj se brzojavni promet ponoči ni znižal. Znižal je tarifo za telefonske pogovore po vsej Angliji, obenem pa znatno zvišal število uslužbencev pri centralah in sam je prisostvoval njihovim sprejemnim izpitom. Zbrane telefonistke je očetovsko nagovoril, rekoč: »Gospodične, zahtevam od vas, da se vedete lepo, da ste potrpežljive, prijazne in vljudne s telefonskimi naročniki. Bodite vesele, prijazne in vedno dobre volje. Odgovarjajte abonentom, kakor da so to vaši najdražji gostje.« In ta nasvet je imel dobre posledice. Cez leto dni je imela Anglija 100.000 telefonskih naročnikov več. Skromen, marljiv in iznajdljiv povsod tam, kjer je imela Anglija od tega resnično moralno in gmotno korist, si je pridobil sir Kingslev Wood zaslužen, toda tudi laskav zdevek: najmanjši, toda najspo-sobnejA minister Njegovega Veličanstva. Čudaki Cornelius Vanderbildt starejši je spal Ve dno na postelji, ki je imela noge v skle-dicah, polnih soli. Tako je baje prega-najl hudobne duhove in težke sanje, čeprav je spadaj med največje bogataše, ni imel nikoli Čekovne knjižice in nakazila je pisal na koščke papirja, ki jih je pač imel pri roki, najraje pa kar na papirnate serviete. Russell Sage, eden največjih bogatašev, se j« vozil vsako jutro s podzemno železnico, nosil je najcenejše obleke in za obed je imej navadno samo nekaj jabolk. Hetty Greenova je imela 80 milijonov dolarjev, pa je pri svojem perilu tako varčevala, da si je dala le zdaj pa zdaj oprati najnujnejše. Raztrgano ali prežgano perilo je zalepi jala s starimi novi nami. Ruska carica Katarina ii. je držala svo jega frizerja tri leta v jekleni kletki, da bi se ne razširila vest, da so ji jeli izpadati lasje. Kardinal Richejieo se je vsak dan po več ur ukvarjal s čudno zabavo: preskakoval je v svoji sobi pohištvo. Pisatelj Havvthorne si je vedno U mil roke. predno je preči tal pismo svoje žene. Aleksander Domas je mogel pisati romane samo na modrem, pesmi na žoltem, članke pa na rdečkastem papirju. Pesnik Charles Baudeiaire si je barval lase z temnozeleno barvo, češ, da je lju-dožre, v svojem stanovanju je pa redil kače. Slavni violinski virtuoz Nikoio Poganini je igral na starih obrabljenih strunah, ker je upal, da bo tako lahko najbolje Ipokazal občinstvu svojo spretnost, če mu je struna počila, je igral kar naprej. Vzgoja bodoče angleške kraljice Vzgaja jo izkušena, visoko Mary naobražena kraljica mati Angleška kraljica-mati je proslavila oni dan svoj 71. rojstni dan. Ves svet pozna in občuduje to resnično kraljico. Kraljica Mary ima svojo lastno modo in se za razne modne novotarije ne zmeni. Krilo in klobuk nosi tak, kakor je vajena že mnogo let. Angležem, ki so kralju zvesti do mozga svojih kosti, je ona vteleše-nje pojma kraljice. Zato jo hočejo čim večkrat videti in v tem pogledu niso skromni. Od stare dame zahtevajo, naj se ob veaki priliki pokaže javnosti. Skoraj ne mine dan, da bi ne bila kraljica na kakšni blagodejni prireditvi, da bi ne poselila te ali one razstave ali oficielno ne otvorila novega poslopja. Te socialne obveznosti so nji sami gotovo manj v zabavo kakor tistim, zaradi katerih jih mora izpolnjevati. Kraljica mati Marv Kraljica Mary ima pa še mnogo važnejšo nalogo, ki je javnosti manj mana. Ona namreč vzgaja svojo najstarejšo vnukinjo princeso Elizabeto za težko delo, ki jo čaka kot p^estolonaslednico. To 12letno dekle zasede nekoč prestol največje države sveta. To ni tako lahko, kakor bi človek mislil. Nasprotno, zdaj, ko se zbirajo nad Evropo čim dalje bolj črni oblaki, je mnogo težje sedeti na prestolu tako velike države, kakor je bilo v starih ča-sm. Angleški kralj ali kraljica propada državi. Prestol je ustanova kakor vlada aH parlament Kraljica pripada državi, tako da ona skrbi celo za njegovo pravilno vzgojo. Kraljevska rodbina je nedavno določila šestletko za vzgojo prestoJonaslednice in ta načrt je moral biti predložen ministrskemu predsedniku. Vlada ga je temeljito proučila in odobrila. Princesa Elizabeta je stara šele 12 let, pa se že mora učiti zgodovino ustave, narodnega gospodarstva in zemljepisa- Uči se tudi čitati novine. Bivši urednik s-Timesa« čita z njo vsak dan določene novine in debatira z njo o njih. V šolski sobi v kraljevski palači se uči pod nadzorstvom svoje guvernante Crawfordove od 9.30 zjutraj do obe- Prepovedano je sploh Na indoafganski meji je napet čez cesto velik napis: »Prepovedano je sploh prekoračiti mejo v smeri Afganistana.« To opozorilo ima velik praktičen pomen. Angleži sicer skrbe za varnost evropskih potnikov v Indiji zelo dobro, vendar se jim pa še ni posrečilo očistiti vzhodnega dela Afganistana od tolovajev in roparskih tolp, da hi bili potniki povsem varni. Ko smo nedavno prispeli iz Perzije v Afganistan, smo opazili veliko razliko med tema dvema in drugimi srednjeazij-skimi deželami, pripoveduje neki popotnik, že pregled potnih listov je bil velika preizkušnja potrpežljivosti. Večina obmejnih stražarjev ni znala niti pisati, niti čitati in samo ruski potni list so bili v njihovih očeh veljavni. To so velike pole papirja s fotografijo v levem kotu. Ti dokazi veljajo povsod za točne in zanesljive. Nasprotno pa smatrajo obmejni organi evropske potne liste v obliki majhnih knjižic za zelo sumljive. Stroge tarife tu ne poznajo in carinski uradniki oca-rinijo vse od prevleke na kovčegu do podvez, ki jih ima človek na sebi. Od že rabljenega žepnega robca se plača nad 100 chn (preračunano na naš denar) carine. Za kovček, ki je bilo v njem samo perilo, so zahtevali na meji nad 6.000 din carine. Zato je pa mogoče s carinskimi organi mesetariti in dose/M znatno m'žanje carine. V Afganistanu je treba še mnogo delati. Pri teh razmerah pa ni čudno, da je mnogo takih, ki se radi drže prepovedi glede prestopa meje. Politika v Hollywoodu Iz Hollywooda poročajo, da so filmski producenti za letošnje in za prihodnje leto napovedali izdelavo filmov, ki bodo v tesni zvezi z važnimi političnimi dogodki. Pri tem bodo pa morali premagati velike ovire. Nekatere države nimajo rade, da se nepovoljno piše o njih in ne puste čez svoje meje tiska, ki ne zavzema napram politiki dotične države prijaznega stališča. Tako bi odklonile tudi filme o političnih dogodkih in dohodki bi bili dvomljivi. Znani filmski producent družbe United Artists je izdelal film iz španske državljanske vojne pod imenom »Blokada«. Američani so si pri tem prizadevali biti čim bolj objektivni in vendar občinstvo tega filma še ne sme videti. Oblasti se namreč boje. da bi Francija, Španija, Italija in Nemčija film prepovedale, ker so v njem prizori, nekateri še preveč resnični, ki bi jih politična cenzura teh držav ne dovolila. Stroški za film so znašali 900.000 dolarjev in vprašanje je, ali jih bodo da. Zadnje čase mora pisati tudi domače naloge po popoldanskem čaju. Mlada