NOVI TEDNIK
NT&RC
ST. 51 - LETO 56 - CELJE, 20.12.2001 - CENA 350 SIT
BOŽIČ JE ČAS ZA DRUŽINSKO
SREČO
Celjski opat Marjan Jezernik o božiču,
komerciaiizaciji praznika in notranjem
miru. Stran 6.
Vesele božične praznike vam želimo
in čestitamo ob dnevu samostojnosti!
NE PREZRITE:   ]
DORIJEVA BOŽIČNA
POSLANICA
KAJ, ČE POČI
VROKAH?
NE KONJEV,
DEDIŠČINO BODO KOVALI]
DVE NAGIMDNI
KRIŽANKI
RAZTRGANA IVIREŽA
CELJSKEGA RIBIČA
Kakšna usoda čaka znano gostilno v središču Celja,
ki Je že skoraj dva tedna zaprta? Stran 5.
»NISEM VEDELA,
KAJ SE DOGAJA«
Zgodba nekdanje žene obsojenca zaradi spolnega
nadlegovanja mladoletnic. Stran 9.
2
DOGODKI
Dorijeva božična poslanica
Župnik Izidor Pečovnik: »Oddaljimo se od laži, obrekovanja, natolcevanja in ugibanj.«
Le iz zdravih korenin raste življenje,
le iskreno druženje je naša prihodnost..
Leto 2001 nam je prineslo veliko lepih,
pa tudi manj lepih dogodkov, ki so bili
bolj ali manj pomembni na političnem ali
verskem področju, v svetovnih razsežno-
stih ali v življenju posamezne skupnosti,
posameznega človeka.
Vsak človek je svet zase in dojema do-
godke na čisto svoj, poseben način. Zato
je potrebno veliko samodiscipline in strp-
nosti, da na rešetu različnih informacij os-
tanejo le tiste, ki so sprejemljive zame,
zate, za drugače mislečega. Treba je znati
ločiti zrnje od plev, treba je odstraniti gnilo
od zdravega, zlo od dobrega. Na to kažejo
primeri iz življenja: grah oluščimo, pre-
den ga damo kuhat, orehe preberemo, saj
bi se nam luščine in lupine lahko zatakni-
le v grlu. Če ugriznemo v gnilo jabolko ali
plesniv kruh, nam to sicer ne škodi, ostaja
pa grenak in čuden okus.
Bolj kot hrana pa je važno sprejemanje
in posredovanje informacij. Tu moramo
biti posebej pozorni, da ne povzročamo
škode sebi in drugim. Že narobe slišana
beseda in taka posredovana naprej lahko
sproži plaz očitkov, namigovanj, natolce-
vanj, podtikanj, jeze, sovraštva in - bole-
čine! Vsak med nami je zagotovo kdaj ob-
čutil nelagodnost ob kakšni nepremišlje-
ni besedi ali dejanju. Med dobrim in zlim
je zelo tanka meja, zato moramo imeti od-
prte oči, ušesa in srce za'dogajanja okrog
sebe, da znamo oceniti, kje je meja.
Poglejmo si letne čase. Jesen in zima -
skoraj ni opaziti meje, pa sta vendar tako
različni! Oba nas nagovarjata in nam go-
vorita o resnosti življenja, minljivosti, pa
tudi večnosti. Narava navidez umira; list-
je odpada, rože odcvetijo, vse zamre, za-
pade sneg. Toda prav tu so skrite korenine
pomladi in poletja, korenine življenja! Tu-
lipani in narcise, ki nas prve razveselijo
spomladi, po bujnem cvetenju odmrejo,
toda globoko v zemlji vse poletje in jesen
v čebulicah zbirajo moč za to, da bodo
spomladi spet pognale in vzcvetele. Živi-
jo in umrejo, da znova še lepše zaživijo.
Tudi za nas je z adventom napočil novi
čas. Ne le za nas, pač pa za vse, ki življe-
nje jemljejo odgovorno. Otresimo se vse-
ga, kar nas nagovarja le navidezno, povr-
šno, brez pravih osnov. Že danes začnimo
drugače. Sprejemajmo tisto, kar ima os-
novo, dokaze, kar je preverjeno, pa nam
bo vseeno dovoljeno sanjati, fantazirati in
svojimi besedami in dejanji ne bomo ni-
kogar žalili, prizadeli. Samo tisto, kar ima
zdrave korenine, lahko nekaj rodi, kar je
užitno, ostane. Le tako se lahko posamez-
nik vključi v skupnost in postane del skup-
nosti, ki jo vsak dan znova vsi skupaj gra-
dimo, za katero se trudimo, da postaja in
ostaja močna, kjer je pomemben vsak po-
sameznik, kot opeka v močni zgradbi. Tu
pa je pomembno delo v prid skupnosti,
mirnemu sožitju, proti strahu, negotovo-
sti, praznemu govorjenju.
