1 p. „ ,.	W.
n. Lic
ejska knjižni ca.
številka stane v j ^
_ listo: Cda leto 60 <&l, pol leto tetri leta 16 <&». Ismen Jugoslavija* la 120 din. fanertfi ail oznanila m po dogovora; pri večkratne« primeren popasi llpravnistvo naročnino, Inserate la reklamacij«. T*i*foo taterarbaa & 11*
Ljubija na.
STRAŽA
Itsdilsei polltiiea list ta sloaeaska Ijodstra
J25. štev*
Maribor, dne 3. marca 1033
Poštnin» platana t gotovi
STRAŽA izhaja v pondeljek. «rado hi «06 Uredništvo I« opravništvo je V Manta«
Koroška cesta it 5 Z «rodatšiva« oo mm -govorili vsaki dan sano od Uda 11 » Rokopisi so ao vračajo.
Nezaprta reklamacij« ao poštnina paa«. Telefon interarbaa «.tli
Letnik XV.
Pašićev proglas.
Po dolgem odlaganju je le izšel volilni proglas radikalne stranke. Podpisal ga je Nikola Pašič. S tem proglasom se dviga volilni boj na višji niveau progra-matičnega in idejnega boja radi ustave ter drugih državnih in narodnih vprašanj in dobro je tudi, da Pa-šič pove, zakaj je prišlo do volitev. Volitve so plebiscit za ali proti vidovdanski ustavi. S to direktivo na volil-ee je podana razlika med radikali in Pribičevičevimi demokrati. Radikali priznajo, da so volitve plebiscit o vidovdanski ustavi, Pribieeviču je pa ustava nekak noli me tangere, ki naj bi se obdržal tudi z diktaturo, če M se izkazalo, da hoče večina revizijo.
Pašič je uvidel, da obstoji po volitvah samo dvojna mogočnost:	ali diktatura, kakoršno zagovarja ter po
svojih listih propagira Pribičevič, ali pa revizija ustave in s svojim proglasom si je obdržal odprto pot tudi za drugo.
Ko je tako razložil smisel in namen volitev, je začel po svoje razlagati, kako je nastala država Srbov, Hrvatov in Slovencev. «Naša prizadevanja«, pravi Pašič, «so z božjim blagoslovom uspela, da so hrabra dela srbsko-hrvatskih-slovenskih dobrovoljcev bila venčam* z zasluženim uspehom: osvobojenje in zedinjenje Srhov, Hrvatov in Slovencev v eno, nezavisno državo sc je izvršilo. Naša kraljevina je priznana i od prijateljev i od poprejšnjih neprijateljev, kot ugleden član svetovne mednarodne zajednice.«
Državo SHS je torej ustvarila samo srbska vojska z dobrovoljci. Te trditve ni treba niti zavračati. Srbska vojska je bila še precej daleč od Srbije, ko je Hrvatska-Slävoni j a-Dalmacija proglasila . popolno neodvisnost od Avstro-Ogrske in ko je v Zagrebu Narodno Viječe, v Ljubljani pa Narodna vlada prevzemala oblast. Ko je srbska vojska prestopila Savo, so bili prečanski kraji že svobodni in svobodni bratje so pozdravljali svobod ne brate. Na od Italijanov zasedeno ozemlje srbska voj ska ni stopila, ker je, kakor znano, pokojni g. Vesnič pustil, da ,se ti kraji okupirajo po londonskem paktu.
Ker Pašič že uvodoma pripozna, da bodo volitve nekak plebiscit glede ustave, mu potem ne preostali drugo kot to, da skuša ustavo zagovarjati z ozirom na mednarodni položaj ter bi bil pripravljen tudi na iako spremembo ustave, če bi se s tem ne ogrožala «varnost in celokupnost kraljevine;« Proglas pravi: «Toda, ako bi se — proti našemu pričakovanju — pozneje pri izvrševanju vendar le pokazalo, da bi ustavo ^ kakšni stvari vendar le bilo treba - rzpremeniti, to je. •da bi nekatere njene odredbe bilo treba zamenjati j: -drugimi in da te odredbe ne bi škodovale varnosti h celokupnosti kraljevine in da bi na ta način zavlada zaželjeni mir in sloga med vsemi glavnimi deli narod: . ■v tem slučaju se hočemo zavzeti tudi. mi, da se izvrše take, v naprej točno odrejene izpremembe.« Ta formula lahko pomeni veliko ali pa nič. Ni važno niti to, da s-Pašič še vedno postavlja z izvedbo ustave, kar bo p--volitvah naravnost nemogoče. Važno je samo to, da še! vlade irii vladne radikalne stranke prizna potrebo, 'do. .se razmišlja o reviziji ustave.
Mednarodni položaj služi Pašiču kot zadnje sredstvo v obrambo vidovdanske ustave. Pašič se zelo moti, č’ resno misli, da nam je radi zunanje politike potrebna laka ustava in močna vojska. Ravno nasprotno je re Radi vidovdanske ustave je naš mednarodni položaj zeflo slab, ker mislijo sosedje, da obstoja nepremostljiv razdor med Srbi na eni ter Hrvati in Slovenci na drug*-strani in da radi tega naša država ne bi bila v stanu izdržali malo večje krize. Da se paralizirajo ti slabi u tisi, se vzdržuje močna vojska, ki nas gospodarsko stis ka in slabi. Ge pa bi bila revizija, ki vse zadovolji in pomiri, bi iz inozemstva nehale vse špekulacije z naš > razdvojenostjo, vojnih groženj in nevarnosti bi bil n mnogo manj in tako bi tudi silne vojske in nekakega tabora v stalni pripravljenosti ne bilo več treba. Seve! da, vlada bi morala priti tudi do tega, da bi svojo zv nanjo politiko ravnala po. notranji in ne narobe, kakor doslej.
Oni, ki so za neizpremenjeno vidovdansko ustave so tudi s Pribičevičem vred za diktaturo in njim nasproti bodo volitve postavile ogromno večino, ki zahle va revizijo ali sporazum. Radikali so ostaK na pol pot! ravno s tem svojim proglasom, ki je pa vendar pokaza;, da ni nikogar več, ki bi stal brezpogojno za vidovdan -sko ustavo, razven Svetozarja Pribičeviča, ki je v svoc politični karijeri in ambiciji tako padel, da je sedaj vodja or juncev.
Politični položaj.
Koliko strank Se udeleži volitev? Za volitve je pred ložilo nad 32 strank svoje liste, a pri tem niso vračunane oddvojene liste, ki pod enim in istim strankinim imenom še posebej nastopajo, kakor na primer dvojni socijalisti v Sloveniji in večkratni radikali in demo krati. Liste so postavile: te-de .stranke in skupine: radi -
kali, demokrati, zemljoradniki, samostojni kmetijci, Ljudska stranka, slovenska in hrvatska, socijalisti, republikanci, Radičeva stranka, samostalei, liberalci, naprednjaki (vsi trije v Srbiji, prej sestavni deli demokratske stranke) Džemijet, Spahina muslimanska skupina, neodvisni muslimani, Maglaj Ijičeva	(vladna)
muslimanska skupina, federalisti, (črna gora), nemška, rumunska, bunjevačko-sokačka stranka, bojevniška ratnička) stranka, srbska stranka, kongresisti, Trum -bič-Drinkovič, Složni Hrvati v Bosni, neodvisni radikali (Protič), neodvisna delavska stranka, pravaši ali frankovci, narodni socijalisti, neodvisni državljani in hišni najemniki v Beogradu, Novačan na Štajerskem. Največ posebnih list imajo radikali in demokrati po Srbiji, Črni gori in Vojvodini, vsaka stranka najmanj po dve, (radikali brez Protiča, ki ima svojo samostojno stranko) v večjih okrajih tudi po tri in celo po štiri.
Hujše kot v svetovni vojni. Nasilje radikalne volilne agitacije že gre tako daleč, da so obljubili radikali kačakom (roparskim banditom), ki so se predali našim oblastem in ki so zagrešili po Makedoniji in južni Srbiji tolikanj najhujših zločinov, jih izpustiti iz zaporov na prosto, da bodo agitirali za radikalno stranko. Si pač lahko predstavljamo ogorčenje Makedon cev in južnih Srbov, ko so slišali vest, da bodo na stopili roparji njihove imovine ter življenja kot vsega -mogočni politični agitatorji. Za časa svetovne vojne so ostali nevarni zločinci pod ključem, a sedaj v volilni borbi pa se naj odprejo ječe in kot strankarski pri ganjači naj nastopajo kačaki — — —. Kam bomo prišli?
Minister Velizar Jankovič je lepo poskrbel za celo ministrsko žlahto. Svoječasni poljedelski minister Velizar Jankovič je izdal naredbo, da imajo vsi bivši in bodoči poljedelski ministri pravico na 50 odstotni popust pri dobavi brane iz topčiderske ekonomije. Sed; : pa je gospod Velizar minister saobračaja in kot tak ; ■ izdal naredbo, da imajo vsi bivši in bodoči prometi'i ministri pravico, da se poslužujejo na svojih polovan -jih po državi salonskih vlakov, še par takih nared’ potem bodo imeli ministri vše zastonj in borba za mi -nistrska korita bo še hujša in bolj brezobzirna kot že sedaj.