prestolonaslednica mora pa tudi vedeti, kako naj se vede kraljica v vsakdanjem življenju, v tem jo poučuje kraljica Marv, njena babica. Njena mati kraljica Elizabeta, sama je prosila svojo taščo, naj ^ posveti tej nalogi Kraljica mati je storila, to tem lažje, ker ima bogate izkušnje in se je sama v svojem življenju naučila, kaj bo nekoč potrebovala njena vnukinja. Toda ta 711etna žena ni samo praktično izobražena, temveč je tudi visoko inteligentna. Temeljito pozna zgodovino svoje države od začetka do naših dni. Dobro je podkovana v literaturi in umetnosti, pa tudi v gospodinjstvu in narodnem gospodarstvu. Bila je vedno varčna gospodinja m strogo je pazila, kako Se gospodari v kuhinji. Ko je bfr njen najstarejši sin Edvard v OxfordU, je vedno pregledala njegovo perilo, kadar ga je obiskala. Točno je imela preračunane njegove izdatke. Anghjo je videla pod kraljico Viktorijo in pod Edvardom VEL Preživela je važno razdobje evropske zgodovine v stikih z možmi, ki so jo krojili. Kdo bi mogel torej bolje vzgajati bodočo angleško krarjico kakor žena* ki je bila sama kraljica? Princesa Elizabeta Babica ve, kaj naj svoji učenid Vsak ponedeljek popoldne odvede mak« princeso kam, kjer ji lahko praktično pokaže, kar mora znati. Posebno pogosto hodi z njo v muzeje in n& razne razstave. Kraljica Mary nima rada velikih parad, Uprava muzeja ah galerije dobi tik pred njenim prihodom telefonicno obvestilo z izrecno prošnjo, naj občinstva v zvezi a njenim prihodom ne nadlegujejo. Mlada princesa je posebno navdušena za zgodovinske slike. J^ekoč ji je moral sir John Lavery v galeriji portretov pokazati sliko kraljevske rodbine, ki njene člane itak dobro pozna, a v Londonskem muzeju se j« smela, s svojo sestrico cek> uro igrati S najmodernejšimi mehaničnimi igračami. Včasih sme torej biti bodoča kraljica tuđi še otrok. mogli kriti z dohodki od vstopnine. V podobne težave je zašla tudi droga velika ameriška družba Metro-Gold-win-Mayer, ki je hotela izdelati letos jeseni film o izgonu Židov iz Nemčije. Vodilni ravnatelji so izrazili bojazen, da bi družba tako sploh zaprla svojim filmom vrata v Nemčijo. Kljub temu bodo pa baje ta film izdelali. Živ letalski torpedo Ameriški strokovnjak za konstrukcijo letalskih bomb Lester Barlow je napravil več zanimivih poskusov z živim letalskim torpedom lastne konstrukcije. En sam tak torpedo lahko uniči vojno ladjo, če jo zadene. Zdi se, da odpira ta izum zračnim torpedom novo polje uničevalnega dela. Zračni torpedi so zelo dragi in zato so že hoteU ustaviti njihovo izdelovanje. V načelu je živ letalski torpedo podoben živemu torpedu, ki ga imajo Japonci v svoji mornarici. To je majna podmornica, kamor se da zapreti ležeči krmar, ki vodi torpedo do eksplozije in najde v morju strašno smrt. Barlow zračni torpedo pa daje pilotu možnost uiti. Torpedo tehta 1.800 kg. Ko ga vrže pilot iz letala v višini okrog 3.000 m, je zaprt v njem mož, ki z daljnogledom opazuje polet in usmerja torpedo na premični cilj. dokler ni prepričan, da ga bo zadel. Potem pa lahko iz torpeda skoči. Na hrbtu ima navadno padalo in tako se lahko reši. Obenem z njim se loči od torpeda gumijast čoln. v katerem ima pilot tudi zalogo živil in vode, da lahko ostane na morju tudi več dni. Potovanje po zraku ni nevarno Naši očetje se še spominjajo, da so se v njihovih mladih letih ljudje bali potovati z vlakom, da bi se jim ne pripetila nesreča pri strašni hitrosti 40 do 50 km na uro. Zdaj je pa zopet še mnogo ljudi, ki bi za vse na svetu ne sedli v letalo, dočim se ne boje potovati z vlakom. V resnici je pa potovanje po zraku zdaj manj nevarno, kakor po železn;ci. To dokazuje nedavno objavljena ameriška statistika. Težka nesreča se pripeti šele na 72 milijonov preletenih kilometrov na enega potnika, kar pomeni, da bi lahko človek prepotoval na leto po zraku 100.000 km, pa bi mu pretila nevarnost nesreče šele čez 720 let. V avtomobilu pa preti človeku pod enakimi pogoji nevarnost že po 61 letih. Zanimivo je, da so mnogi jell dvomiti o varnosti ameriškega zračnega prometa, ko so čitali poerosta poročila o težkih letalskih nesrečah. Ne smemo pa pozabiti, da je v Ameriki zračni promet tako močno razvit, da so nesreče skoraj brezpomembne, kakor kažek) statistični podatki. Ponavlja se pač isto, kar je bilo z železnico. Ljudje se boje potovanja po zraku zato. ker je zračni promet nekaj novega. Naši otroci se nam bodo pa že smejali, da smo tako malo zaupali letalu. Nekoliko zgodovine slovenskega sporta Orači naše slovenske športne ledine so imeli težko delo, da so pripravili tla današnjemu velikemu razmahu Ljubljana, 4. junija vajseto stoletje imenujemo dobo teh-M 9 nike in sporta. Ta izrek je morda na mestu v drugih državah, kajti pri nas vsaj začetek 20. stoletja nikakor ni kazal, da se bo sport mogočno razmahnil. Današnjim športnikom, ki jim nudijo njihovi kiubi vse, kar potrebujejo, se najbrž niti ne sanja, s kakšnimi težavami se je pri nas rodil sport. Posrečilo se nam je zbrati nekaj gradiva o porodnih bolečinah nekaterih športov. Vseh panog, zlasti kolesarstva, ki je pn nas najstarejše, nismo mogli žal upoštevati, ker manjkajo pisani podatki in smo se zalo morali omejiti le na nogomet in lahko atletiko. Prepričani smo, da bo ta, čeprav kratki in nepopolni pregled, zbudil zanimanje tudi med onimi, ki se sicer ne ogrevajo preveč za sport. 1s06 — rojstno leto naSega sporta Prvi početki našega sporta segajo dobrih SO let nazaj. Bilo je Gospodovo leto 1906. Ljubljana je bila tedaj še malo provincijsko mesto z niti 40.000 prebivalci. To so bili časi, ko je avto, ki se je pojavil na ulici, zbudil pravcato senzacijo. Vse mesto je drlo skupaj gledat in občudovat ropotajoči in neznansko puhajoči nestvor. O sportu se ni nikomur sanjalo. Klubov ni bilo, še manj podsavezov in savezov. Mladina je bila disciplinirana in vajena ubogati svoje strogo konservativne očete. Ves sport je obstojal v balinanju in croquetu, ki so ga gojili na takratni realki in I. drž. grnnaziji pod nadzorstvom profesorjev. Pa je nenadno počila bomba! rojstvo footballa Na prostoru današnjega velesejma, kjer so imele srednje šole svoje igrišče, so se neki dan pojavili nemški dijaki z neko čudno debelo žogo, ki so jo brcali drug drugemu. Med njihovimi slovenskimi tovariši je to početje zbudilo ogromno pozornost. Croquet je bil na mah pozabljen, vse je gledalo Nemce. Iz česa neki je ta krogla. Iz železa prav gotovo ne. Morda napihnjeno usnje? Tudi ne. Pa je nekdo pripomnil: duša je notri! Slabo je naletel. Duša v žogi, saj ni človek? Kmalu so se prepričali, da je v žogi zares duša. Po dolgem moledovanju je šolska oblast dovolila tudi slovenskim dijakom žogo, kakršno so imeli nemški tovariši na realč-nem dvorišču. Naglo so se seznanili z "vsemi skrivnostmi igre. V početku so igrali