Hvala Bogu, naša skupnost ima zdrave
korenine in se ni nikoli zamajala do te me-
re, da bi se ogrozila. Te korenine ste vi, ki
storite vse, da vanje prihaja vse, kar potre-
bujejo: moč za rast in življenje! Naša skup-
nost je zmogla vse viharje, ves strah. Vse
preizkušnje so bile gnojilo za zdravo zem-
ljo, oporo koreninam. Oddaljimo se od la-
ži, obrekovanja, natolcevanja in ugibanj.
Imamo dovolj drugih oprijemljivih del in
dokazov, na katere se lahko naslonimo in
ohranimo našo skupno srečo in veselje!
Veselimo se praznikov, radi praznujmo!
Star pregovor pravi: »Življenje brez praz-
nikov je kot dolga pot brez gostilne.« Praz-
niki nas prenovijo, nas okrepčajo in dajo
moči za nove stvari.
Poskušajmo letošnji advent preživeti v
iskrenem pričakovanju Življenja, ki nam
ga prinaša Božje Dete v jaslicah. Ko se bo-
mo otresli neplodne vsakdanjosti, bodo na-
še korenine pognale novo življenje. Samo
iskreno druženje je naša prihodnost. Sa-
mo to lahko premaga bolezen, strah, ne-
gotovost...
Vesele božične praznike in obilo miru v
srcu in duši ter Božjega blagoslova v letu
2002 Vam želim!
Vaš župnik IZIDOR PEČOVNIK,
v Berhnu - advent 2001J
Polnočnico, ki jo bodo neposredno pre-
našali na prvem programu nemške na-
cionalne televizije ARDl, bo letos prvič
vodil tujec, župnik Izidor Pečovnik. Ob
tej priložnosti bodo v cerkvi svete Eliza-
bete nastopili slovenski moški in žen-
ski pevski zbor Planika, Karmen Stavec,
operna pevka Ana Pusar Jerič ter mlada
glasbena skupina Nova generacija. Pre-
nos, ki ga bomo lahko spremljali tudi
pri nas na kabelski in satelitski televi-
ziji, se bo pričel petnajst minut pred pol-
nočjo, ko bodo nastopili slovenski pev-
ski zbori z božičnimi pesmimi.
Izidor Pečovnik-Dori
Predstavitve evra
Evro počasi prihaja tudi v Slovenijo. Delegacija evrop-
ske komisije namreč nadaljuje informacijsko kampa-
njo, v okviru katere predstavljajo novo skupno evrop-
sko valuto.
V desetih slovenskih bankah se je pri 31 okencih oglasilo
skoraj 5 tisoč Slovencev z najrazličnejšimi vprašanji, ki
zadevajo uvedbo evra v državah, članicah evropske denar-
ne skupnosti. Danes in jutri (20. in 21. decembra) bo infor-
macijski kotiček od 8. do 17. ure postavljen tudi v Celju, v
ekspozituri Abanke na Miklošičevi 1 in v Velenju, v ekspo-
zituri Abanke na Kersnikovi 1 od 8. do 18. ure.
Zelo dobro je obiskana tudi spletna stran z informacija-
mi o evru (www.evropska-unija.si/evro). Na tej strani je
tudi tako imenovani evrokonverter, ki na prijazen način
omogoča preračunavanje valut denarne unije v tolarje in
konverzijo med valutami članic denarne unije. BS
Dan samostojnosti
v Velenju so že včeraj proslavili dan samostojnosti.
Na prireditvi v veliki dvorani Glasbene šole Velenje je bil
slavnostni govornik župan Srečko Meh.
V kulturnem programu so nastopili Godalni orkester ve-
lenjske glasbene šole pod vodstvom Vite Gregorc Rošker,
Otroški pevski zbor glasbene šole pod vodstvom Manje Go-
šnik Vovk in Otroški pevski zbor-pod vodstvom Matjaža
Vehovca. Župan Meh pa je priložnost izkoristil tudi za pred-
novoletno srečanje in za predstavitev letošnjega almanaha
občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. BS
In vendar se premika
Odlok o ustanavljanju javnega zavoda Regijsko višje
in visokošolsko središče je Mestna občina Celje v obrav-
navo poslala 31 občinam statistične savinjske regije. Doslej
ga je sprejelo 23 občin.
Na Mariborski 2 celjska občina že ureja in opremlja pro-
store za to ^redišče, dela pa naj bi dokončali še ta mesec.