Nova odkritja izza ministrovanja Svetozarja Pribičeviča. Leta 1921 se je delovalo od vladne strani re to, da se spravi v Subotici iz sveta več uglednih pol: -tikov, med drugimi tudi Blažka Rajca, (člana Jugo slovanskega kluba) in Štefana Vojnič-Tunič. V to celo krvavo afero je vpleten tudi Svetozar Pribičevič, ki je bil bas tedaj notranji minister. Kot ubijalca so s hoteli na najvišjem mestu poslužiti četnika Dušan Dučiča. Dučič je bil pripravljen, se lotiti krvavega posla, a je zahteval, da ga zasigura pred evntuelnim p n ganjanjem oblasti minister policije. Dučič je sam pri zna!, da je v tej zadevi bil osebno pri policijskem mini : stru, ki mu je odgovoril, da mu on kot aktivni mini ster sicer ne more dati potrdila, da se mu oblasti i i treba bati, a je vendar: potrebno* da izvrši le politične uboje. In vse to se je zgodilo avgusta in septembra Ir ta 1921. tedaj, ko je bil notranji minister g. Svetozar Pribičevič.
Številne izključitve iz radikalne stranke. Pašičei i radikali so še ie sedaj objavili sklep glavnega odbor a s katerim se, izključujejo vsi Protičevi pristaši. Izključeni so tudi nekateri samostojni kandidati. Tudi radikalni akademski klub je izključil Protičeve pristaše. — Boj med Pašičevci in Protičevci je dosegel s tem svoj vrhunec.
Novo Stranko ustanavlja Milan Pribičevič, brat Svetozarja. Po poročilu «Banatskega Glasnika« bo tu «čista« kmetska stranka. Dinastija Pribičevič preživlja hude čase. Svetozarja celo že Orjuna več ne uboga, Va-lerijan je uvidel, da v politiki ne bo šlo več in se je kot pravoslavni menih umaknil nazaj v samostan, Milan se pa ne da iz politike izriniti ter skuša iznova.
Po severni Dalmaciji z velikim uspehom agitirata dr. Trumbič in dr. Drinkovič, ki sta preprečila, da ne nastopajo razne hrvatske stranke posebej ter združila vse Hrvate na svoji listi.
Kako je z Italijani na Sušaku? Italijani še Sušaka do danes niso izpraznili, ampak se razglaša od naše strani v svet, da se je izpraznitev zakasnila za neka j dni radi nenadnih in nepredvidenih tehničnih priprav. Naše oblasti čakajo na meji pripravljene, da prevzamejo takoj po odhodu Italijanov mesto. Italijanske oblasti pa do danes niso prejele nikakih odredb, kedaj da morajo zapustiti Sušak. Po gibanju italijanskih čet na Sušaku pa je opaziti, da se-pripravljajo le na skora jšnji odhod.
Fašistovsk! roparski poskus na Sušaku. V torek je neki italijanski kapitan prispel na Sušak ter začel fotografirati vse zgodovinske znamenitosti. Fotografiral je znamenitega leva in zmaja, kakor tudi Trsat. Kmalu nato so prispeli v večjem številu fašisti, ki so hoteli s Sušaka odnesti vse dragocenosti in gotove spomenike. Fašisti pa so se morali umakniti, ker je prebivalstvo •nastopilo z vso odločnostjo in branilo svojo lastnino.
Kakor govore, je fašiste poslala na Sušak neka grofic*, Nougent.
r ’-T-MiniirnrrTTrtiiiiffl'nmii 11 milili iiiiiiitiMtTrTniTm^Tfrriininfrifm«wi^iiiit>ii iimniwiniiwmi
Po svetu.
Iz Poruhrja. Francozi so po okupaciji König -wintra raztegnili zasedbo do Hormesa v smeri prc i Elberfeldu. Nemška vlada je protestirala proti zaplen. -bi 13 milijard mark, katere so Francozi zaplenili v brzovlaku Berlin-Köln in ki so bili namenjeni podruž nici Reichsbanke izven kölnske cone. Obenem je vlad i protestirala proti francoskim represalijam v Oberfiau -nu, Essenu, Recklinghausnu in Herneju ter proti kazil ski ekspediciji v poslopje bochumske trgovske zbornic , kjer so Francozi odpeljali vse pohištvo; kar pa niso mogli vzeti, so razbili; požgali so baje tudi vse papir c in akte. — V Düsseldorfu so vdrli francoski vojaki v poslopje akcijske družbe za izdelovanje strojev Ball:e in Komp., kjer so se ravnatelji 14 strojnih tovarn po svetovali, kako bi se dalo nadaljevati z obratom. V-2 zbrane ravnatelje in strokovnjake so odvedli v zap< r, poslopje in tovarne pa zasedli. Angleško in deloma italijansko časopisje je začelo ostro obsojati take in podobne nastope.
Avstrijsko-madžarska trgovska pogodba, skleni' -na 20. februarja, je že ratificirana. Pogodba obsega ; 1 členov in velja od 2. marca dalje. Posameznim ind -sirijskim krogom, zavarovalnim ni akcijskim dru bam ter drugim podjetjem je zasiguranih mnogo ugo -nosti. Tudi . pravna zaščita obojih državljanov bo izenačena oni, ki jo imajo lastni državljani.
Fašistične organizacije Italijanov v inozemstvu. -Mussolini hoče zbrati v fašizmu tudi zadnjega Itali j; -na v inozemstvu. Povsod se snujejo fašistične-organ -zacije, kjer le živi nekaj Italijanov skupaj. Imenuje; o se tudi poverjeniki in tako je določen eden že za Gr: dec, da organizira vse na avstrijskem štajerskem ozen -lju bivajoče Italijane.
Združitev italijanskih fašistov in nacijonalistov e
je po dolgih pogajanjih in pripravah v zadnjih dr. b pretečenega meseca le proglasila v Rimu. Glavna ov: ; je bila odstranjena z znano izključitvijo prostozido-stva iz fašizma, s čimer je bila za vse prave nacijona -ste začrtana edina pot. Pogoji združitve so v kratk; 1 ti-le: Nacijonalistično udruženje izgubi svoje ime 1 sprejme fašistovsko; pač pa se ohrani nacijonalisti! ! aparat, ki bo poslej služil kulturnim in vzgojnim si -ham; fašistična organizacija za deco «mali Italija: se strne v nacijonalistično «Balillo«; nacijonalistie e gospodarske organizacije se združijo s fašističnimi. 1 a združitev z nacijonalisti bo fašizem po vsej priliki p -iegnila še bolj na desno.
Najemniki v Čehoslovaški so predili v Pragi ve shod, ki je sprejel resolucijo, s katero se zahteva, r: >j i se zakon o zaščiti najemnikov podaljša za najmanj ] t ' let in da se v tem času najemnine ne smejo zvišati.
Sklepi turškega parlamenta v Angori še vedno r I so znani. Najprej so poročali, da so zavezniški pre logi sprejeti, potem, da so zmagali ekstremni nacijon -listi, ki se ne dajo ustrašiti niti z novo vojno, — in s -i daj se zopet govori, da je stavljen predlog polletne o 5-•goditve, mirovnih pogajanj med tem pa naj bi se r» -; fpravljalo o gospodarskih in finančnih vprašanjih..
I Brezposelnost na Angleškem. Po naj novejši štali -tiki znaša število brezposelnih v Angliji 1,340.000 ost \ Brezposelnost vedno raste, od 1. januarja t. l. se je .ši valo brezposelnih zvišalo za 175.000 oseb.
Beležke.
Or junaške provokacije. Zagrebškemu «Hrvatu« j -šejo iz krajev, kjer so bili že večkrat pretepi med Si in Hrvati. Naslednji slučaj kaže, kako brezvestno bi: skajo orjuncl srbsko in tudi hrvatsko ljudstvo. V Č pinu so imeli v neki gostilni Radičevci svoj zaupni? sestanek.-Bilo jih je par sto in zvečer, ko se je polovi \ že razšla, drugi pa obsedeli, plane v gostilno neki Re nik, član Orjune ter začne na videz silno razburj* «Bratje Hrvati, med Srbi sem bil, pa sem slišal, da m lijo nad vas z revolverji in bombami. Bodite pripravi! nil Vas je več, samo složni morate biti — —« Nel ljudi je res takoj šlo domov, drugi pa so še ostali v g stilni, črez dobro uro pridirja Resnik zopet ter vpije,
Srbi že gredo, da bodo metali bombe, naj se luč ugat in krčmo zapre. — Nastala je razumljiva panika, na se je pa le par seljakov, katerim se je vse to sumlji zdelo. Šli so ven, obhodili so srbski del vasi, pa nik i žive duše. šli so končno v gostilno, kjer so Srbi im svojo zabavo, in tu so čuli, da je orjunec Resnik m; prej pritekel ter vpil: «Bračo Srbi, branite se, Švs gredo s sekirami ,da vas razženejo in pobijejo!« Dri dan so se Srbi in Hrvati složno zgražali nad grdo orj naško provokacijo.
Skrb Pašiča za političnega pristaša. Upravitelj p sesti na Belju, g. socijalpatrijot Tone Kristan, si je sigural ogromne dohodke iz tega državnega imetja t s se preselil iz Belja v Zagreb. Mesto beljskega direktor
je vlada razpisala, seveda samo tako pro forma. Direk-<ar Bel ja bo gotvo postal radikal, rumunski advokat m bivši poštni minister žarko Miladinovič. Starosta dažič. bi na vsak način zopet rad potolažil Miladinoviča, ker ga je izkomplimentiral iz vlade in ministrovan-;8, Miladinovič bo ostal tudi brez poslanskega manda-ia, da pa ne bi začel po Sremu rogoviliti proti Pašiču, ga bo nagradil ta z beljskim dobičkanosnim upravi-teijstvom. Pašič argumentira svoje postopanje tako: Iver je bil lahko direktor Belja socijalpatrijot Kristan, zakaj bi ne mogel biti še radikalni advokat Miladinovič. Pašičevo argumentacijo odobravajo tudi drugi radikali, a zopet izvenradikalne vrste pa so mnenja, da bi milijardar Pašič lahko potolažil užaljenega advokata Miladinoviča z upraviteljskim dostojanstvom nad svojimi hišami v Beogradu, ali pa nad celimi ogelnimi palačami ter ulicami, ki jih je kupil njegov sin Rade v Berlinu.