le s šestimi ali sedmimi igralci in sicer z vratarjem, dvema branilcema, krilcem in tremi napadalci. Spomladi leta 1907 so že na vseh srednjih šolah brcal:. Diiaki niso bili zadovoljni s šolskim redom, ki je dovoljeval le tedensko dvakrat po 2 uri brcanja. prvi nogometni klub O počitnicah niso imeli žoge. Pomagali so si s tem, da so v robce namašili travo ali pa brcali kostanj, premožnejši celo teniške žoge Kmalu so spoznali, da tako ne gre. Za napredek je potreben klub. toda kaj, ko ga šolske oblasti ne dovolijo. Na dobrohotnost proferoriev ni bilo računati. Vsi so bili proti »hribovski« igri, ki se z njo polomijo noge in glave, strgajo čevlji in obleka. Deževali so »karcarji« in »entsore-b?ndi«, doma pa je pela šiba. Zares tragična je bila pot oračev naše nogometne ledine' Prerx)vednn sad je znano najslajši! Po-z'mi leta 1907 se ie rodil pni klub. Druffo-šolci tedanje T. drž. gimnazije so na skrivaj ustanovili klub. Sklenili so prispevati iz prih-nrkov za zvezke po 30 vinarjev me-FnW da bi si srom!ad: nabavili nravi football. Oče vsega po'-reta ie bil Ev gen Betetto, še danes eden najvidnejših športnih de^vcev pri SK Iliriji Pomagali so seveda še druei. med njimi sfKinnii n^fe^oi Rudolf Kroni vn i k m sedanji lekarnar mag. c1 t. Stanko Kmet. Seie so imeli vso zimo na zasnerenem dirkališču (sedn-niem letnem telovadi"*!' Liublianskega Sokola), za treninge pa so kepali. Komaj Je skormel sneg, so se hoteli r> staviti s ^»nzpriio. Tedaj pa so člani »k'^ha« izvedeli, da ht peniiffpnd' Man sagt dns M^hl und nicht der M°h!' Tako je ubogi Dermeli zarad*" <=vojega imena prejel nezado-tno v nemšč;ni. Pravo lahko atletiko pa smo dobili šele po vojni. V francoski razmejitveni komisiji je bil tudi podporočnik Brouste. Bil je izvrsten više boječ in je med Ilirijani zbudil zanimanje za lahko atletiko. Najboljša atleta sta bila tedaj Slavko Pretnar in Zane Kavšek, ki so se jima pozneje pridružili še drugi in sicer samo nogometaši. Ker vsi niso imeli sprinteri c, so posamezniki tekmovali kar v nogometnih čevljih, kajti pravila niso bila tako stroga kakor danes. Pisec teh vrst je nekoč na prvenstvu Slovenije v nogometnih čevljih nastopil v tro-skoku. Pri zadnjem koraku je napravil salto, pa so mu sodniki kljub temu priznali drugo mesto. — V Mariboru se je atletika šele razvijala. V propagandne svrhe je poslala Ilirija tja trojico svojih najboljših: Beneša, Vidmajerja in pisca teh vrst. Pri tem je Beneš dosegel na 100 m nov slovenski rekord 11.9. ki ga danes ne bi nikdar priznali Pri startu se je namreč odrinil od pdščevega kolena. Se nekaj zanimivega je bilo pri tem teku. Pisec se je plasiral na drugo mesto, približno 3 m pred nekim Mariborčanom. Sodniki so vrstni red že ugotovili, časomerilci pa so izjavili, da kaže ura za tretjega boljši čas kakor za drugega. Sledila je salomonska razsodba: človeško oko se lahko moti, ura nikdar, torej je vrstni red 1. Beneš, 2. Mariborčan. Protest so gladko zavrnili. Za konec naj omenim še nekaj časopisnih poročil tedanje dobe. O Binkoštih je bil po ljubljanskih ulicah stafetni tek. Gospodom pri »Slovencu« ni bilo všeč tako početje in čitamo v poročilu dobesedno: »ko se je v stolnici vršila sv birma, so na pol nagi mladeniči tekali po ljubljanskih ulicah in si podajali neko leseno palico ob splošnem zgražanju občinstva.« O priliki otvoritve igrišča Primorja je gostoval Hašk. Tedanjemu poročevalcu »Slovenskega Naroda« nikakor ne moremo odrekati pomanjkanja smisla za fantazijo in poezijo. Poslušajte samo naslednji odstavek njegovega poročila o tekmi: »In ko je pošilialo solnce svoje zadnje zlate žarke na igrišče Primorja, ^e zabil Erman slasten gol v prepadena vrata Haška«. M. P. Ali opero podreti ali reformirati? Predlogi za rešitev krize, ki jo preživlja naše gledališče Ljubljana, 4. junija »Haha, zdaj se je ujel! Sam priznava, da ne smatra svojih kritik za resne, pa hoče biti uvaže van kritik!« — se je smejal g. K., ko je prebral mojo izpoved. Pa se je zopet urezal. Zakaj jaz prav nič ne stremim, da bi bil u važe van, temveč le vselej povem kar mislim, da moram poročati kot vesten novinar; smatram se zgolj za gledališkega poročevalca, ki ima nekaj gledališke prakse, dobra ušesa, dobre oči, mnogo prirojene muzikalnosti in pa morda nekaj okusa. Zato ne trdim, da sem kritik, temveč sem in morem biti — saj sem že razložil zakaj! le gledališki poročevalec. Kot tak podajam le površno, ker naglo na papir vrženo sliko o splošnem občutju pri premieri ali tudi pri reprizi, očrtam pomen in značaj avtorja in opere, le naznačim vobče uspeh ali neuspeh ter na hi trico se dostavim, kako so mi bile všeč ali nevšeč posamezne kreacije in kako je nanje reagiralo naše občinstvo. Taka je dolžnost poročevalca in reporterja, ki se mora vrhu vsega se pokoriti ukazu: »Takoj ali vsaj čim prej in pa Čim krajše!« Mislim, da imajo moji tovariši pri drugih dnevnikih isti namen in nad seboj isti ukaz. Cisto zadovoljen sem, če sem s svojimi dobrohotaimi in prizanesljivimi gledališkimi poročili večal število opernega poslušalstva in vsaj malo pomagal, da se finančna mizerija ni izpremenila v katastrofo. To pa bi se bržčas zgodilo, če bi gledališki poročevalci uporabljali namesto mehkih rokavic buzdovan ali lopar. In bili bi kruto krivični! Zakaj naša opera nam je vsa leta in tudi v potekajo-sezoni vzlic vsem križem in nedostatkom prinašala tudi dobre, lepo izvajane in okusno opremljene predstave. Da, da, bilo je več tudi slabih in nezadovoljivih predstav. Samo nikar si g. g. L. in K. ne do-mišljujta, da sta to samo vidva opazila! Nikdar se ne varajta v neutemeljeni domnevi da se Polič m tovariši polno ne zavedajo vseh osebnih in stvarnih nedo-statkov naše opere ter da čisto nekritično smatrajo celo slabe predstave za odlične! Ne, ne, gledališka uprava ve za nedostatke v operi mnogo, mnogo bolje kakor vsi mi, in jo mnogo, mnogo huje bole" in skelć kakor nas. Samo pomagati si ne zna in ne more. Resno operno kritiko pa dnevniki prepuščajo revijam tn Trimesečni kom. Niih kritiki utegnejo poslušati tri- štirikrat zapored isto opero, si eventualno nabaviti vse mogoče prinomočke. uprizarjati cele ankete strokovnlakov in nato šele, lepo v miru napisati kritiko. Kritike v revijah so lahko temeljite, izčrpne, absolutno stvarne, brez prizanaša-nja, a vendar povsem pravične. Naj bi ?