Pričeli so tudi s postopkom registracije zavoda in pripravo za
objavo odloka v Uradnem listu Republike Slovenije.   NGL
Zailvaina maša za
domovino
v sredo, ob dnevu samostojnosti, bo v opatijski cerkvi
svetega Danijela zahvalna maša za domovino. Ob 15. uri jo
bo daroval celjski opat Marjan Jezernik. Pri maši bo sode-
loval pevski zbor Emanuel. NGL
Državni poplavni
denar v obiaiciii
Celje ga bo morda kaj več deležno prihodnje leto
Celjski poslanec dr. Slav-
ko Gaber je na ministrstvo
za okolje in prostor naslovil
dve vprašanji povezani s po-
plavno varnostjo. Zanima-
lo ga je, katera dela so opra-
vili na porečju Savinje v zad-
njih treh letih ter kaj si sme
Celje na tem področju od dr-
žave obetati prihodnje leto?
Iz ministrstva odgovarjajo,
da se je višina denarja, ki je
v državnem proračunu name-
njena za poplavno varnost,
vsako leto zmanjševala. Za-
to načrtovana dela niso opra-
vili v celoti. Ker je letos za
porečje Savinje v izdelavi ve-
liko projektne dokumentaci-
je, si Celje menda sme kaj
več obetati prihodnje leto.
Za povečanje poplavne var-
nosti v Celju je že izdelanih
več idejnih projektov za ure-
ditev Savinje, Voglajne in Lož-
nice skozi Celje. Če bi od pro-
jektov želeli preiti do dejanj,
je potrebnih več milijard to-
larjev, se zavedajo na mini-
strstvu. Ta denar bo mogoče
zagotoviti šele ko bo sprejet
zakon o vodah in ustanovljen
vodni sklad, sporočajo z re-
sornega ministrstva.
V državnem proračunu je
za prihodnje leto zagotovlje-
nih 44 milijonov tolarjev za
ureditev visokovodnega na-
sipa v Medlogu, za izvedbo
najnujnejših del pa še nekaj
denarja iz vodnega sklada, ki
bo imel v drugi polovici pri-
hodnjega leta na voljo 800
milijonov tolarjev. Na mini-
strstvu predvidevajo, da bi iz
tega denarja 75 milijonov to-
larjev namenili za nujne pro-
tipoplavne ukrepe porečja Sa-
vinje s pritoki na odseku od
Celja do Žalca.
NGL
Plavajoči proračun
Celjski mestni svetniki
so na zadnji seji sprejeli
proračun v višini nekaj
manj kot osem milijard to-
larjev. Proračun pa je pla-
vajoč, kot se je izrazil svet-
nik Miro Trbovc, saj je
vprašljivo, ali bo v občin-
sko blagajno priteklo toli-
ko denarja, kot načrtuje-
jo. Ni namreč gotovo, da bo
občini v prihodnjem letu
zares uspelo prodati za 500
milijonov tolarjev nepre-
mičnin.
V razpravi je mestne svet-
nike še vedno najbolj zani-
malo, kolikšne so dejanske
finančne obveznosti mestne
občine Celje pri izgradnji
Športnega parka pod Golov-
cem? Župan Bojan Šrot za-
gotavlja, da bo občina pri-
hodnje leto v ta namen pris-
pevala 320 milijonov tolar-
jev, kolikor je predvideno v
občinskem proračunu. Sicer
pa bo občinski javni zavod
ZPO, ki ga vodi Ivan Pfei-
fer, do naslednje seje svet-
nikom predložil finančni na-
črt za gradnjo športnega par-
ka.
Svetniki so podprli tudi
amandma svetnika Boruta
Alujeviča, s katerim je zah-
teval več proračunskega de-
narja za kulturo. »Proračun
se do kulture obnaša mače-
hovsko, saj namenja le pet
milijonov tolarjev za investi-
cijsko vzdrževanje vseh jav-
nih zavodov v Celju. Dodat-
nih deset milijonov, ki so jih
kulturi izglasovali svetniki,
bodo dobili od odprodaje
delnic, ki jih ima celjska ob-
čina v Banki Celje.« Po bese-
dah podžupana Zdeneta Pod-
lesnika je že dogovorjeno,
da jih bodo lahko prodali
mnogo ugodneje, kot so spr-
va načrtovali. Razliko v iz-
kupičku, ki bo kar nekaj mi-
lijonov tolarjev več, bodo za-
to namenili celjski kulturi,
so še sklenih. NGL
Nova
lokacija za
gojence
Predstavniki občine Mo-
zirje in varstveno delovne-'
ga centra se niso uspeli do-
govoriti s sosedi, ki ne do-
volijo spremembe namem-
bnosti v Urhovi hiši, ki so
jo nameravali urediti za po-
trebe gojencev VDC.
Po ureditvenem načrtu ob-
čine Mozirje stoji Urhova hiša
v stanovanjskem območju,
zato bi morali pred renovi-
ranjem in rekonstrukcijo hišei
pridobiti dovoljenje Upra\'-
ne enote Mozirje za spre-
membo namembnosti, lega
dovoljenja v upravni enot i ne
morejo izdati, ker so se zcv
per načrtovano ureditev pi i
tožili sosedje z obrazložim
jo, da so gojenci preglasni.