Smešni birokratizem v Bosni. Neki bosanski davkoplačevalec je ostal dolžan tri vinarje davka in se preselil nenadoma neznano kam. Davčna oblast si je štela v dolžnost, da na vsak način iztirja ta «ogromni« zaostanek. Iztirjevalni davčni spis je začel romati od u-rada^do urada, od mesta do mesta, od pokrajine do pokrajine. Spis je vedno bolj rastel, se debelil in zanj se je porabilo veliko «špagata«, papirja, črnila in vseh raznih drugih oprem, in davčni zaostanek od celih treh vinarjev se kljub temu ni plačal, ker so slednjič vendar le dognali, da je ta nesrečni davkoplačevalec se preselil v sirotišnico in tamkaj med romanjem akta u-mrl, ne zapustivši niti najmanjšega imetka.
Slovenski učitelji in volitve.
Žerjavovi listi venomer kričijo, kako «klerikalno« časopisje hujska proti «naprednemu« učiteljstvu, čital san časopise vseh strank, razventega pa tudi študiral razpoloženje našega kmeta in delavca napram učiteljstvu. Moje prepričanje je, da je slovenski učitelj, ki mladino vzgojuje v versko-nravnem duhu, ter sam tudi izven šole pravilno nastopa, med ljudstvom splošno priljubljen. Slišal sem opetovano stare ljudi, kako so hvalili svoje nekdanje učitelje, ki so sicer rabili včasih šibo, pa so dajali mladini najlepši zgled vsepovsod, tudi v cerkvi.
Tistih zlatih časov zdaj več nimamo, pač pa neko razdvojenost med cerkvijo in šolo. Zginila je vera, da je tudi učitelj sin katoliške cerkve, ki je prva vzgojiteljica narodov — y naše vrste pa se je prikradlo mišljenje, kakor da sta si cerkev in šola dve sosedi, ki med seboj občujeta le mrzlo in formelno, ne da bi uvidevali nujnost medsebojne odkritosrčne in blagodejne zveze. Liberalni duh noče razumevati vesoljnega poslanstva katolicizma ter si je v srce vsadil napačno mnenje, da hoče cerkev zabranjevati prostost duha in ga vkovati v verige suženjstva.
Vsled teh vplivov, ki jih še zlasti v naši novi državi v hujši meri razlivajo veri odtujeni višji činitelji med nčiteljstvo, se je zgodilo, da mnogo učiteljev misli, kako poniževalno bi bilo zanje, če bi izpolnjevali svoje dolžnosti kot katoličani. Dnevno svobodomiselno časo-posje jih v tem prepričanju le potrjuje. Narod kot tak pa se drži cerkve in uči svoje otroke doma moliti, ter nekako instinktivno zahteva, da učitelj njegovega verskega prepričanje ne žali. Ker pa je žalibog res nekaj mladih učiteljev, ki vernega kmeta prezirajo zaradi tega, se ne čudim, ako pridejo v časopisje razne notice o takih slučajih. Starejši učitelj, ki je že dolgo let deloval med ljudstvom ter pozna njegovo dušo, se ne bo nikdar spozabil do takega nepremišljenega koraka.
Poleg vsega tega pa še čutimo zadnje čase velik pri tisk velesrbstva na naše šolstvo. Mi slovenski učitelji bi morali računiti po srbsko, bi morali učiti otroke srbske pisave in jezika. Naši stanovski listi so že opetovano grajali razne preveč srbske naredbe višjih šolskih oblasti, ki so menda mnenja, da se naj polagoma slovenščina zamenja s srbščino, in marsikateri učitelj se je že na tihem jezil nad gorečnostjo srbijanstvu nd in jan ih višjih glav.
Če premislimo strogost «višjih« predpisov, ki jiji jmoramo učitelji kot uradniki natanko izvrševati, ako hočemo doseči zadovoljivo kvalifikacijo, na drugi stra- j ni pa mišljenje ljudstva, ki notranjega ustroja šolskega j uradovanja natanko ne razume, četudi čuti, da gre to \ uradovanje in urejevanje šolskih zadev proti ali pa vsaj izven njegovega prepričanja, se ne moremo čuditi, ako vidimo med ljudstvom in učiteljstvom neko napeto razmerje —, ki se še prav posebno pokaže ob priliki volitev. Po mojem mnenju bi se naj vsak učitelj vargval nastopati kot agitator za take stranke, kj jih obsoja večina ljudstva, četudi se sam kot oseba lahko odloči za stranko po svoji volji.
Ni modro, če zlasti mlad učitelj nastopa proti ljudstvu izzivajoče ter smeši tiste, ki imajo prepričanje, da j se bije zdaj odločilni boj med velesrbstvom in sloven- j stvom. Želje ljudstva po avtonomiji ne bo ubilo uči-teljstvo, pač pa si pravi, slovenski učitelj sam želi, da pozdigne slovensko šolstvo, kar se pa more le tedaj zgoditi, če preneha dosedanji centralistični sistem. Težavno je res stališče učitelja, ker ga hoče imeti trenutna vlada celega, na drugi strani bi se pa naj sam popolnoma žrtvoval vzgoji ljudstva, kjer deluje. Vlada pravi: jaz te plačujem, mene ubogaj! Ljudstvo pa trdi: denar gre iz mojega žepa, vlada ga samo razdeluje — bodi torej moj! Edini izhod iz tega težavnega položaja bi bil ta, da bi bila vlada in ljudstvo eno, ker potem bi Izvrševal učitelj le voljo ljudstva, če bi delal v smislu Tladnih naredb. Dokler pa tega ni, se mi zdi najprimer-»ejše, da v političnih zadevah podpira učitelj tiste
STRAŽA
stranke, ki delajo na to, da se država vlada od spodaj navzgor, ne pa narobe.
Na vsak način pa mora učitelj želeti, da se ohrani čist značaj slovenskega šolstva, ker se ljubezni do naše' države ne more vzgojiti s srbščino, temveč le v prepričanju, da so si Slovenec, Hrvat in Srb trije enakopravni bratje. Po volitvah bomo skušali sestaviti statistiko, koliko imamo Slovenci res slovenskih učiteljev.
G—e.
Dnevne novice.
Vrnitev ujetnikov. Vlada je pred kratkem izdala nekaj statistike o vrnitvi naših državljanov iz italijanskega in ruskega ujetništva. Najbrž je hotela s tem pokazati, da se ^ briga za naše sinove, ki trpijo v tujem ujetništvu. Njena skrb je pa bore mala in že dejstvo, da še vedno poedinci prihajajo iz ujetništva ter pripovedujejo, da so potovali brez pomoči od naše vlade, oziroma njenih zastopnikov, dokazuje, da se da o vsem prej govoriti, kakor pa o brigi in o kaki ox-ganizaciji repatracije. Po vojni so razne države poslale pomoč svojim v Rusiji se nahajajočim ujetnikom ter pri najtežjih razmerah skrbele za pri vrnitvi potrebne zveze. Švicarski rdeči križ je prevzel nalogo spravljati ujetnike domov in vsaka prizadeta država je dajala potreb ne prispevke, za vračevanje svojih ljudi. Tudi naša vlada je to enkrat storila in zato so s prva prihajali tudi večji transporti. Potem je pa nehala prispevati in ujetniki so bili sami sebi prepuščeni, v malih gručah so se odpravljali na pot na lastno roko, da se v najtežjih razmerah ob delu in miloščini prerijejo skozi silno daljavo v domovino. Avstrija je svoje ljudi lepo dobila domov. Našla je z rusko vlado prave stike in ob vsej svoji revščini je zmogla potrebna denarna sredstva. Slaba valuta za našo vlado ne more biti izgovor, ker so druge revnejše države nujno in vedno oskrbele repatracijo in ker se v Beogradu za same parade izdajajo tako ogromne svote brez vsakega pomisleka na najnujnejše potrebe našega naroda. Kakor rečeno, sami sebi prepuščeni ujetniki še sedaj prihajajo in vsak ima za seboj vse polno najtežjih doživljajev, ki bi mu bili pa prihranjeni, če bi vlada le količkaj brige posvečala vprašanju ujetniške vrnitve. Koliko se jih je pa ugonobilo na poti! — Pred svetom je prišla naša uprava v slabo luč, ko se je po vseh mestih videlo, da so edini jugoslavnski ujetniki brez pomoči in varstva, ujetniki sami so se pa zgražali nad njo, ko so jih na meji sprejeli robati policaji. Prej se za ujetnika nihče ne briga, ko pa sam z največjo težavo pride domov, ga zastražijo z bajoneti, ter -osumijo raznih zločinov. — V bodočem parlamentu bo treba, da se pošteni poslanci energično zavzamejo za to vprašanje, ki je od vlade skrajno zanemarjeno ter se ne sme več prikrivati s tako prazno Statistiko.