>Lj. Zvon« zopet kakor nekdaj prinašal o vseh opernih predstavah resne in docela zanesljive kritike. Vprašanje se vriva, ali ima takega kritika. Gosp. prof. Tj. je začel, a povedal ni nič novega, neznanega ali pa precej nepre-mišljrnega in naravnost krivičnega. Kdaj sem že v našem listu pripovedoval, kako se včasih gledališki poročevalec zatajuje, da ne izbruhne v brezobzirnost, zgolj iz ljubezni do zavoda in da ne škoduje itak tcžk;m financam! Kdaj sem že pripovedoval, kako se včasih trudimo, da na čim lepši način zapišemo najtrši očitek, da med kopo cvetja skrijemo želo, ki gotovo piči kako rafinirano stiliziramo svojo grajo, a da jo vendar docela čuti tisti, komur je namenjena! Zakaj mi načelno nočemo uporabljati buzdovana ali loparja, pač pa hočemo z nobleso doseči isti učinek. Nič ni lažjega kakor trgati, smešiti, mesari ti. Tudi v ta način »kritike« — priznavam — sem se včasih v naglici in ogorčenosti že spustil. Bil sem brezobziren in neprizanesljiv. Ko pa sem svoje poročilo bral natisnjeno, me ga je bilo sram! Kdor zna Citati med vrstami, kdor naših poročil ne preleti samo, temveč najde v njih posamezne ostre besede in okrete, jih že pravilno razume, da niso nikoli preveč prizanesljive. In kdaj že sem napisal, da je treba naše solistovsko osebje popolniti, izmenjati v gotovih strokah, povečati to, nabaviti ono! Odgovorili so mi: >Da, res . . , pravilno! Toda s čim, kako?« A zdaj šele je prišel g. l. s predlogam: >strožja izbira reflektantov na angažma, več kvalitete!« — Kakor bi bilo sploh kaj reflektantov s kvaliteto! Takih treba dolgo iskati, a ko jih najdeš, ne gredo za gaze, ki jih more plačati naša opera. Niti Slovenke ne marajo k nam, ker so drugje višje gaze, g. l. pa še piše: s-Ne klanjajmo se tujcem in ne prezirajmo svojcev!« >Naši operi je dovolj že vsak majhen uspeh.c pravi g. profesor, > vsak povprečen solist, še tako povprečno odrsko delo !... « če je tako, kakor trdi, kdo je tega kriv? Kdo angažira in kdo postavlja repertoar? Zakaj tega ne pove g. l.? Zakaj se zaletava v osebje, ki je na angažma jih in repertoarju nedolžno? »Glavna krivda (operne krize) je pač v solisti,« piše L. čudovito! Ali so se kar sami vsilili, ali pa so bili L*kani, najdeni, "rcizkuv ni in na-.eščeni? Kdo j*» ie sprejel a :> jih dr*! ? sferna uprava! Kako je bilo to mogoče? Zato, ker je za dotično stroko nekoga morala namestiti, pa ni našla nikogar boljšega za tisto ceno! »Kar čujemo zadnje čase v stroki d rama tskega soprana in tenorja (katere^?). presega vse meje«, piše g. L. »O kakšni stakni kvaliteti, o solidnem pevskem in muztkatnem znanju, o resnični umetn-ški osebnosti ne moremo govoriti. Kar se nr*m nudi, je diletantizem, samoljublje, včasih celo predrznost«. Dobro si zatulil, lev! Ampak s tuljenjem se kriza ne odpravi, in z neizvralji-vimi predlogi upravi ni pomagano. Tudi g. B. v »1551« piše o operni krizi in pravi: >Zdi (pa) se, da je slovenska opera zašla v notranjo krizo, da danes le Se životari in da utegne v doglednem času, če poide po tej poti naprej, klavrno prnposti.« Vidno je B. čital L-ov članek in je njegov spis >12. ura slovenskega gledališča« torej »SOS klic, ena izmed ad hoc variacij, po katerih si nekoliko histerično po svoje prizadeva okoli našega gledališča«. G. K. pa resno misli, da bi se rešila operna kriza takole: »Treba je začeti graditi znova, popolnoma od začetka, od spodaj navzgor. Zato je treba brezobzirno podreti vse staro. Podro naj kritiki, gradi pa naj gledališče s pomočjo tistih osnov, ki so kritiku ostale za novo, boljšo gradnjo.« Zelo teman, skoro mističen načrt za rešitev našega gledališča, naše opere. Kritiki naj gledališče podro, gradi pa naj gledališče znova iz lastnih razvalin novo? Ne razumem teh čudnih »osnov«, ki so ostale kritiku K. s Eno poglavje je važno: vzgoja!« je zapisal g. l., a g. K. dostavlja: »vzgoja kri- tika, igralca in poslušalca.« Imenitno! Kar začnite! G. B. predlaga; »Treba je pritegniti k sodelovanju, da se ustvari Slovencem res narodno gledališče, najširše plasti ljudstva. Danes je gledališče last le nekaj ti-sočev ljubljanskih meščanov. Treba je vzgojiti eno, dve generaciji mladine, ki bo čez leta napolnjevala gledališče, Ukvidira-la lože in parterje z vrsto podobnih problemov vred, mladine, ki bo vsako petih premier na leto hodila gledat po desetkrat. Prav tako terja smotrnega, načrtnega in dolgotrajnega dela, vzgajanje pisateljev, igralcev, režiserjev, kritikov, dela, ki ga pa morejo uspešno vršiti le izobraženi, vneti in do zadnjega pošteni gledališki voditelji. Pisatelje, igralce, režiserje in kritike je torej treba šele dolgotraino vzgajati in treba je šele najti izobražene in do zadnjega poštene (!?> voditelje našega gledališča? Glej no, glej! mi pa smo mislili, da jih že imamo. Ali B-jev nnčrt je vendar nekoliko preveč odmaknjen v bodočnost, ne? Preden vzgojite dve generaciji mladine tako. da bo hodila v gledališče brez lož in parterjev k le peterim premieram na leto po desetkrat, dotlej je morda vendarle predaleč, ne ? Vsekakor je B-jev načrt prekrasen in moder. Samo svetoval bi, da začnete z vzgajanjem mladine i. t. d. nemudoma . . . Mi pa. Id smo tole gledališče in tole opero, ki se zanju ni zmenil živ krst. leta 191 S. znova vzpostavili, ju gmotno utrdili in končno prepustili v upravo državi, ne dovolimo, da bi ga kdorkoU podrl in z '»ostankov osnova zopet gradil! Ne, tudi kritiki ga ne bodo podirali Poklic kritika ni podiranje, temveč s presojanjem določati kvaliteto, torej priznati dobro, grajati slabo, vzpodbujati, izboljševati in reformirati. »Treba je iskati vir bolezni tn pregledati bolnikovo okolico, pa najti druge zdravnike, ako smo izgubili zaupanje do dotedanjih«, sem zapisal v prvem Članku. Jaz sem vir našel, okolico bolnikovo pregledal. Dovolite da še 1az predlagam reforme za ozdravitev naše opere! Pr. G. Izpred obrtnega sodišča ČE DELAVEC TACE SLUŽBE. SE NI ODPUSTIT VEN I RAZLOG Groga ie bil zidarski delavec pri gradbi nee stavbe. Bil je slabega zdravja; nekaj dni po vstopu ie toliko obolel, da ni mogel vri delati. Dobil je bolniški listek in žel k zdravniku, ki ga ie apoznal za bolnega. Cez kakih 8 dni je G noga prijel zopet na stavbi^Čc, kjer je tam zaposlenim tovarišem rekel, da se najbrž ne bo povrnil na dekx, marveč gre i*kat lažjega delo, nakar j« odšel. Čez nekaj dni ge je Groga zgladil pri polirju in izjavil, da bo delo zopet nastopiL Polir ga ni hotel sprejeti 6eš, da ga ne rabi vec, da Je že drtupega delavca sprejel; sicer je pa on samovoljno že par dni poprej zapusti! delo. ker ie d rug km delavcem povedal, da gre iskat drugo službo. Groga je izloževad 14 dnevno mezdo radi neupravičenega odpusta*. Gradbenik |e odi ot«soien v plačilo. Dejstvo, da je Groga rekel tovarišem, da ga najbrž na bo več na delo, se ne more smatrati, da je s tem Gto-era odpovedal službo, ker ti delavci niw bili graerbenikovi poobkiAcenci, njim je lahko govoril kar ie hotel; tudi ni merodajmo, če je v času bolovanja iskal drugo službo. Ker je bil Groga samo 7 dni bodan. mu služba radi bolezni m" prestala in bi ga bil mora) poKr po povratku znova zaposliti, če bi b3 Grojra bolan več kakor štiri tedne, bi ga bif polir lahko odslovil brez odpovedi. Tožencev priziv je bil zavrnjen. ZNATNA ŽALITEV JE RAZLOG £A TA KOJSEN ODPUST Rozika je bila brivska pomočnica. Mojster jo ie L apriia odslovil iz službe, ne da bi ji bil poprej na 14 dni odpovedal ali plačal mezdo za 14 dni naprej. Rozika je tožurfa, Mojster je ugovarjal, da je imel dovolj tehten razlog za odpust,, ker ga je Rozika dne 19. marca hudo žalila z besedami, katerih tukaj ne trdil mojster. Sodišče je smatralo, da je Rozika zagrešila znatno žalitev napram svojemu delodajalcu, vendar pa je mojstra obsodilo v plačilo 14 dnevne mezde, to pa iz sledečih razlogov: Po §239 «ŠL 6 obr. z. sme «luž-bodaialec brez predidoce odpovedi odpustiti svojega n^luzbenca, ako ta gospodarja ak njegove svojo© matno žali.. Rozika je sicer znatno žaiila mojstra, toda ta je izgubil pravico do takojšnjega odpusta, ker ie za to žaljenje vedel več ko teden dni. Rozika ga je žalila dne 19. marca, takrat ji ni niž rekel, marveč je žalivke vtaknil mirno v žep in jo je šele 1. aprila, torej v»eč kakor po enem tednu odpustil. Če bi se bil morh ster te svoie pravice posluži 1 najmanj do 26. marca, bi biLa zmaga njegova. Lep dar: Zgodbe brez groze 40 J5 O M A N otok c^snižceip Sketch je planil naprej, da bi čim prej dosegel cilj. Njegova desna noga se je pa do kolena po-greznila v blato in zato je padel. Vlekel je nogo iz blata, na vso moč se je oprl na roko in naenkrat je začutil, kako se je zemlja pod pritiskom njegovega telesa zamajala, roke so pretrgale tenko mrežo bičevja in se do komolcev pogreznile v blato. Sketch ni izgubil prisotnosti duha. Vedel je, da bi se pogreznil v blato in zadušil, če bi ostal v tem položaju. S težavo je izvlekel roke iz blata: potem se je pa pogreznil vanj do pasu. Potem se je sklonil naprej in tipal v temi po grmu in počasi, centimeter za centimetrom, je potiskal telo naprej ter lezel iz blata. Ko se je rešil iz neprijetnega objema, je ležal s široko razprostrtimi rokami in nogami, pomikajoč se k cestišču. Slednjič je obležal na trdnejši zemlji in globoko si je oddahnil. Iz teme se je začulo pasje cvilenje in oster udarec kakor da bi nekdo zaloputnil težka vrata. Potem se je pa zopet začulo strahotno he-hetanje in kot zaključek nečloveški glas. Sketch je vstal. To se je razleglo sedaj od leve ^trani. iz močvirja. Kar se je razlegel oster krik, poln bolesti in groze. Planil je v temo. Nekje blizu njega se je bil boj Nikie je bila skočila na nekoga. Zadel je ob nekaj mehkega in padel. Njegova roka se je dotaknila ob padcu nečesa čudno mehkega in pri tem ga je spreletel mraz. Sklonil se je in zadržal krik groze. Pred njim je ležalo na tleh telo s pregriznjenim vratom... In tedaj se je začulo tiho stokanje iz doma. Pustil je ležečega moža na tleh in hitel k vratom. Nikie je začutila svojega gospodarja in radostno je zalajala. Prihitel je do nje in hotel jo je prijeti za kožo. Ušla je njegovim prstom in dvignila sprednje noge na vrata. Sketch je takoj razumel, kaj to pomeni. V hiši je še nekdo. Naglo je odprl vrata in odhitel s psico po stopnicah. Potegnil je gorečo bakljo iz zidu in planil v sobo. Na nizki postelji je ležala Pamela. Srce mu je prenehalo biti. Nikie je glasno zacvilila, skočila k dekletu in jo jela lizati po obrazu. Sketch se je sklonil nad Pamelo in se oddahnil. Pamela ni bila mrtva, samo onesvestila se je bila. Potegnil Je psico nazaj. Tisti hip Je odprla Pamela oči in se v grozi vzravnala. — Zelo — zelo me veseli, da ste tu... Bilo je grozno... — Kaj se je pa zgodilo tu? — je vprašal in jo pobožal po laseh. — Ta ... domačin___ Sketch je zadržal sapo. Pred oči mu je stopilo telo zunaj na blatu ležečega moža. Domačin — Tinaniviri — Ali vam je storil kaj hudega? — je vprašal ves razburjen, — Hotel me je ubiti. Videla sem njegove oči in nikoli ne bom pozabila tega pogleda. Poslavljala sem se že od vsega, ko je stopil na pajka, ki ga je večkrat ugriznil. Potem je pa zbežal ven. Slišala sem krik — vzravnala se je in prestrašeno pogledala Sketcha ... Morda ste? ... Uganil je njeno misel in se nasmehnil. — Ne, to pot je morilka Nikie, toda za njo mo-ralka ne velja. Ta dečko leži zunaj v močvirju in ima pregrizeno grlo. Zadrhtela je od groze in se ihte stisnila k Ske-tehu. — Jack ... Prosim vas, pojdiva proč, proč iz tega strašnega doma! Dvignil jo je kakor otročička v naročje in odnesel po stopnicah. Zunaj je naletel na svoje tovariše. — Kaj se je zgodilo? — je vprašal šepasti Peter. —■ Nikie je pregriznila vrat nekemu domačinu in v kosteh čutim, da nam bodo jutri tla pod no- gami vroča, ko se raznese ta vest med TongajcL Toda to ni važno — Zavijte to dekle v plašč. Pamela je čutila, da so vrgli na njo težak, vlažen, toda topel plašč. Postalo ji je prijetno. Njena glava je počivala na mogočnih Sketchevih prsih in z glavo se je dotikala mišic njegove leve roke, ki so se med hojo ritmično premikale. Slišala je, da možje govore, ni pa razumela njihovih besed. Vedela ni niti kdo gre s Sketchem, ker so ji bili ti glasovi povsem neznani. Potem se je spomnila, da je bila zvečer pri inšpektorju, kjer je hotela ovaditi Sketcha. Z vso silo je hotela potlačiti to misel, toda bila je tako vsiljiva, da se ji je neprestano zagrizovala v možgane. Da ni bilo te neprijetnosti, bi bila zdaj srečna. A tako? Zaihtela je. Njena roka se je tesneje oprijela močnega Ske-tehevega vratu, kakor da se boji, da bi ga ne izgubila Sketch se je presenečeno ustavil. — Pamela, kaj se je zgodilo z vami? Slišala je njegovo vprašanje, odgovorila pa ni nanj. Odveč bi bilo zdaj pojasnjevati kaj, saj bo itak vse zvedel. — To so refleksi od groze, ki jo je preživela, — je dejal Sketchev tovariš. — No, to je pa res sijajna misel, hoditi spat v ta dom. Po teh besedah se je Sketch zdrznil. Saj res, kaj je pa pripravilo Pamelo do tega, da se je med nevihto napotila v močvirje?, TPD v letu 1937 Občni zbor pod predsedstvom Andrea Luqueta — Produkcija premoga se je lani povečala za 19% Ljubljana, 4. junija Trboveljska premogokopna družba je imela včeraj svoj redni letni občni zbor, ki je odobril računske zaključke in izplačilo 8% dividende, t. j. 16 din za delnico (za prejšnje leto 6%%, za leto 1935 6%, za leto 1934 5%) .Nadalje je občni zbor odobril spremembe v upravnem svetu družbe. Na mesto preminulega Henrva La-porta je upravni svet kooptiral generalnega ravnatelja Banque de Pariš et des Pays-Bas Henrva Jahana. Vrhu tega je bil kooptiran v upravni svet dosedanji član nadzorstvenega odbora g. Ivan A vse ne k, v nadzorstvo družbe pa je bil izvoljen dr. Ivan Pless, tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani. Iz družbinega letnega poročUa posnemamo naslednje podatke o poslovanju Trboveljske premogokopne družbe v lanskem letu: Izboljšanje gospodarskih razmer je trajalo tudi v lanskem letu, kar je razveseljivo, ker so se sredi leta pojavili novi znaki krize in so na mednarodnih tržiščih cene surovin precej padle ter se 5e danes niso popravile. 