Mozirska občina je z.i '
kup stanovanjske hiše oi
la približno 15 milijonov ii >-
larjev, dodatne stroške pa so
imeli tudi v VDC z različni-
mi ogledi in pripravami prd-
jektov. »Glede na to, da >
govor s sosedi kljub večki at-
nim pogajanjem ni mogoč,
bomo verjetno hišo proda-
li, za gojence Varstveno de-
lovnega centra MQzirje pa
poiskali novo lokacijo,« praj
vi mozirski župan Jože Kral
mer. »Možnosti sta stara so\
la na Rečici ali stanovanjski]
blok na Brdcah. Bolj verjea
no pa je, da bomo poskuša^
li poiskati rešitev prostorske
ga problema kar na sedanl
lokaciji, kjer gojenci VdJ
nikogar ne motijo.«    u3
Št. 51 - 20. december 2001
DOGODKI
3
Frankolovske
šolske spletke
Z imenovanjem novega ravnatelja se je še bolj zapletlo -
Dosedanji ravnatelj odide v prihodnjih dneh
Postopek imenovanja no-
vega ravnatelja osnovne šo-
le Frankolovo se je v zad-
njem času še bolj zapletel,
potem ko je občinski svet
edinemu kandidatu, ki ima
\rse pogoje, pred časom izre-
kel negativno mnenje, je
prišlo v frankolovski šoli v
jetek še do obiska izredne
inšpekcije iz Ljubljane.
Dosedanji ravnatelj osnov-
le šole Anton Drev namera-
/a namreč konec leta v po-
[oj ter funkcije vršilca dolž-
losti ne želi sprejeti. Na raz-
)is za novega ravnatelja so
le prijavili trije kandidati, od
;aterih je imel vse pogoje le
amkajšnji predmetni učitelj
natematike in fizike Bran-
[0 Sušak. Kandidat živi v
ilovenskih Konjicah ter pou-
:uje na frankolovski šoli že
tirinajst let.
Učiteljski zbor in svet zavo-
la sta se skoraj enotno odlo-
ila za učitelja Suška, zaplet-
D se je na seji občinske komi-
sije za volitve, mandatna vpra-
šanja in imenovanja, kjer so
uradno menili, da Konjičan ni
zadostno povezan s frankolov-
skim krajem. V resnici je prišlo
do širitve govoric, ki prikazu-
jejo dolgoletnega učitelja v
izrazito neprimerni luči. Za-
to je občinski svet v Vojniku
izrekel za kandidata negativ-
no mnenje, brez obrazložitve.
Kandidatovi nasprotniki so si
ravno zaradi tega izmislili go-
vorice in jih nato zaradi svoje
računice razširili med svetni-
ki.
Zadnjo in odločilno bese-
do o kandidatu Sušku ima se-
veda šolsko ministrstvo, kjer
dogajanje na Frankolovem
pozorno spremljajo. Tako v
teh dneh težko pričakujejo
odgovor iz Ljubljane, ki bo
pretrgal frankolovske ravna-
teljske računice. Po vojniš-
kem občinskem negativnem
mnenju se namreč blatenje
kandidata nadaljuje, saj so
prejeli v ministrstvu anonim-
na pisma ter klice, ki ga pri-
kazujejo v kar najbolj grdi
luči.
Pri vsem skupaj je prišla v
petek na Frankolovo še izred-
na šolska inšpekcija, ki je
ugotavljala morebitne prav-
ne pomanjkljivosti v postop-
ku imenovanja ravnatelja ter
pri sestavi sveta zavoda. Ena
od članic sveta zavoda naj bi
namreč to funkcijo opravljala
pravno izključujoče. Do-
končno mnenje iz Ljubljane
do zaključka naše redakcije
še ni bilo znano, vsekakor pa
je zdaj v zapletenem položa-
ju tudi pristojno ministrstvo.
Iz Ljubljane so tako mo-
goči kar štirje različni odgo-
vori. Prvi je, da pride do ime-
novanja vršilca dolžnosti rav-
natelja, mogoče je tudi, da
bo razpis treba ponoviti. Prav
tako je možno, da izrečejo
Branku Sušku, ki ima edini
vse potrebne pogoje, pozitiv-
no ali negativno mnenje.
BRANE JERANKO
Mohorjani
Mohorjanom
Državno odlikovanje za širjenje
slovenske knjige
Mohorjeva družba, ta
najstarejša založba pri nas,
slavi letos 150-letnico obsto-
ja. Osrednja slovesnost ob
jubileju je bila pred kratkim
prav v Celju, kjer ima Mo-
horjeva sedež in kjer vsa-
ko leto tudi najprej predstavi
svojo redno letno zbirko.