Uradniška mizerija. «Jutro« od srede prinaša pod «Službe« naslednjo anonco: Več železniških, med njimi tudi višjih uradnikov išče za popoldanske ure kakor-šnegakoli postranskega zaslužka. Ne straše se nobenega manuelnega dela; gredo tudi kot nosači opeke in malte, presejevalci peska ali slično. Le resne ponudbe pod «Inteligent« na upravo «Jutra«. Iz tega odseva vsa uradniška mizerija in lepo mnenje o naši državni upra vi bodo dobili po svetu ob čitanju takega oglasa. Značilno je tudi, da je ta anonca baš v «Jutru«. Policaj-demokratski izkoriščevalci in pijavke razprodajajo sedaj svoje žrtve potom malih oglasov. Višji uradnik je že tako daleč, da se ponuja za nosača malte, v Ljubljani so se pa zopet združili demokrati mladini in starini na listi profesorja Reisnerja pod pretvezo skrbi za urad-ništvo, katero je policajdemokrat Reisner nosil doslej in jo hoče še naprej ob dobri preskrbi mesečnih 22.000 kron poslani škega mandata.
Naša vat Ina Skrinjica ie druga!
Srbska radikalna stranka stranka se silno trudi,
da bi zvabila v mariborskem okrožju volilce na svoje limanice. Sedaj meče stotisočake davčnega denarja stanovom, katere si še upa pridobiti. Viničarji «bodo« dobili in baje železničarji tudi. Kako pa, da se radikalna stranka, ki je bila vsa leta na vladi, ni prej spomnila bede viničarjev in železničarjev? Sama farbarija. Po volitvah ho vse tiste, ki so se dali zvabiti pod velesrbski Pašieev klobuk radikalne stranke, glava bolela. A prepozno bo! Radikalna stranka je stranka centralistov, stranka Velesrbov. Teh dejstev niti tisočaki iz Beograda ne morejo zbrisati.
Samostojni kandidat Pik! iz Žalca in njegov shod v Zgornji Ložnici. Ložničan nam poroča: Naša vas šteje komaj 30 hišnih številk, a nas je obiskal samostojni kandidat Piki. Piki je sicer poročal v «Kmetsko moč«, da je bil njegov shod dobro obiskan, a v resnici^ je bilo navzočih samo 6 njegovih voliicev. «Kmetijski list« tudi poroča o Piklu, da ima kot kandidat vse sposobnosti v največji meri in to še osobito radi tega, ker je hmeljar in posestnik. Treba pa pribiti, da je Piki gostilničar ter hmeljski prekupec. Savinjčane-hmeljarje samo spominjam na državnozborske volitve leta 1911, ko je bil izvoljen v državni zbor naš vrli voditelj^ dr. Anton Korošec. Koliko se je tedaj pisalo po liberalnem časopisju, češ, če ne bo za Savinjsko dolino izvoljen žalski Roblek, potem Savinjčani hmelja niti prodati ne bodo več mogli. No, izvoljen ni bil hmeljar Roblek, ampak dr. Korošec, a kljub temu so prodajali za poslančevanja dr. Korošca hmelj dražje kot kedaj poprej. Kot 1. 1911 liberalci, tako hočejo sedaj samostojni ljudstvo slepiti s tem: ako nas Savinjčanov ne bo zastopal Pikl-hme-Ijarski prekupec, ne bomo hmelja mogli prodati Ako
2.	marca -1923.
bi prišel birt Piki v.Beograd, bi že skrbel za dobro prodajo hmelja, pa ne za Žalčane in Savinjčane, ampak za svoj lastni hmelj-prekupni žep. Pucelj se je obogatil z nemško živino in sremskimi prašiči. Piki pa bi si rad napolnil žepe s hmeljem, pa ne bo nič, ker Piki ne bo : kot poslanec videl nikdar Beograda, j Sokolsko-orjunske moralne inaroge v Sv. Marjeti na Dravskem polju. Dne 25. m. m. je dal učitelj Kova-j čič (kdo drugi, saj je on glavni vodja Sokolašev) tu v Šmarjeti nabiti po stenah velike lepake mariborske Or-june, kjer se poziva, da je treba Žebota in njegovo stražo pobiti, ludi je učitelj Kovačič grozil, da do volitev naj bo mir, po volitvah pa bo nam Šmarječanom že j posvetil. lorej Sokolaš Kovačič že zdaj grozi, da po I volitvah gorje šmarječanom. Mi pa tako povemo, da j učitelj Kovačič, katerega mi plačujemo s svojimi žulji,
< nas s svojimi par Sokoli ne bo komandiral, še manj pa Ustrahoval! Tukaj v Šmarjeti hoče učitelj Kovačič Or-I juno ustanoviti s svojimi ničvrednimi Sokoli, med katerimi se nahaja čedna gärda tatov in ničvrednežev. Sedaj pa bi rada ta sokolska banda dobila pod imenom Orjuna od vlade patent, da bi smela nasilno nastopati proti tistemu, ki bi ji ne bil po godu. Kovačič grozi, da po volitvah, tedaj bo kar bo. Mi pa Kovačiču tako povemo, kdor z mečem začne, bo tudi z mečem pokončan. Kako čedna družba so Sokoli tu pri nas, naj pojasni še dejstvo, da so nedavno pri telovadbi sokolskega naraščaja do nagega slekli llletnega fantka Marčiča, mu zvezali noge spodaj nazaj na stegna, drugi pa so morali z nosom dregati v nago truplo. Res, čudna telovadba, kaj ne? Vodja, oziroma predtelovadec fantkov je Lešnik Maks, ki je kradel posestniku Klasincu drva in dobil za nagrado teden dni zapora. Naj poštena javnost sodi, če to ni banda, ki moralno pokvarja nedolžne fantke. Da so fantka slekli, so priče na razpolago in fantek je sam povedal. Kam smo prišli, kam plove-mo! Ljudje božji, starši, ne dajte svojih otrok v roke ljudem Sokolom, orjunašem, ker sicer boste čutili na lastnih plečah krute udarce svojih otrok.
Častitljivi starček umrl. Na Špičniku pri Svečini je umrl dne 26. februarja g. Gašpar Dreisiebner, veleposestnik in dolgoletni občinski svetovalec. Rajni je bil oče našega odličnega somišljenika župana gospoda J. Dreisiebnerja na Špičniku, kateremu gre zasluga, da naša meja na Špičniku ni še dalje potisnjena proti jugu. Oče Dreisiebner je dosegel starost 88 let. Bil je vzor katoličana in je v slovenskem duhu vzgojil svoje otroke. Pogreb je bil dne 28. februarja naravnost velikanski. Svetila očetu Gašparju nebeška luč!
Narodna obrana je vložila pri vladi svoj protest radi znanih napadov na zemljoradniškega kandidata Dimitrijeviča, bivšega komitskega vojvodo Dule. Ta protest Narodne obrane nima prave moralne moči, ker se Narodna obrana doslej še ni oglasila proti nasilju, ki se izvaja pod pretvezo državotvornosti, ter še le sedaj protestira, ko je bil napaden vojvoda Dule.
Prevaril vojno ministrstvo in trgovsko tvrdko. Na Dunaju so vtaknili le dni pod ključ trgovca Bogoljuba Stokiča, ki je rodom Srbijanec. Ta Stokič je 23. januarja tega leta sklenil z vojnim ministrstvom v Beogradu pogodbo, potom katere se je zavezal, da bo nabavil za naše pešce 50.000 komadov kožnatih garnitur. To pogodbo je Stokič prenesel na tvrdko Mihajlovie v Beogradu, ki mu je izplačala v gotovini 350.000D, a še razun tega položila pri vojnem ministrstvu kavcije 406 tisoč dinarjev. Dne 8. t. m. je je dospela na Dunaj poseb na vojaška komisija, ki bi naj prevzela te kožnate garniture. Komisija se še sicer vedno mudi na Dunaju, a e Stojkoviču je dognano, da je prevaril ter nabrisal vojno ministrstvo in firmo Mihajlovie, ker je prodal robo, katere ni nikdar imel.
Vodovodna cev je počila. V Zagrebu je počila v noči 28. m. m. glavna vodovodna cev ravno pred palačo sv. Jeronima v Trenkovi ulici. Voda je brizgala v zrak 12 m visoko. Kmalu so bila napolnjena z vodo pritlična stanovanja in kleti. Pritisk vodovoda je bil tako jak, da je metal vodni curek v zrak celo opeko, ki je bila zložena za obokanje kleti v bližini. Še le proti jutru se je posrečilo požarni brambi, da je zamašila razpoko v cevi in odstranila opasno nevarnost za vse stanovalce v spodnjih prostorih palače sv. Jeronima.
Orlovska akademija v Središču. Središki Orel in Orlica priredita v nedeljo, dne 11. marca v Društvenem domu veliko orlovsko akademijo. Na sporeda so pevske, deklamacij ske in izbrane telovadne točke. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Gostje proti Ptuju se lahko vračajo z desetim vlakom. Ker je to prva notranja prireditev čisto orlovskega značaja, pri kateri sodelujejo izključno le domači člani in članice in ki obeta biti pri krasni sceneriji tukajšnjega «Ljudskega odra« prav pestra, vabita k mnogoštevilni udeležbi — središki Orel in Orlica.
Statistika državnih nastavljencev na naših srednjih šolah. Po zadnji statistiki, ki jo je objavilo prosvetno ministrstvo, znaša število državnih nameščencev na srednjih šolah 7165. V Srbiji, Črni gori in Vojvodini jih je 3717, v Bosni ter Hercegovini 518, na Hrvatskem, v Sloveniji in Dalmaciji 2940. Število učiteljic srednjih šol znaša 2504.