2ivahnejše obratovanje in širjenje industrijskih podjetij je odprlo družbi širše možnosti za oddajo njenih proizvodov. Premogovni trg je bil lani precej živahen. Povišale so se dobave premoga državnim železnicam in rečni plovbi zaradi večjega prometa. Tudi poraba industrijskih vrst premoga je naraščala. V družbinih rudnikih prihaja sedaj do učinka prizadevanje za zmanjšanje produkcn-skih stroškov. Uspeh kažejo ukrepi zadnjih let za koncentracijo odkopov, za izpopolnitev tehnične odpreme in za znanstveno organizacijo dela, pa tudi večja oddaja je omogočila boljšo izrabo produkcijske kapacitete. Produkcija Produkcija premoga se je lani povečala v primeri s prejšnjim letom za 188.000 ton ali za 19%. Tudi produkcija cementa je narasla za 15%, ker se je povečala potrošnja v naši državi, produkcija apna pa se je povečala celo za 43%. Gibanje produkcije premoga, cementa in apna 5e bilo v zadnjih letih naslednje (premog v tonah, cement in apno v vagonih): premog cement apno 1929 1,957.600 4.368 2.077 1931 1,245.300 6.350 1.382 1933 921.400 3.953 536 1934 1,010.300 3.359 1.125 1935 1,000.100 3.699 1 010 1936 977.400 5.851 1.444 1937 1,166.000 6.738 2.063 Produkcija premoga je bila lani v primeri z najnižjo produkcijo v letu 1933 za 26*4% večja. Produkcija cementa se je v primeri z najnižjo produkcijo leta 1934 več nego podvojila in je biH ivdi večja nego v letu 1931. ko je vladala zaradi padca dinarja prav znatna gradbena delavnost. Produkcija apna pa se je zopet povzpela na višino iz leta 1929, ter je bila skoro 4 krat večja nego v najslabšem letu 1032 Bilanca V bilanci za preteklo leto je montanska posest skupaj z zemljišči vnesena z vsoto 47.1 milijona din (prejšnje leto 48.4). Investicije (visoke zgradbe, rudniške in strojne naprave ter predčasno odkrivanje na dnevnih kopih) so bilancirane z vsoto 89.9 milijona din (prejšnje leto 85.2). Vrednost investicij, ki je prejšnja leta zaradi odpisov precej nazadovala, se je v zadnjih dveh letih navzlic nadaljnjim odpisom zopet povečala za 5 milijonov din, ker je družba izvršila nove investicije. Nove Invensticlje Letno poročilo navaja, da je družba preuredila in izpopolnila električno centralo v Trbovljah, da bo mogla dobavljati celotno količino energije, ki jo potrebujejo obrati, pri čemer se bo v posebnih kurilnih napravah trosil manj vredni premog. Ta dela so skoraj izvršena in bodo nove na- prave v teku poletja začele obratovati. Družba se je tudi odločila razširiti cementarno v Trbovljah, ki je danes že na kraju svoje produkcijske kapacitete. Družba je zgradila silose za deponiranje cementa in bo v kratkem postavljena nova rotacijska peč, kar bo kapaciteto cementarne zelo povečalo. Poročilo pravi da so za to industrijsko panogo izgledi posebno ugodni zaradi vladnega načrta za velika javna dela. Bilančna postavka »predčasno odkrivanje« na dnevnih kopih je lani zaradi odpisov nazadovala že na neznaten znesek 2.4 milijona din (prejšnje leto 4.2 milijona din). Ta postavka je leta 1925 znašala preko 53 milijonov in so vse te investicije že skoro v celoti odpisane. Iz doseženega kosmatega dobička je družba lani odpisala na investicijskih računih 16.5 milijona din (15.3) medtem ko so nove investicije dosegle vsoto 25.4 milijona din nasproti 15.2 milijona din v prejšnjem letu. Od posameznih postavk investicij se je lani najbolj povečala postavka strojnih naprav, in sicer od 29.8 na 40.5 milijona din. Cementarna je v bilanci vnesena z vsoto 12.9 milijona din (prejšnje leto 9.5). Zaloga premoga je bila ob koncu leta minimalna in je znašala le 0.04 milijona din (prejšnje leto 1.3). Povečala pa se je postavka raznega obratnega materiala na 16.4 milijona din (14.7). Družbeni dolžniki, ki so zadnja leta nekoliko narasli in so znašali ob koncu leta 1937 170.3 milijona din, so v novi bilanci izkazani z nižjo vsoto 167.9 milijona din. Na pasivni strani zaznamuje bilanca poleg glavnice 200 milijonov din še 78.0 milijona din rezerv. Postavka upn'kov, ki je leta 1932 narasla na preko 70 milijonov, Je lani ponovno nazadovala na 33.8 milijona din. Če primerjamo postavko upnikov s postavko dolžnikov, ki znaša 170 milijonov, tedaj vidimo, izredno ugodno finančno stanje podjetja, saj znašajo kreditorji le V, debi tor jev. Dobiček Cisti dobiček družbe je lani ponovno narasel in je brez prenosa iz prejšnjega leta Izkazan v višini 20.2 milijona din nasproti 14.2, 12.4, 6.5, 2.0. 2.4. 18.2, 30.0 in 43.7 milijona din v zadnjih osmih letih. Skupaj s prenosom iz prejšnjega leta je imel občni zbor na razpolago za razdelitev 21.9 milijona din. Za izplačilo 8% dividende se bo od tega zneska porabilo 16 milijonov. Od ostanka je družba dotirala rezervni fond z zneskom 2 milijona din. za pokojninski fond uradništva in pokojninski fond nadzornega in pisarnega osebja 500.000. za tantjeme upravnega sveta in ravnateljstva 1.4 milijona din, ostanek v višini 1.92 milijona din pa se bo prenesel na novi račun. Račun izgube in dobička izkazuje 69.1 milijona din kosmatega dobička nasproti 57.9, 52.6, 51.8, 48.7, 54.7, 79.4, 98.6 in 109.6 milijona din v prejšnjih osmih letih. Družba je lani plačala 11.9 milijona din na davkih (nasproti 9.8, 6.7, 7.2. 8.3, 14.6 in 21.1 milijona din v prejšnjih šestih letih. Izdatki za socialno skrbstvo so izkazani z vsoto 10.8 milijona din (prejšnje leto 10.2). Upravni stroški pa so se ponovno nekoliko dvignili na 6.62 milijona din (6.25). Odpisi na nepremičninah znašajo 16.5 milijona din (prejšnje leto 15.3). od leta 1927 je družba odpisala na nepremičninah skoro 190 milijonov din. Obvestilo delničarjem TPD . Trboveljska premogokopna družba je imela dne 3. juniija 19S8. pod predsedstvom gospoda Andreja LuQueta svoj redmi občni zbor. Odobreni so bili zaključni računi poslovnega leta 1937 in je sklenjeno izplačilo S% dividende (proti 6V<% prejšnje leto), t j. 16 din za delnico. Kupon št. 25 se bo vnovčil od 4. iunija 193S. fialie po odbitku davka na dividende pri družbeni blagajni v Ljubljani in pri ekspoziturah družbe v Beogradu in Zagrebu. Nova šola pod Gorjanci Grade jo v Dolžu tik vaške cerkvice in do konca oktobra bo že pod streho Novo mesto. 