Minulo sredo, 12. decem-
bra, je bila dvorana Celjske-
ga doma že po pravilu pol-
na. Ravnatelj Mohorjeve
družbe Janez Jeromen (na
sliki) je Mohorjanom in lju-
biteljem knjig predstavil za-
ložniško dejavnost in vsebi-
no redne zbirke, ki ob kole-
darju prinaša še štiri dela: no-
vo delo v seriji Slovenske ve-
černice z naslovom Mojster
nebeške lepote, v kateri je
Ivan Sive orisal življenje na-
šega velikega arhitekta Jože-
ta Plečnika; Helena Kos je na-
pisala roman z naslovom
Skrivnost Sandre, v katerem
skozi oči ženske gleda na čas
slovenskega osamosvajanja;
avtor knjige z naslovom Biti
z naravo, Bogdan Žorž, opi-
suje svoje življenjske izkuš-
nje ob delu z motenimi mla-
dostniki in družinami, pri ka-
terem mu zelo pomaga sre-
čevanje z naravo, ki že sama
zdravi telo in duha; Jean Ver-
nette, priznani francoski stro-
kovnjak, pa v knjigi Skriv-
nosti okultnega in nenavad-
nega opiše vse mejne dejav-
nosti, ki skušajo človeku od-
govoriti na vprašanja, kakr-
šna si zastavlja o nedoseglji-
vem onstranskem svetu.
Mohorjeva družba se ob izi-
du redne letne zbirke lahko
pohvali še z drugimi založ-
niškimi dosežki. Tako je v ju-
bilejnem letu izdala rekord-
nih 83 naslovov, pri čemer
gre, kot pravi urednik Mati-
ja Remše, tudi za glasbene iz-
daje, kasete in zgoščenke. Si-
cer pa se naklada redne let-
ne zbirke giblje okoli 12 ti-
soč naslovov. Ne pada in ne
raste, so zadovoljni pri Mo-
horjevi.
MATEJA PODJED
Predsednik države Milan
Kučan je v torek predstav-
nikom vseh treh Mohorje-
vih družb, celjske, goriške
in celovške, izročil držav-
no odlikovanje Zlati čast-
ni znak svobode Republi-
ke Slovenije. Zaslužile so
si ga z neutrudnim širje-
njem slovenske knjige in
utrjevanjem narodne zave-
sti med Slovenci ob svoji
150-letnici.
POSVETU
Ameriška
hinauščina
JOKOHAMA, 19. decem-
bra - V Jokohami na Japon-
skem se je danes končal dru-
gi svetovni kongres proti
spolni zlorabi otrok. Že v
ponedeljkovi uvodni razpra-
vi so ugotovili, da prostitu-
cija in otroška pornografija
naraščata po vsem svetu. Ka-
kih 3300 udeležencev štirid-
nevnega kongresa se je stri-
njalo, da je zloraba otrok v
komercialne namene tudi
ena od oblik terorizma, proti
kateri se je treba odločno bo-
riti. Kongres je organiziral
Sklad ZN za otroke
(UNICEF) v sodelovanju z
japonsko vlado in številni-
mi nevladnimi organizaci-
jami.
Udeleženci kongresa so se
strinjali, da je poslabšanje
razmer posledica razvoja ko-
munikacijske tehnologije v
svetu in da trgovina z otroki
raste ne samo v državah v
razvoju, temveč kljub pri-
zadevanjem vlad tudi v raz-
vitem svetu.
Države Evropske unije so
v Jokohami sprejele doku-
ment, v katerem priporoča-
jo, da se boj proti spolne-
mu izkoriščanju otrok raz-
širi na "vse oblike nasilja in
spolne prisile". To deklara-
cijo n globalnem delovanju,
ki so jo dodali sklepnemu,
dokumentu kongresa, je EUl
predložila organizatorjem
kongresa - japonski vladi,
skladu UNICEF in nevlad-
nim organizacijam. Doku-
ment predlaga globalni pri-
stop do problema, saj zaje-
ma incest, posilstva v dru-
žini, prisilno poroko v otroš-
ki dobi in genitalno pohab-
Ijanje deklet. Predlog ima
podporo mnogih južnih dr-
žav, še posebej afriških. Na
kongresu so države EU prav
tako zahtevale, da se zašči-
ta otrok podaljša vse do 18
leta starosti in da se glede
spolnega izkoriščanje otrok
sprejme načelo ekstraterito-
rialnosti odgovornosti. EU
je vodje držav in vlad,'ki se
bodo maja 2002 zbrali na
2. svetovnem vrhu o otro-
cih, še pozvala k upošteva-
nju volje, ki jo bodo izrazi-
li v Jokohami. EU bo na tem
vrhu prav tako države po-
zvala k ratifikaciji medna-
rodne listine o pravicah
otrok. Ameriški predstavni-
ki na konferenci so naspro-
tovali skoraj vsem predlo-
gom EU. Francoska mini-
strica za družino in otroke
Segolene Royal je obtožila
ameriško "hinavščino", saj
se ZDA, ko gre za otroke,
samo "skriva za lepimi be-
sedami".