Po štiriletni preiskvi pred sodiščem. Dne 26. m. m. se je začela pred sarajevskim okrožnim sodiščem razprava proti dvojici: Židu Salomonu Papa in I. Demelu. Ta dva sta leta 1915 na Reki zadavila trgovko Mileusniß in jo nato oropala, a še povrh mrtvo truplo polila s špiritom ter ga zažgala. Še pod rajno Avstrijo so morilca prijeli in ju obsodili na Reki: prvega na smrt, a drugega pa na dosmrtno ječo. Ob prevratu sta oba razbojnika pobegnila v Sarajevo, kjer so ju spoznali, zaprli in sta bila v preiskovalnem zaporu štiri leta, a se-j daj se je začela proti njima ponovna razprava:
Srečni oče. Kmetica Roza Milovanovič iz Drenova v irsteniškem okraju je osrečila svojega moža s trojčki in sicer dvema deklicama in enim fantkom. Otroke so krstili za: Milko, Mileno in Milutina, ki so vsi čisto zdravi ter normalno razviti. Oče trojčkov je star 50 let, mati pa 34, a s trojčki oblagodarjeni zakonski par je, kol je to že navada, zelo siromašen.
Svinje se bodo zopet podražile. Svinjske klavnice po Vojvodini in v Beogradu so vedno moledovale krog raznih ministrstev, da je izvozna carina na zaklane svinje previsoka in one ne morejo ‘ izvažati. Ti ubogi milijonarji vojvodinski in beograjski klavničarji so ganili srce finančnega ministra, ki je znižal izvozna carino na svinje od 1600 K na 1400 K. Radi te znižane izvozne carine so se že znatno podražile svinje. Oh, ko bi imel g. finančni minister tako rahločutno in usmiljeno srce tudi napram uradništvu in delavstvu, kot ga ima napram milijonarjem-izvozničarjem, bi izgledalo z zadovoljnostjo srednjih in nižjih slojev v naši državi malo drugače, kakor pa zgleda v resnici.
Povišanje cen sladkorju. Da bi naši siromašni sloji radi neznosno visokih cen masti se ne začeli preveč j sladkati bedno življenje s precenim sladkorjem, so po- ; višale sladkorne tvornice ceno svoji robi in sicer tako- j le: kockasti sladkor stane 1 kg 92 K, kristalni 85 K, a : to samo pri prodaji na več vagonov.
Koncert v Slov. Bistrici (Hotel Beograd) priredi v soboto, dne 3. marca pevski zbor Zveze jugoslovanskih j železničarjev iz Ljubljane. Ker je vspored zelo pestro j izbran, se pričakuje obilne udeležbe glasbeželjnega ob- j činstva. Začetek ob pol 8. uri zvečer.
SHOD DR. KUKOVCA V ROGAŠKI SLATINI.
«Jutro« poroča o sobotnem volilnem shodu demo- ! kratske stranke v Rogaški Slatini; v tem poročilu pri- j naša neresnično vest, da sem se tudi jaz v svoji izjavi j pridružil izvajanju dr. Kukovca. «Tabor« je iz sobot- j nega shoda naredil veličastno nedeljsko manifestacijo na uvodnem inestu prinaša celo mojo izjavo, ki je pa nobeden zborovalec ni slišal, ker je nisem govoril.
O sobotnem zborovanju nisem nameraval pisati, ! pa ker me silite, evo vam resnice!
Dopisnik «Jutra« šteje shod dr. Kukovca v Rogaški i Slatini med najlepša zborovanja demokratske stranke ; In se hvali s častno udeležbo. Po soglasni sodbi je bilo j s polnoštevilno Orjuno in kandidati vred zbranih le j 46 zborovalcev. To pač ni častna udeležba na volilnem shodu moža, ki hoče veljati za voditelja pred kratkim tako mogočne demokratske stranke. Človek se nehote vpraša, 'kakšni pač morejo biti še le drugi shodi, če je ta bil eden najsijajnejših! Pa da se vsaj vsi izmed teh šestinštiridesetih čistokrvni demokrati! Tega še menda celo dopisnik «Jutra« ne bo trdil, ker sam «Tabor« priznava, da so bili navzoči zborovalci vseh strank. Skli- j catelji so dobro vedeli, zakaj niso upali dati resolucij na glasovanje in zakaj niso meni dali besede, izgovarjajoč se, da se vrši zaupni sestanek, ki nanj nisem povabljen, čeravno so — po Slatini se govori, da poštni j uslužbenci — ponoči pribijali lepake na hiše brez veden j ja in dovoljenja posestnikov in je še eden takih lepakov tri dni po zborovanju na kostanju pred hotelom «Pošta« vabil na javni strankin shod.
Če bi bil govor dr. Kukovca napravil kakšen vtis, bi ga zbrisali ostra debata o Oriuni, ki jo je sprožil Vidgaj in ki je orjunašem dovolj dobro pokazala, kako neugodna za nje so slatinska tla. Ob splošnem odobravanju je zdraviliški ravnatelj dr. Šter posebno pov darjal (česar seveda «Jutro« in «Tabor« ne omenjata), da zahtevajo interesi Rogaške Slatine, pa tudi interesi našega ljudstva, ki od zdravilišča živi, da ta organi- j aacija tukaj ne sme imeti prostora, ker kvari svetovni ugled in škoduje gospodarskemu razvoju Rogaške Sla- j tine. Če sem kaj govoril, sem hotel le to konstatirati, da j tudi dr. Kukovec — ki o njem piše časopisje, da je ve- j lik prijatelj Orjune — po lastni izjavi, ki je ne morejo oslabiti niti njegova namigovanja na Vidgajeva okna, obsoja kulturnih ljudi nevredno delo svoje neubogljive deee.
Za domnevo dopisnika «Jutra« o posebno globokem vtisu, ki ga je naredil na ljudstvo shod dr. Kukovca in njegovih kandidatov v Rogaški Slatini, se skri va gorostasna megalomanija. Saj se naše kmetsko Ijud- ; stvo tega shoda niti udeležilo ni. To kmetsko ljudstvo i predobro ve, da ga poznajo demokratski politiki le ob volitvah, da nalašč trgajo slovenski narod z izigravan- i jem Kranjcev proti Štajercem — kot se je to godilo na ; sobotnem shodu, — da ga tem lažje usužnijo Beogradu, da niso dozdaj storili zanj ničesar in da radi tega ne zaslužijo zaupanja slovenskih volilcev. Ta slovensko | ljudstvo se bo koncentriralo, pa ne okoli demokratske škrinje. Šlo bo v volilni boj, da izvojuje zmago slovenski avtonomiji.
Sv. Križ pri Slatini, dne 28. februarja 1923.
Gasparič, kaplan.
——M—B——MMMtl rflu imBMirTHrlSBaStaaMBBI
Iz Mar bora.
SEJA OBČINSKEGA SVETA MARIBORSKEGA zadnjo sredo je potekla brez vsakega zanimanja. Ude- j ležba je bila slaba. Tvarina, ki se je obravnavala, je bila ] vsakdanja, skoraj brezpomembna. Sedanja večina ob- ; stoječa iz socijalistov in demokratov za občinske seje ne kaže prav nobenega zanimanja. Zato se občinski svetniki shajajo počasi ter zbirajo po tričetrt ure, predno more g, župan konštatirati sklepčnost. Malo več točnosti \ bi naš gospod župan lahko upeljal. Vplivati bi vendar ! moral na svojo počasno in zadremano večino, da bi nje- j iti svetniki prišli pravočasno, ne pa z enourno zamudo, j
V začetku se je gospod župan spominjal pokojne- S
ga dr. Tavčarja, kojemu občinski svetniki zakličejo trikrat slava!
Nato pove gospod župan, da pred mesci odstopivši svetnik g. Jarh še vedno nima naslednika, ker se vpo-klacani namestniki branijo časti občinskega svetništva. Tako je zdaj že tretji odrekel.
Naš prijatelj brivec Novak je bil izvoljen v obč. svet od stranke NSS. Zdaj pa je presedlal k dr. Kukov-čevi JDS. Novak pa ne ve, da mora vsak uslužbenec, ako izstopi iz kake službe in odide iz hiše, vse odložiti in pustiti v hiši, česar se je posluževal kot hišni član. Ker je zapustil stranko, ki ga je izvolila v občinski odbor, bi moral prepustiti mandat svojemu namestniku iz stranke NSS. Novak pa se seveda drži svetništva kakor «cek« kože, zato bi svojo svetniško čast rad prenesel v stranko JDS. On ni hotel položiti mandata, temveč je prepustil odločitev o tem obč. svetu. Sedanja večina, ki glase nujno potrebuje, je seveda odločila, da značajni Novak še nadalje ostane občinski svetnik. Ža~
I lostno za JDS, da se toliko peha za političnimi vlačugami.
Nato je bilo več oseb sprejetih v občinsko zvezo in razdeljenih nekaj podpor raznim društvom. Mestni uslužbenci so zahtevali enkratni nabavni prispevek, večina pa je bila proti temu, ker so občinski svetniki JDS in JSDS mnenja, da imajo mestni nastavljenci dobro plačo. Socijalisti in demokrati v občinskem svetu se močno nagibajo na stran teh «črnih«, ker so povišali tarife v mestnem kopališču in s tem otežkočili kopanje ter pokazali, da jim je ljubše, če Mariborčani postanejo «črni«. Mesto so končno razdelili v šest dimni karskih okrajev ter odobrili povišano dimnikarsko tarifo.