2. junija Malokateri kraj Gorenjske se lahko ponaša m, kler vsak dan prisostvuje preko 150 šoloobveznih otrok pouku, se siri neznosen, zatohel zrak. tako da ti postane slabo, če ga nisi vajen. Številni otroci imajo na razpolago dvoje lesenih, napol razbitih stranišč, ki se drže svinjakov. Vlage povsod obilo. O kaki higijeni ni sledu. Ob deževnem vremenu ima malokateri otrok dežnik. Mokra obleka izparela kar na njih v učilnici Pri tem se močijo tla. učenci pa se mučijo pri učenju itd. Naravnost obupne razmere. Ta slavna Šola ima naziv dvorazrednice. Da otroci lahko prisostvujejo pouku, je isti razdeljen na štiri oddelke Vsak oddelek šteje 39 učencev skupno 156. To šolo posečajo otroci Iz vasi Boiža. Vrhov. Iglenika. Cerovca. Puš*\ Gorjanci, ko bo pa novo šolsko poslopje dograjeno, pridejo v to območje še vasi Zajčji vrh in Pan-grč grm. Sedaj je končno stvar dozorela in dola okoli zgradbe so se pričela. Šolsko poslopje bo stalo v Dolžu tik vaške cerkvice. Dolgo bo 25 m in široko 10. Stavba to delno dvonadstropna, delno enonadstropna in delno tudi podkletena. Imela bo tri veltke učilnice, stanovanje za šolskega voditelja, kakor tudi za dve učni moči, z vsemi pripada. joči mi pri tik linami. Načrte za Solo je izdelala banska Uprava, oz. ing. g. Novincak. Za gradbo sta bili kar dve licitaciji, ker pri prvi ni bilo ponudnikov. Pri drugi licitaciji pa "e prevzela delo domača renomirana tvrdka V. Vrhovnik Stavba bo stala okrog 460.000 din in je ded tega denarja že pripravljen oz. naložen. Novo šolsko poslopje bo zgrajeno v mode meni slogu in bo do konca oktobra že pod streho. St. P. Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in oblo zanimivega štiva dobite v tedniku za radio, gledališče in film »NAS VAL.«, Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Nedelja, 5. junija 8: Kvartet rogov. — S.45: Napovedi, poročila. — 9: Prenos cerkvene glasbe izsiol-ne cerkve v Ljubljani. — 10: Verski govor (g. prior Valerjao Učak). — 1015: Slavnostne koračnice (plošče). — 10.45: Otvoritev kongresa Društva za ceste (prenos iz Trgovskega doma), — 11.90: Koncert. Sodeluje g. Jože Gostač, tenorist zagr. opere m Radijski orkester. — IS: Napovedi, poročila. — 1&20: Kar imamo, to vam damo (plošče po željah). — 17: Veselo pdpokine za birnumoe. Sodelujejo: Radijski orkester, člani radijske igralske družine, ploščo ki otroci pori vodstvom gdč. Si. Vencajzove. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura,— 19.50: Slovenska ura. — 20.30: Koncert vojaške godbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Ples in dobra volja sta družabnika najbolja (plošče). Konec ob 23. uri. Ponedeljek, 6. junija 9: Napovedi. — 9.05: Plošče. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. 9.45: Verski govor (g. ravnatelj Jože Jagodic). — 10: Poskočne in vesele v plošče). — 11: Otroška ura (gdč. Manica Romanova).— 11.30: Vesel opokdantfci koncert. SodeJujeta: Radijski orkester in Cimermanov kvartet. 13: Napovedi, poročila. — 13 20: Kar želite, to dobite (plošče po željah). — 17: Gospodarska navodila za junij in tržne cene. — 17.30: Sramel učiteljskih abiturijeiuov, pev- •a:© vložke pofe g. Drago Žagar pri Ua*4r-ni g. prof. Marjan Lipovšek. — 19: Napovedi, poročila. — 1990: Nac. ura. — 19.50: Čajkovski j: SJovanska koračnica (plošče) (godba grenadirske garde). — 20: »Trije ženin i 4. Glasbeni pisani večer. Zamisel in izvedba Adamičevih fantov. Sodelujejo člani Rad. igr. družine in Adamičev jazz. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. Torek, 7. junija 11: Solfka ura: Moje knjige in moja knjižnica ier spored Radijskega orkestra. — 1S.40: Devize, devizne omejitve in naivni planl.i brc/, leviz (g. dr. Josip Mihelak). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: De*et minut zabave. — 20: Koncert Radijskega orkestra* — 21: Rosami: Italijanka iz Alžira, opera (prenos iz Rana). — 22: Napovedi, porooUa- nmnifiiniiuiMini 'iniiiiiiBij'TdiiiTOmiiiiitro^ MALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej Preklici, izjave beseda Din L,—• davek poseoej. Za pismene odgovore gieae malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. iliiUlWii!!:ii.;tf!lllilMlUlllUMW^^ RAzno Seseda 50 par iavek posebej Najmanjši zneselt *s Din 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. Velika zaloga perja po 6.75 din. »Julijana«. Gosposvetska c. 12. ZA FOTO HOLTNSKI ALEKSANDROVA CESTA 5. NOV OSI ZA UA.Mt i 1 ! LzvrSujem trajno ondulacijo na najnovejšem in najlažjem apa ratu sedanjosti, posebno pri-lorocljivo za občutljive dame! (Trizerski salon >R A K A R« Prešernova ul. 7, nasproti slaščičarne »Košak«. vezni vhod. 23 R NAJBOLJŠI NAKUP oblek, perila, vetrnih suknjičev itd. za vsakogar nudi P R E S K E R, Sv. Petra cesta 14 TRAJNO ONDULACIJO s 6-mesečno garancijo v modernih frizurah vam napravi z najnovejšim aparatom za din 60.— »Salon Merlak«, Sv. Petra 76. 1552 Ufiiit]!i.isHiiiiinfi?uiiiiiiiuTifiiTi?ftifti!ii;:mHiiiiiiii«fiiiyiiimaiunuiii»iinuiHtuiiitiit MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOL.I, Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. iMiiifliiifliffliimittm^ IZGUBIL SE JTE en moški čevelj od Dolenjske ceste do Galjevice. Poštenega najditelja naprošam, da ga proti nagradi izroči Trtipeju Francu, Dolenjska cesta 7. 1606 BOTRCAM IN BOTROM se priporoča fotograf Mancini Anton, Ljubljana-Vič. 1623 ČOLNI NA LIUBLJANICI se že izposojajo. Dobi ga vsak v Jančarjevi čolnarni, kamor je prevoz preko Ljubljanice brezplačen. 1629 Za binkošrne praznike obiščite gostilno M A LIS, Ljubljanska c. 1. Prvovrstna vina. topla in mrzla jedila vedno na razpolago. Priporoča se Edvard Kalin. 1634 Be9eda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din raso oddam v najem mirni stranki. Vprašati Topole 25 pri Mengšu. 1614 Najmanjši znesek 15 Din Beseda 1.— Din. davek posebej]. PREKLIC Nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja žena Jo-±e>fi Bizjak. Ivan Bizjak, Kamniška UL 9. 1612 POUK Beseda 50 par davek posebej Najmanjši znesek * Din STROJEPISNI POUK večerni tečaji, oddelki od 6 do pol 8 m od pol 8- do 9. ure zvečer Vpisovanje dnevno od 6 dc 8. zvečer. Šolnina zelo nizka. Na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih strojev Posebni tečaj za starejše dame m gospode Chnstofov učni zavod. Domobranska cesta 15. 1443 ~~ ŠOFERSKA ŠOLA pooblaščeno koncesionirana — I. Gaberšček, bivši komisar za šoferske izpite, Kolodvorska ul. 43, telefon št. 28-28. 1516 PRODAM Beseda 50 par davek posebej Najmanjši znesek 1 Din prvovrstnih koles NAUMANN Krasne starinske mobilije in perzijske preproge (tepihi) zelo ugodno naprodaj. Ogled v razstavni dvorani tvrdke G. Matbian od 8.—12. in od 3.—7. ure. Tvrševa c. 12 (dvorišče). Naprodaj tudi razne starinske ori jen talske vaze, slike, ure, svetilke itd. Ogleda se pri tvrdki Eberle, juvelir, Mestni trg 17, Ljubljana. 1604 TELETINA prve vrste 14 din, druge vrste 12 din, tretje vrste 10 din kakor tudi govedina po 8, 10 in 12 din ter vsi drugi mesni izdelki po najnižjih cenah naprodaj na stojnici v šolskem drevoredu In v Rožni ulici 37. Se priporoča Franc Novi jan. 1602 MREŽE ZA POSTELJE dobite najceneje pri Andlovic, zaloga pohištva, Komenskega ul. 34. 1615 2 MARMORNATI PLOŠCI velikosti 36X46 cm prodam. — Salendrova 4 desno. 1627 POZOR! Rabljene čevlje kupujem in prodajam Potrebujem večjo množino moških čevljev. Klavžer, Vošnjakova 4. 