Niti tolarja
čez Trojane!
»Zadnja naložba, ki jo za-
ključujemo in je financira-
na z denarjem, zbranim s
takso na obremenjevanje
voda, je krajevna mehan-
ska čistilne naprave ter ka-
nalizacijsko omrežje v
Dramljah. Naslednja bo, se
nadejamo, centralna čistil-
na naprava za območje
Šentjurja,« je ministru za
okolje in prostor mag. Ja-
nezu Kopaču med petko-
vim obiskom v Šentjurju
povedal župan Jurij Malo-
vrh.
S tem mu je dal jasno ve-
deti, da bodo s pravočasno
pripravo projektov za okolj-
ske naložbe v občini skušali
zadržati ves denar, ki ga ob-
čani zberejo s plačilom taks
na obremenjevanje okolja. »-
Niti tolarja ne bomo spustili
čez Trojane!« je še pribil.
Minister Kopač je takšno
strategijo Šentjurčanov poh-
valil in poudaril, da so takse
na obremenjevanje okolja (ti-
stima, ki ju plačujemo za
obremenjevanje voda ter zra-
ka, se s 1. januarjem pridru-
žuje še taksa na ravnanje z
odpadki) namenjene prav
slednjemu. Da s finančno
vzpodbudo »prisilijo« lokal-
ne skupnosti k večji skrbi za
okolje. V Šentjurju priprav-
ljajo dokumentacijo za grad-
njo centralne čistilne napra-
ve ob levem bregu Voglajne
v smeri proti Vrbnem, nalož-
be, vredne preko 1,1 milijar-
de tolarjev pa zagotovo ne bo-
do zmogli sami. Ali so uspe-
li s svojo kandidaturo na pr-
vem razpisu za sofinancira-
nje pripravljalnih del, bo zna-
no sredi januarja. Šentjurča-
ne je minister Kopač še po-
zval, naj razmislijo o mož-
nostih gradnje kotlovnic na
bio maso, saj bo prav za iz-
koriščanje obnovljivih virov
energije država v prihodnjih
letih namenila okoli 10 mi-
lijard tolarjev. Za prihodnja
tri leta je na voljo 7 milijo-
nov dolarjev, razen projekta
za gradnjo kotlovnice v Cerk-
nem pa po podatkih, ki jih
je v petek predstavil minister
Kopač, zaenkrat v drugih ob-
činah še ni resnejših kandi-
datov.
I. STAMEJČIČ
Renesansa ob Savinji
Celjski občinski Zavod za
planiranje in izgradnjo, Ko-
Dunalna direkcija ter Inže-
lirska zbornica Slovenije
() letos razpisali javni ano-
imni natečaj za ureditev
rostora reke Savinje na ob-
ločju mesta. Na natečaj je
rispelo 15 elaboratov, kar
irektor ZPI magister Ml-
in Gajšek ocenjuje za ze-
»uspešno. V torek zvečer
p v Pokrajinskem muze-
i Celje odprli razstavo pr-
buvrščenih idejnih rešitev.
Prve nagrade niso podeh-
l so pa podelili povišano
bgo nagrado, v višini 2,5
jUijona tolarjev, skupini ar-
hitektov, krajinskih arhitek-
tov in absolventov arhitektu-
re, ki so zasnovali najboljšo
idejno rešitev. Ta bo služila
kot osnova za posebne stro-
kovne podlage, ki so potreb-
ne, da ideje ZPI udejani. Od-
kupili pa so še šest del po 600
tisoč tolarjev. Miran Gajšek
upa, da bo v Mestni občini
Celje v prihodnje dovolj po-
sluha, da bodo zares izvirne
ideje za območje Savinje za-
živele v praksi.
Cilj natečaja je bil, kako
urediti nov most na mestu,
kjer je vrsto let stal Kapucin-
ski most, pridobiti krajinske
zasnove za območje Mestne-
ga parka in območja ob Špi-
ci ter kako zagotoviti poplav-
no varnost Celju. Še posebej
na tem področju so avtorji
naredili izvirne rešitve, ki jih
je pohvalno ocenila tudi vo-
darska stroka. Tudi promet-
na ureditev Partizanske ce-
ste je vključena v projekte ter
predvidena sprehajalna pot
ter kolesarska steza od levš-
kega mostu do Košnice.