Shod Slov. ljudske stranke v Pobrežju se ne vrši v pondeljek, dne 5. t. m. ampak v sredo, 7. marca zvečer ob pol 7. uri v dvorani gostilne gospoda Kliček na Tržaški cesti (občina Tezno). Na shod so vabljeni somišljeniki in prijatelji naše stranke iz občin Pobrežje, Tezno in Radvanje. Govorijo naši kandidati.
V Kamnici se vrši volilni shod SLS dne 8. marca ob 7. uri zvečer v gostilni pri Kmetski posojilnici. Govorijo naši kandidati.
Orjune Franjo Kenda pravi, da je ponosen, ker je član zločinsko-pretepaške bande. Nam je prav. Ali je to poštenim in uglednim obrtnikom tudi prav, tega gosp. Kenda ne vpraša, kar bi bila njegova dolžnost, ker j-e od njih plačan.
Ni navaden orjunec. G. Franjo Kenda je avanziral. Postal je tajnik političnega odseka slaboznane Orjune in sicer radi tega, ker je potrebno tam zanesljivih ljudi. Za taka zločinsko-banditska dela, ako niso na vodilnih mestih popolnoma zanesljivi ljudje, lahko policija za vse zločine zve. Najbolj primeren je pač «nadstrankarski« tajnik, ker je tudi Orjuna «nadstrankarska.« Mogoče, da bodemo le še odprli oči tistim obrtnikom, ki tega do sedaj še niso sprevideli, koga da imajo dne 18. marca voliti, to je, da vržejo svojo krogljico v drugo Skrinjico. Mislimo, da ne bo prav nobenega obrtnika, ki bi še verjel tem podkupljenim ponarejevalcem podpisov in surovežem brez vsake olike.
Železničarji, pozor! Zopet je prišel en mož, ki spre-I minja barvo, kakor kuhan rak, s katerim bomo kmalu I gotovi, in to je g. Nachtigall. Ali se spominjate na na-! šo zadnjo stavko, ko ste nam obijubovali samo papir-! nate točke, misleč, da bodo ubogim železničarjem zado-' štovale in zadovoljile njih želodce. Toda celi dve leti ■ ste gledali mimo in se niste brigali za naš kruh, katerega smo vsi tako potrebni. Sklicali ste na pomoč iz Te-zna «Verein der Selbstbekämpfung eigener Schwäche«, s katerim celo skupno agitirate za srbsko radikalno stranko, katera nima, ali pa noče imeti pojma, kako se nam v Sloveniji godi. Za vas bi bilo seveda dobro, ako bi vam zopet zaupali, pa to si vi, g. Nachtigall, ne smete misliti, ker se zdaj ne damo večl)d vas farbati. Gospod Nachtigall, če že hočete za vas stolček, pa pojdite v Srbijo agitirat, ne pa pri nas železničarjih v Sloveniji. Gospod Kopač se nam je že skril, vi, kot Kopač II. mu boste sledili. Zapomnite si torej g. Nachtigall, vaše obljube nas ne bodo zapeljale nikdar več! Železničar.
Sestanek železniških uradnih slug. Dne 28. februarja se je vršil v prostorih gostilne Nendl sestanek uradnih slug železnice pod vodstvom člana Prometne zveze M. Kavčiča iz Ljubljane. Uoravnavalo se je o položaju uradnih slug po novi pragmatiki. Izbrana sta dva delegata, ki bodeta v Beogradu zastopala predloge in želje uradnih slug. Priporočala se je solidarnost s SLS, ker je ta stranka predvideno najmočnejša zastopati njih interese in ker bo izšla ob volitvah Zmagoslav no na površje in bo kot taka edina mogla uspešno zastopati koristi tudi vseh drugih slojev ljudstva.
Dramatični večer ge. Zofije Borštnik-Zvonarjeve v Narodnem domu dne 2. marca se *pre!oži na nedoločen čas.
Občni zbor društva za stavbo porodišnice. V nedeljo, dne 4. t. m. ob 10. uri dopoldne se vrši v magislrat-ni dvorani I, redni občni zbor Društva za stavbo porodišnice v Mariboru. Dnevni red: poročilo odbora in slučajnosti. člani in prijatelji društva se vabijo k obilni udeležbi.
Krščanska ženska zveza v Mariboru je imela preteklo nedeljo svoj redni občni zbor, ob obilni udeležbi svojih članic. Iz poročila tajnice je bilo posneti, da se je društvo v preteklem poslovnem letu dobro razvijalo, ter da je število članic naraslo na 628. Med letom jih je 6 umrlo. Tudi blagajniško poročilo je bilo nad vse zadovoljivo. Na podporah revnih članic se je razdelilo okrog 10.000 K, precejšnjo svoto tudi v druge dobrodelne namene. Priredila sta se dva shoda, ter eno predavanje, tudi gledališka predstava in božičnica. Ravno-
fako je imela zveza štirikrat skupno službo božjo. Odbor je sklenil si tudi nabaviti novo zastavo, ki bo najbrž prvo nedeljo meseca maja slovesno blagoslovljena. Zastava, ki bo v kratkem gotova, je krasno delo mari-berskih čč. šolskih sester s slikami sv. Elizabete, za-ščitnice revežev in sv. družine. Po poročilu odbora se je izvolil novi odbor. Po končanem občnem zboru je imd g. ravnatelj dr. Jerovšek spodbuden govor o nalogah krščanskega ženstva.
Opozarjamo! noj današnje predavanje Slovenski krščansko socijalne zveze v Lekarniški ulici. Govori g. profesor Prijatelj o izvoru življenja. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer.
Javno priznanje hišnih gospodarjev. V čast mariborskih hišnih gospodarjev se je ugotovilo, da mnogi niso svojim strankam niti za vinar povišali najemni-ne; nekateri so jo posebno revnim strankam celo znižali. Ker nasprotno drugi gospodarji najemnino naravnost oderuško pretiravajo, bi bilo priporočljivo, ako se pošteni hišni gospodarji imenoma navedejo ter jih na primernem mestu postavi za vzgled drugim in to že zato, da se ne bodo radi nekaterih oderuhov vsi gospo -darji pavšalno obtoževali od strani najemnikov. Kot tako mesto se nam zdi primerno pisarna Društva najemnikov.
Ljubljanski listi so pred nekaj dnevi prinesli približno sledečo notico: Da dosežemo naslove onih človekoljubnih posestnikov, ki niso skoro nič ali pa zmerno povišali najemnino za stanovanje in lokale, prosimo vse najemnike, da nam sporoče njih naslove. Hočemo jih z združenimi močmi podpirati v njihovem obrtu in te podatke porabiti pri razsodiščih za vzgled in važen dokaz za primernost najemnin. To bi bilo tudi za Maribor umestno in je posnemanja vredno. Prosimo toraj, da se pošiljajo naslovi društvu najemnikov za Maribor in okolico, Rotovški trg L
Javna odhorova seja društva hišnih najemnikov za Maribor in okolico se bo od marca naprej vršila vsako prvo in tretjo nedeljo vsacega meseca v mali kazinski dvorani. Začetek ob 9. uri 30. Društveniki sa vabijo k obilni udeležbi in imajo pristop le proti društveni izkaznici. Na nedeljski javni seji se bo sklenilo tudi o predlogih za konferenco vseh društev hišnih najemnikov v Sloveniji, ki se vrši prihodnje dni v Celju.
Zanimivo predavanje MGA. V nedeljo, dne 4. marca dopoldne ob 10. uri se v mestnem kinu nadaljuje predavanje Mariborske gradbene akcije. Predavatelj, društveni tajnik se dotakne nekaj najbolj zanimivih vprašanj: Zapravljanje denarja, stanovanje in lastni dom, Izloraba povišanja najemnine itd. Pri tej prilila se udeležnikom predavanja razkažejo tudi slike za gradbeno loterijo. Začetek predavanj točno ob 10. uri.
Poceni trirodbinski domovi za obrtnike. Mar-Stanu se je ponudil poseben gradbeni sistem, ki omogoča obi t nikom nabavo poceni lastnega doma s tremi velikimi, med seboj ločenimi stanovanji in istotako s tremi veli kimi delavnicami. Solidna betonska gradba 19 cm dolga 18 m široka, cena 650.000 do 700.000 K. Graditelj pokaže načrt med predavanjem MGA, v nedeljo dopoldne v mestnem kinu.
Društvo prijateljev angležkega jezika in prosvete * Mariboru naznanja, da otvori pričenši s pondeljkom
5.	t. m. angleški konverzacijski tečaj, in sicer redno vsak pondeljek in četrtek od pol 19. do pol 20. ure v drž. realki, razred III a — pritličje desno. Vodstvo tečaj i prevzame g. Charles Parmenter. rodom Anglež, ki im t zelo točno in jasno izgovorjavo. Društvo vabi vse lju bitelje angleškega jezika k čim večji in redni udeležbi tečaja. Članarina znaša 2 dinarja, učnina 25 dinarjev mesečno. Prijave sprejema društveni tajnik, ki je pri tečajih redno navzoč.
Znani Kohlbesen ni bil ne predlagan in tudi ne izvoljen za odbornika pri Nabavljalni zadrugi državnih nastavljencev. Tako se nam poroča z ozirom na notico v pondeljkovi «Straži«.
Ušive poštne pošiljatve. Na peronu glavnega kolodvora v Mariboru stojita že več dni dva poštna ročna vozička, naložena s poštnimi paketi za rekrute iz Srbije, Črne gore in Macedonije. Na obeh vozičkih so pritrjeni napisi, ki svarijo potnike, naj se ne približajo paketom, ker so — okuženi od uši. Pisec teh vrstic si je ogledal oba vozička s paketi. In kaj je videl? Po paketih kar mrgoli — macedonskih in črnogorskih uši. Mariborska pošta se brani prevzeti te pakete. Menda bodo uši s paketi vred transportirali zopet nazaj na Balkan.