1572 NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI ^premop brca praha m KOKS, SUHA DRVA I. POGAČNIK Bohoričeva 5 — Telefon 20-59 24. L. SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din TRGOVEC Išče primerne službe kjerkoli. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Trgovec«. 1489 MODISTINJA se sprejme za stalno pri firmi Sede j & Strnad. 1609 DOPISI Beseda 50 par davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din TRGOVEC" z dobro vpeljano trgovino, 29-leten, želi spoznati v svrho že-litve do 28 let staro gospodično, dobro gospodinjo, s primerno doto. Resne ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Zadovoljstvo«. 1618 MIROLJUBNO ŽENSKO skromno in pošteno, ki bi imela veselje do gospodinjstva, želi spoznati 38 leten trgovec. Ponudbe pod »Srčnoplemenita< na upravo »Slov. Naroda«. 1620 RESNEGA ZNANJA s solidnim, osamljenim inteli-gentom želi mlada dama z last-io eksistenco, ločena ne po lastni krivdi. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod: »Duševna harmonija in zaupanje«. 1621 POSEST Beseda 50 par. davek posebej. Naimanjsi znesek s Din POZOR! Nova hiša, 2.500 m2 vrta, 5 minut od postaje Laverce, ugodno naprodaj. Pečnik Franc 1608 Posestvo na Dolenjskem v Trebnjem pod ugodnimi pogoji prodam. Obsega 13 velikih parcel z gospodarskim poslopjem in 1000 m3 se stoječih bukovih drv. Potrebno 20.000 din takoj, drugo po dogovoru. — Slane Gabrijel, krojaštvo, Litija 1628 S* to Restavracija in kavarna v« v v Šiški — prenovljeni! Danes 4* t. m. rta nove Točimo prvovrstna in izbrana vina najboljših vinogradnikov. — Izborna kuhinja, odlična kava, nizke cene! Za obilen obisk se najtopleje priporoča J. O SET VSI K LASANU V ŠIŠKO na domačo zabavo s plesom! Obenem se priporočam cenjenemu občinstvu za po set na veseličnem prostoru vele^ejma, kjer bom v lastnem paviljonu točil prvovrstna, odlikovana dalmatinska vina. Se priporoča NAZNANJAM CENJENIM DAMAM, da sem se preselil iz hiše BATA sedaj v večje prostore v Šelenburgovi ul. 6/1 poleg glavne pošte. Za nadaljnjo naklonjenost se priporočam Smole Josip, krznar RESTAVRACIJA »FRANKOPANSKI DVOR« (RErNINGHAUS) vljudno vabi Jutri in vsako nedeljo in praznik na mlade kozlička, pecane na ražnju, po din 28.— kg. Krasni prostori za balinanje. Prvovrstna vina in dobra kuhinja z morskimi ribami. Ob nedeljah koncert ob vsakem vremenu. Stev- 125 »SLOVENSKI NABODc, aobota, 4. Jurija 1988. Sli Bil n KUMITI HIIUIU U Illffitl EVROPE ijmaimnnmniwuii!iiui Uisoka kultura Češkoslovaške datira iz čaunih dob — srednjeveška slikarska, kiparska in stavbna umetnost je zapustila tu edinstvene bisere osobito baročnega stila. Razstava baroka, ki bo letos v glavnem mestu Češkoslovaške, Pragi, pod pokroviteljstvom prezidenta republike, bo nepozaben dogodek za dolga leta. Podrobnejše intormacije u useh potoualnih pisarnah. Vse nadomestne dele za FORD avtomobile dobite vedno na zalogi po najnižjih cenah pri M. BAHAR, Ljubljana CELOVŠKA C. 38 TEL. 22-92 sswiM!rtuuunMi!mumniinmuiiiiiH4:i]nuumii>niiii!mn 01L A PREIZKL: ZAHTEVAN Na drobno! luniiiiiiiiiiJtiiiDiniiJititiiiiiHniM Na debelo! a;, .:.;.ikijiii.tiii..ii;ifciiiiii,,jiii!iaiLii« Najceneje in najbolje kupite vse prvovrstne vrvarske lastne izdelke HHIIIIIIIIIIIIHIIH'IHIIII lllllllll! Otroški vozički najnove jšib m< »delov Dvokolesa, motorji, trici kiji Šivalni stroji pogrezljivl PO ZELO MZR1 CENI — CENIKI FRANKO »TRIBUNA« F. BATJEI LJV BL»J.ANA, Karlovftka cesta 4 — Podružnica MARIBOR, Aleksandrova cesta 26 motvoz, žimo, volno, af rik, kapok, građel za zimnice, blago za pohištvo, nepremočljive konjske pogrinjalke, platno za okna in za stole, biče, bičevnike, gasilske cevi itd. samo pri Prvi kranjski vrvarni in trgovini s konopnino Ivan N. Adamič LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št 31. Telefon 2441 MARIBOR, Vetrinjska ulica št. 20. Telefon 2454 CELJE, Kralja Petra cesta št. 33. VABILO LVII. rednemu letnemu OBČNEMU ZBORU Savinjske posojilnice v Žalcu, reg. zadr. z neom. zavedo, ki se bo vršil dne 14. junija 1938. ob 15. uri v zadružni pisarni. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Razprava o prenosu odpisov na rezervne fonde. 3. Odobritev računskega zaključka za !. 1937. 4. Dodelitev čistega dobička rezervnemu fondu. 5. Čitanje revizijskega zapisnika. 6. Volitev načelstva in nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se bo vršil ob 16. uri istega dne drug občni zbor z zgorajšnjim dnevnim redom, ki pa je sklepčen brez ozira na število navzočih zadružnikov. Načelstvo. i i NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA jo NAS VAL SPOREDI evropskih radijskih postaj na vseh valovih, roman, novela, modni pregled, novice iz radijskega sveta, filmska smotra, nagradni natečaji. UPRAVA: Ljubljana, Knafljeva ulica a. Mesečna naročnina samo 12.— dinarjev. NARODNA IŠkARNA LJUBLJANA KNAFLJEVA 5 IZVRŠUJE VSE VRSTE TTSEOV1R PRJ&PROSTB IN NAJFINEJŠE Mednarodna špedicija imniBiiuiinnii OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnosti zaračunanja carine in vse informacije brezplačno Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinamice). Telefon: 24-59 turk LJUBLJANA prevzema PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, kuriva, strojev, selitve v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi in avtomobili in to hitro ter po nizki ceni. Masarvkova c. 9 (nasproti tovornega kolodvora). Telefon: 21-57 Prosto javno skladišče ,mmi\i\'Mmummm\mmmmii f f f (1 nserirajte v „Slov. Narodu" t* Slavila £M Jugoslovan s še a xa varovalna banica v Hfublfani Gosposka ulica Štev. lz Telefon štev. 2176,2276 Podružnice: BEOGRAD, ZAGREB, SARAJEVO, OSIJEK, NOVI SAD in SPLIT — Ekspozitura v Maribora, Aleksandrova cesta 6 Stev 125 hipotekama banka kraljevine Jugoslavije (prej Uprava fondov, osnovana 1862 L) Banko upravlja neodvisen upravni odbor. Centrala je v Beogradu. GLAVNE PODRUŽNICE: Zagreb, Ljubljana, Split, Sarajevo, Cetinje, Novi Sad, Niš, Skoplje in Banja Luka AGENCIJE: Kragujevac, Valjevo, Cačak, Zemun, Petrovgrad, Bitolj in Prijepolje. Glavni bančni posli: Upravlja vse državne in javne fonde, depozite, pupilni in cerkveni kapital, samostanski, občinski in zadužbinski denar itd. — Emitira obveznice in zastavnice — Sprejema hranilne vloge — Daje posojila na nepremičnine, a občinam in samoupravnim telesom na davek in dohodke — Eskontira menice denarnih zavodov, lombardira vrednostne papirje, delnice Narodne banke in Privilegirane agrarne banke ter blagajniške zapise ministrstva financ, eskontira prihodnje kupone svojih nostrificiranih zastav-nic (Seeligmann) in državnih obveznic — Za vse bančne obveznosti jamči država. — Za vsa pojasnila se obrnite na naslov: Državna hipotekama banka, Beograd ali na njene podružnice. S» HjW» to toegmtaj del Mata Oton Chriatn/