Vse nagrajene in odkuplje-
ne idejne rešitve so do 6. ja-
nuarja na ogled v Pokrajin-
skem muzeju. Danes, v četr-
tek, in jutri opoldne, pa po
razstavi pripravljajo strokov-
no vodenje.NGL
Vile in Božičeic
Vila iz celjske Pravljične dežele, ki te dni privablja na dvorišče Knežjega dvorca staro in
lado. Vsako popoldne se vrstijo nastopi pravljičarjev, pevcev, igralcev, na ogled je praz-
ni sejem, ob 17. uri pa bo najmlajše vse do konca leta razveseljeval Božiček oziroma
dek Mraz. Foto: SHERPA
St. 51 - 20. december 2001
4
DOGODKI
Uspešno leto za
Mladinski center Celje
Nekaj manj kot deset tisoč mladih je letos obiskalo 270 dejavnosti MCC
v tretjem koledarskem le-
tu Mladinskega centra Ce-
lje (MCC) direktor Tone Kre-
gar zadovoljen ugotavlja,
da se je s programom ume-
stil med mlade in mlade po
srcu, da so ga sprejeli za
svojega ter da v MCC pri-
haja vse več novih obrazov.
Dovolj, da ima razlog za op-
timizem, glede na to, da so
MCC finančno naklonjeni
tudi celjska občinska ob-
last, republiški urad za mla-
dino ter Klub študentov
celjske regije. Poslovno le-
to bodo v MCC končali z nič-
lo, za leto, ki prihaja, pa jim
idej, kljub temu, da so le-
tos pripravili kar 270 prire-
ditev, ni zmanjkalo.
Ugotavljajo, da so bile le-
tos naravnost odlično obiska-
ne številne delavnice. 109 in
35 tematsko različnih, ki so
jih ponudili brezplačno, je
pripravila programska koor-
dinatorka Bernarda Barišič.
Največje zanimanje je bilo
za jezikovne tečaje in raču-
nalniške delavnice, ugotav-
lja. In četudi se je letos dalo
v delavnicah učiti najrazlič-
nejših jezikov, jih bodo pri-
hodnje leto ponudili v uk še
več.
Zelo dobro so bili letos
obiskani koncerti, ki so jih
pripravili, in kjer so in bodo
dajali poudarek nekomercial-
nemu glasbenemu izražanju.
Kar 41 jih je bilo letos, zad-
nja dva bosta jutri, v petek,
in v soboto. V petek se za glas-
bene sladokusce obeta kon-
cert pianista Vincea Webra iz
Hamburga, v soboto pa bo na-
stopil še godalni kvartet Rož-
marin. MCC omogoča tudi
promocijo mladim ansamb-
lom. Letos je bil odlično obi-
skan Etno urban festival, kjer
so zabeležili 600 obiskoval-
cev, zato ga nameravajo tudi
v prihodnje prirejati in ga
vsebinsko še obogatiti. Tone
Kregar s sodelavci razmišlja
tudi o uvedbi rednih jazzov-
skih večerov v MCC prihod-
nje leto. Še aktivneje pa se
bodo vključili v Poletje v Ce-
lju knežjem mestu.
MCC nudi tudi možnost
zbiranja neformalnim skupi-
nam, prostore dajejo na vo-
ljo za vadbo, na primer, fol-
kloristom. Prirejajo potopi-
sna predavanja, literarne ve-
čere, športne dejavnosti. Mla-
dih ne razlikujejo ne po in-
teresih, ki jih imajo, ne po
tem, od kod prihajajo. Tudi
istospolno usmerjeni so v
MCC zaželeni, vse v duhu: vsi
drugačni, vsi enakopravni,
pravi Kregar.
Še posebej si prizadevajo
z delom MCC seznaniti os-
novnošolce, saj so ti njihovi
potencialni prihodnji redni
obiskovalci. Poleg tega, da tu-
di zanje pripravljajo počit-
niške delavnice, se z njimi
povezujejo tudi preko pro-
Tone Kregar
jekta mladinskih delavnic, ki
jih izvajajo na vseh osnovnih
šolah za sedmo in osmošol-
ce. 105 učencev je bilo letos
vključenih vanje, pomagalo
pa jim je 14 prostovoljcev.
Večinoma študentje. Projekt
mladinskih delavnic se ukvar-
ja s psiho-socialno problema-
tiko mladostnikov, predvsem
z odnosi v družini, med vrst-
niki, s problemi v šoli in uče-
njem, problemi s spolnostjo
in podobno.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Foto: GAŠPER DOMJAN
PO DRŽAVI
O Petku tudi
IFJ
UUBUANA, 18. decem-
bra - Sindikat novinarjev Slo-
venije, katerega član je tudi
novinar Večera Miro Petek,
je izrazil globoko zaskrblje-
nost nad dejstvom, da polici-
ja tudi po desetih mesecih od
brutalnega napada na Petka
še vedno ni odkrila niti sto-
rilcev niti naročnikov tega naj-
bolj grobega pritiska na jav-
no besedo. Sindikat je zato
odločno podpri internaciona-
lizacijo tega primera, nedo-
pustno pa se mu zdi, da se na
primeru Petek krešejo kopja
interesov dnevne politike tu-
di v slovenskem parlamentu,
kar se še posebej jasno odra-
ža v primeru posebne parla-
mentame preiskovalne komi-
sije.