Naraščaj Rdečega križa. To prav posebno v seda-j njih časih prepotrebno društvo se je začelo na tukajš-i njih osnovnih, meščanskih in srednjih šolah kaj lepo ( razvijati. Po smernicah, ki jih je podal za osnovne in j meščanske šole pri svojem predavanju dne 23. svečana ‘ t. I. nadzornik Fr. Fink, nabira učiteljstvo z vso vnemo j po svojih razredih člane za Naraščaj Rdečega križa.
! Srednje šole je organiziral v tem pogledu ravnatelj dr. i Tominšek. Na osnovnih in meščanskih šolah prične ! najbrž že prihodnji ponedeljek zdravstvena igra: Tek-I ma za zdravje, katera bo z zdravstvenega in vzgojnega stališča za našo šolsko mladino velikega pomena. Vsi starši, ki imajo deco v tukajšnjih šolah, naj se v interesu zdravja in sreče svojih otrok zanimajo za to igro ; in naj tudi podpirajo po svojih močeh vsa druga strem ljenja tega novega društva. Podrobna navodila, osobito ! kar se tiče igre, dobe otroci v šoli; pa tudi za starše bi j bilo želeti, da se tozadevno poučijo ali pri dotičnih razrednikih, ali tudi naravnost pri predsedniku društva j Naraščaj Rdečega križa, nadzorniku Finku ter pri čla-! nih društvenega komiteja.
Našim cenjenim odjemalcem toka sporočamo, da s ostane v nedeljo, dne 4. marca t. 1. celo omrežje mesta i radi čiščenja postaj od 7. ure zjutraj do 12. ure dopol-' dan odklopljeno. Mestno električno podjetje*»
9 Sttaik 4.
> i ÜA~A
NOVA POŠTNA PRAVILA.
Začenši s 1. marcem t. 1. se je začelo poštno poslovanje
vseh poštah naše kraljevine po novem pravilniku, čigar zadnji del (4.) je nedavno tega izšel. Upamo, da bomo «stregli našim čitateljem, če navedemo tu bistvene razlike med dosedanjim in novim poštnim redom.
Člen 5 odreja, da se vrne pošiljatelju, če zahteva, pristojbina, ki jo je z znamkami plačal na spremnici ali na ovitku pisma, a to samo tedaj, če paket ali denarno pismo ša ni vknjiženo in sicer po odbitku 10% vrednosti znamk, če pa je bila pošiljka (paket ali denarno pismo) že vknji-aeno, pa se ugotovi, da se ne strinja s predpisi in da se mora vrniti pošiljatelju, potem pošiljatelj nima pravice do povračila plačanih pristojbin. — Stranke morajo prejemati svoje pošiljke le pri onih poštah, v čijih dostavnih področjih stanujejo. To določilo velja tudi za imetnike poštnih predalov.
Člen 8. Preveč plačane pristojbine se povrnejo pošiljatelju ali naslovniku samo tedaj, kadar pismeno zahteva. — Znamke, ki so nalepljene na ovitke in druge vrednot-nične celote, pa so nepokvarjene, se proti odbitku 10% nominalne vrednosti lahko zamenjajo.
Člen 11. Stranka, katera vplača več kot 300 dinarjev, ter ima več kot pet bankovcev, mora imeti na posebnem listku natančen spisek denarja (število, vrsto, vrednost ter skupno svoto). Ta spisek mora stranka podpisati.
Člen 17. Teža pisem v tuzemskem prometu ne sme presegati 2 kg, njih obseg pa na nobeno stran 45 cm, oziroma če ima obliko zvitka 75:10 cm.
Cimi 24. Vsaka stranka, ki odda obenem več kakor 2 nakaznici, pa nima predajne knjige ali skupnega predaj-nega lista, mora izročiti uradniku z nakaznico in denarjem vred na posebnem listku zapisane in seštete z.neske vseh nakaznic; poleg tega mora biti na tem listku tudi podpisan denar po številu, vrsti in vrednosti.
Člen 26: Vrednostna pisma z nenavadno debelimi pečati se ne smejo sprejemati, pečati na oglih pisma pa mo rajo biti od roba najmanj 5 mm oddaljeni in se ne smejo drug drugega dotikati. — Pošiljatelj vrednostnega pisma mora na naslovni strani ovitka in sicer pod označbo vrednosti napraviti barvni odtisek svojega pečatnika, tako da se oblika in besedilo pečatnika, s katerim je vrednostno (denarno) pismo zapečatil, natančno razloči. Vrednostno pismo ne sme biti težje od 2 kg in ne sme presegati v nobeno smer 45 cm. Ce je težje kot 2 kg, ali pa če presega v katerokoli stran 45 cm, se smatra tako pismo ket paket.
Člen 27: Paketi z označeno vrednostjo 600 dinarjev in več se smatrajo za vrednostne. Paket z naznačeno vrednostjo do 599 dinarjev 99 par je pa navaden. Tudi na naslovni strani paketa, v katerem je gotov denar ali vrednostni papirji, mora pošiljatelj poleg označene vrednosti napraviti barvni odtisk pečatnika, s katerim je paket zapečaten, ali pa besedilo pečatnika s črnilom natančno in razločno napisati.
Člen 29: Pošiljatelj mora tudi na odreku (kuponu) pošt ne spremnice, ki spremlja zapeeaveno pošiljko, na določenem kraju napraviti vselej razločen barvni odtisk pečatnika. Ce ta odtisk ni razločen, se mora besedilo s črnilom izpopolniti.
Člen 30: Poštnine preste oblasti, zavodi itd. sinejo priporočeno predajati samo taka poštnine prosta pisma, v katerih so nenadomestne listine, posebno važni uradni spisi žer taka pisma, v katerih je določen kak rok.
Člen 31: Poštnine prosti oblasti, zavodi itd. so obvezani pošiljati vse zneske do 1000 dinarjev po poštnih na-
kaznicah, a ne v vrednostnih pismih. Izvzeti so samo slučaji, kadar se pošilja denar kakor predmet kazenskega postopanja (corpus delicti).
Člen 41: Nadomestna dostava paketov družinskim članom prejemnikovim je dopuščena do označene vrednosti izpod 600 dinarjev (torej samo pri navadnih paketih), a nadomestna dostava nakaznic in vrednostnih pisem pa do 100 dinarjev. Ne smejo se pa nadomestno dostavljati družinskim elanom niti prejemnikovim stalno nameščenim o-sebam uradna priporočena pisma, priporočene pošiljke in vrnjene pošiljke, ki so bile nepravilno izročene. Vse te pošiljke^ se morajo izročati naslovnikom samim ali njib pooblaščencem. Lastniki ali najemniki prenočišč (hotelov itd.), sanatorijev iri penzijonatov, katere označi mestna oblast (magistrat, županstvo, občina) za zanesljive, smejo sprejemati za osebe, katere pri njih začasno bivajo, vse navadne in priporočene pisemske pošiljke, pakete do vrednosti izpod 600 dinarjev ter nakaznice in vrednostna pisma do 100 dinarjev, a to samo tedaj, če podpišejo pred mestno oblastjo obvezno izjavo, da bodo pošiljke s popolnim jamstvom izročali naslovnikom.
Clcn 45: Oseba, katera napačno izročeno ali napačno prevzeto priporočeno pošiljko pridrži, se kaznuje zaradi kršitve pisemske tajnosti in prestopka zoper imovino, pa vrhu tega tudi še po kazenskem zakonu.
Člen 67: Rok za reklamacijo (poizvedovanje) je določen na leto dni (ne več na fj mesecev). Ta rok se računi od ilne, ko je bila pošiljka na pošti oddana. Pravico do odškodnine pa dobi pošiljatelj samo tedaj, če izroči zahtevo do odškodnine v času 15 dni od tistega dne, ko je prejel obvestilo, da pošiljka ni bila izročena.
člen 70: Odškodninski znesek za izgubljeno priporočeno pismo znaša 50 dinarjev.
Člen 73 določa noye odškodninske zneske za pakete brez označene vrednosti in sicer: za paket do 3 kg se plača kvečjemu 30 dinarjev, do 3 do 5 kg največ 50 dinarjev,- a preko 5 kg za vsak kilogram po 10 dinarjev odškodnine. — Poškodbe in oplenitve paketov, ki jih je naslovnik (prejemnik) v teku 48 ur po dostavi pošti prijavil, vzame pošta v vednost, jih zabeleži in obvesti pozneje prejemnika o uspehu poizvedovanj. Odškodnino pa dobi prejemnik samo tedaj, ako preiskava dožene, da se je poškodba ali «plenitev izvršila po krivdi poštnih nameščencev.
H, G. WELLS;
Zgodba o nevidnem človeku
31
»V dveh ozirih. Njeni kremplji so se ustvljali mojemu znanju in pigment v očeh ni hotel izginiti. Ulil sem ji v gobec kemikalije, ki bi naj pobelile njeno kri, in še nekatere druge tekočine, nato pa sem jej dal na mleku opija. Ka je zaspala na blazini, sem jo z blazino vred položil pred stroj in ko je vse drugo izginilo — sp še ostale vidne njene oči
iNT,
eprijetnol«
Perfektna sobarica
k slovenski orali družini se išče za takoj, Samo prvovrstne izkušene sobarice od 25 let naprej naj pošljejo ponudbe na upravo lista pod štev. 98, 1—3
MIZARJI!
Okraski za rakve (trüge) v veliki izbiri po ugodnih cenah priporoča galanterijska trgovina
Drago Rosina, Vetrinjska ulica 26
fm
Nactvenilo.
Naznanjam, da šein začel zopet izdelovati
bučno
in zamenjavati, dobi se vsaka množina pige m otrobi.
IVAN BEZJAK % FRANU.
’ »Nisem si znal pomagati. — Mačica se je zbudila, še preden je bil poskus gotov, in obupno je mijavkala. Nekdo je potrkal. Stara babnica je bila, v pritličju je stanovala, ni imela druge ljubezni ko svojo mačico. Babnica je sumila, da uganjam vivisekcijo v svoji sobi, sovražila me je.
Naglo sem odprl steklenico s kloroformom, omamil in pomiril z njim mačico irr odprl vrata. »Ali ni bilo čuti mijavkanja? Ali ni moja mačica pri vas?« — »Tukaj je ni«, sem odgovoril uljudno. N e zaupno me je gledala in skušala videti v sobo. Končno se je pomirila in je odšla.« • »Koliko časa je trajal poskus?«
j »Tri do štiri ure — z mačico. Kosti in mišice in mast — to je izginilo najzadnje in konci barvane dlake. In kakor j sem dejal, — pigment v očeh ni hotel izginiti in kremplji
ne. —
Pozna noč je bila, ko sem opravil poskus, in druga ; ni bilo videti od živali, ko dimaste oči in kremplji. Ustavil ) sem stroj, odvezal mačko, pa jo pustil na — tudi — ne-j vidni blazini ter legel spat.
I Pa nisem mogel zaorati, Z odprtimi očmi sem sanjal, same neumnosti, premislil in preudaril še enkrat ves po-I skus, dokler ni soba in vse okrog.mene izginilo — zadre-
. mal šem.
Ob dveh zjutraj je mačka zamijavkala. Prižgal sem luč in spominjam se še, kako me je streslo, ko sem zagledal na tleh dvoje zelenkastih točk in krog njih r-razen nič. Rad bi jej bil dal mleka, pa ga nisem imel.
Ni se hotela pomiriti, pri vratih je čepela in mijavkala. Hotel sem jo ujeti, pa je nisem videl. Končno sem odprl
okno, zaropotal, in mislim,, da je skočila na dvorišče. Nisem je. več videt in tudi ne čul o njej .
2. marca 1923.
In tedaj — čudno — sem moral misliti na očeta in na mrzlo vetrovno pokopališče. In mislil sem, dokler ni zasijal dan. Spati nisem mogel več, šel sem na sprehod.«.
»Hočete torej reči, da živi nekje na svetu »nevidna mačka«?«
’ »Ako še ni poginila — zakaj ne?«
»Zares, — zakaj ne? Nisem vas hotel motiti!«
Griffin je nekaj časa molčal, nato pa spet začel: »Dobro se spominjam tistega zadnjega jutra —. Solnčni dan v januarju je bil, eden tistih mrzlih jasnih dni, ki nastopijo pred snegom. Po glavi so mi rojili načrti. Čudno, — sedaj ko sem bil skoraj -trdno na cilju, sedaj mi je upadlo navdušenje. Malosrčen sem bil, apatičen, zaman sem si skušal vrniti zanimanje, ki je gorelo prve dni v meni Vedel sem, kaj pomeni to —. Zdelam sem bil. Skoraj štiri leta sem delal in napenjal vse dušne-in telesne moči. Spanje^ mi je manjkalo, počitka —.
Le ena misel me je neprestano nadlegovala — neviden sem hotel biti. In kmalu —. Denar mi je kopneli pod prsti. Dolgo nisem mogel več vzdržati.
Zavžil sem močno dozo strihnina ter legel obleten na posteljo. Strihnin je krepko sredstvo, Kemp, za ljudi,, ki imajo polomljene živce —.«	-
»Poznam ga! Sam peklenšček ga je!«
»Ves čvrst sem se zbudil in živahen, celo nekoliko zdražljiv. — In tedaj je nekdo potrkal. Hišni gospodar je* bil, stari poljski žid v dolgem, zamazanem kaftanu in v raztrganih copatah. Grozil mi je in hotel je vedeti, kaj je pomenilo tisto mijavkanje v pretečeni noči. Angleške postave zoper vivisekcijo, je pravil, so stroge in lahko se mi pripeti, da dobim posla s sodiščem. —
Rekel sem mu, da ničesar ne vem o kaki mački. Pa se je spet pritoževal, da se od mojega parnega stroja trese ves hram. To je bilo res. — zmuznil se je mimo mene v sobo in je stikal po katih in gledal krog sebe. Zbal sem se, da ne bi kje česa opazil in izdal mojo skrivnost. Postavil sem se med njega in med stroje. Pa to je še huje vzbudilo njegovo radovednost Kaj počenjam, je popraševal. Zakaj sem vedno sam in zaklenjen? Ali je moje početje postavno? Ali je nevarne? Pošteno —? Njegova hiša da je bila vedno poštena hiša, sredi zloglasne soseščine —.
Ujezilo me je. Pokazal sem mu vrata. Ugovarjal je-in se skliceval na svoje posestniške pravice m da sme pogledati v vsako stanovanje. V hipu sein ga imel za vrat, nekaj se je utrgalo in zletel je na »svoj« hodnik. Zaloputnil sem vrata, jih zaklenil ter sedel na posteljo. Ves sem se tresel od razburjenosti.
Ropotal je in se kregal zunaj, pa nisem se brigal zanj in črez nekaj časa je odšel.
Kaj sedaj —? Tako sem razmišljal. Tukaj so mi gorela tla pod nogami. Nisem vedel, kaj bo storil lastnik hiše —Izseliti se? Nove sitnosti bi imel, delo bi se zavleklo, — denarja ni bilo za selitev. Vsega premoženja sem štel 20 funtov, naloženih v banki.
Izginiti — to je bila edina rešitev.
Takoj sem se lotil priprav. Svoje zapiske —v knji-
gah so — in svoj denar sem poslal poštnoležeče na pošt-
ni urad v Great Portland Street. Nato sem sedel in dai vplivati nase bolni, uspavajoči učinek kemikalij, ki bi naj izpremenile mojo rdečo kri v belo, brezbarvno.
Nekdo je potrkal, ponovil trkanje in odšel.
Spet je nekdo prišel in potrkal. Nekaj je zašuštelo in sivkast papir se je pomolil skozi špranjo pri pragu. Ujezil sem se, skočil in odprl široko vrata.
»Torej —Z« sem se zadrl.
Hišni gospodar je bil. Govoril je nekaj, menda da mi hoče odpovedati stanovanje. Dvignil je oči in mi pogledal v obraz.
Za trenutek je zijal ves onemel. Nato pa je izpustil: svečo in črez glavo in vrat planil po stopnicah navzdol.
Zaklenil sem in šel k ogledalu.
In tedaj sem razumel njegov strah —.
Moj obraz je bil bel — bel kakor apno —:
Ln strašna noč se je začela. Nisem pričakoval, da bom moral toliko trpeti. Koža me je skelela, kakor da sem na žerjavici, vse telo se mi je zdelo kakor da je v ognju. Pa stisnil sem zobe in trpel —. Mislil sem, da bom umrl. Sedaj sem razumel, zakaj je mijavkala mačka. Moja sreča je bila, da sem živel sam zase, brez postrežnice. Vzdihoval sem in stokal in govoril kakor v omotici —. Pa vzdržal sem —... Onesvestil sem se in bledo jutro me je našlo med stroji —.
Bolečina je minila. Nikdar ne bom pozabil tistega jutra —.

(Dalje prihodnjič.)
PtfÜjÖf! Osemletni konj za
vsako vožnjo brez
I s kompletno opravo in z vozom
i se proda Bolfenkova c. 17, No' a vas pri Marihoiu.	97
f
KLOBUKE
7—15 65
IF’IEBSZX-.O
samozaveznice, dežne plašče, dežnike, torbice za trg, na-hrbrtnike Ltd. v veliki izbin nudi najc-mj-
JAKOB LAH, MARIBOR, GLMHI TRG 2.
_	pripraven za stsv-
P lil, bišče, na najiepšem štoru v Gornji Radgon ■, se oi proda. Ponudbe na upravo raže«.	1-3 94
Inseriraitel
itnlki »inozensslvoi Kurim
_ __	lief#* nnitif»
dobro kislo zelje. —
p am «v* »	------nis»!H! Lovrec, Miklošičeva
ume za vse potne liste, potne ulica 2, pri stolni cerkvi, Maribor. . za inozemce oskrblja obla-	i_2 93
ilpjfär" ™.4 dejavne moči, v teh zadevah). “1"ICwF, se takoj sprejme. — Vprašati pisarna dr/irgohč, Ma
92 ribor.
96
Koroška
CEST« 19
A
MAII8OR
interurb. telefon št. 157
R
Dragotin OSLIČ
O
najboljši
a •
SPODNJEŠTAJERSKA
LJUDSKA POSOJILNICA
V MARIBORU, STOLNA UL IGA štev. 6, reg, z, z n. zrn*. obrestuje od 1. novembra 1922 naprej navadne vlage po
S°L
Vloge na trimesečno odpoved po 5	Stalne]še in večje vloge
pa od 6 do G V s %.
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znam tvrdki
KAROL W0RSCHE, Maribor, Gosposka ul. 10
Perje za postelje!_________
' Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
andr
*v. Cirila v Mariboru,
Lnfu ta fcom-ATrH