Mednarodna novinarska
zveza bo s preiskavo začela v
začetku prihodnjega leta, ko
bo v Slovenijo poslala svoje-
ga predstavnika, ki se bo se-
stal z vsemi vpletenimi stran-
mi, je povedal njen general-
ni sekretar Aidan White. O
svojih ugotovitvah bo pripra-
vila poročilo in ga slovenskim
oblastem poslala z zahtevo pq
okrepitvi prizadevanj za odi
kritje storilcev, z njim pa b(|
seznanila tudi evropske irl
mednarodne institucije, mea
njimi Evropsko komisijo,]
Svet Evrope, Organizacijo za
varnost in sodelovanje v Evio-
pi ter Združene narode. Kdaj
bo pripravljeno poročilo, Why
te ni napovedal, bil pa je pre
pričan, da bo to razmeroma
kmalu.
Opremljanje
vojske
LJUBUANA, 19. decem
bra - Državni zbor je sredi
letošnjega novembra noveli-
ral zakon o zagotavljanju sred-
stev za realizacijo temeljnih
razvojnih programov (TRP)
obrambnih sil, saj ta v letih
1994 do 2003 ni omogočal
celovite materialne in tehnič-
ne popolnitve ključnih enol
Slovenske vojske. Vse to po-
meni, da bo zakon, ki je za-
čel veljati v sredo, veljal vse
do leta 2007, v tem času pa
bomo za vojaške namene po-
rabili dodatnih 65 milijard to-
larjev.
Očetovski
dopust
UUBUANA, 19. decem
bra - Nov zakon o starševskeiT
varstvu in družinskih prejem-
kih je v Slovenijo uvedel ve£
novosti na področju družiP
ske politike. Tako prvič uv^
ja očetovski dopust, prinaŠ^
posebne pravice staršem, lii,
se jim rodijo dvojčki ali n<
donošenčki, staršem, ki ima
doma že dva ali več otrok c
osmega leta starosti, in tistii!
ki imajo otroka s posebniC
potrebami. Novih pravic S
deležni posvojitelji, več rt
vosti pa je tudi pri načinu izf
be različnih vrst dopusta. %
kon bodo začeli uporablja
s 1. januarjem 2002, po^
mezne pravice pa bodo pri
nane postopoma šele v kasrt
ših letih.
Na Celjskem ni epidemije
rotavirusnih drisk
Po podatkih Zavoda za zdravs-
tveno varstvo Celje na našem ob-
močju število obolelih zaradi okužbe
z rotavirusi (na ljubljanskem ob-
močju je razglašena epidemija) ne
odstopa od dolgoletnega povpreč-
ja.
»Pojav rotavirusnih drisk je v zim-
skem obdobju običajen,« poudarja vod-
ja službe za epidemiologijo v zavodu
mag. Alenka Skaza, dr. med. Na celj-
skem območju so v letih 1996 do 2000
letno zabeležih povprečno 242 obole-
lih, lani 322, letos (do 19. decembra)
pa 273. V času od 1. novembra do 19.
decembra letos je bilo prijavljenih 40
obolenj z rotavirusi.
Rotavirus povzroča driske in bruha-
nje, ki ju spremlja povišana telesna tem-
peratura. Povzročitelj se prenaša s sri-
kom z okuženimi rokami in predmeti
v prebavila, pa tudi po zraku. Zato je
treba z izločki ravnati zelo previdno
in skrbeti za higieno, predvsem za skrb-
no umivanje rok. Ker je rotavirus zelo
nalezljiv, pogosto zbolijo vsi družin-
ski člani, najhitreje pa se okužba raz-
širi v kolektivih, kot so vrtci. Otroci v
starosti do treh let so zaradi okužbe
tudi najbolj prizadeti in je zaradi pre-
tirane izgube tekočine pri njih cesto
potrebno bolnišnično zdravljenje. Obo-
lenje se praviloma umiri v enem do
dveh dneh, pri odrasHh pa se običajno
pojavlja kot enodnevne prebave mot-
nje. Večini obolelih je mogoče poma-
gati doma - skrbeti moramo predvsem
za nadomeščanje izgubljene tekočine.
Mag. Alenka Skaza priporoča neslad-
kane napitke, saj sladkor draži čreves-
je.
MBP
Še je čas
za
cepljenje
proti gripi
Zavod za zdravstveno
varstvo Celje je za celotno
območje letos naročil 32 ti-
soč odmerkov cepiva proti
gripi. Cepiva je še dovolj na
vseh cepilnih mestih, torej
v zavodu za zdravstveno
varstvo, v zdravstvenih do-
movih in pri izbranih zdrav-
nikih.
Za cepljenje proti gripi je
tudi letos precejšnje zanima-
nje. Novembra in v prvi po-
lovici decembra se je samo v
ambulanti Zavoda za zdravs-
tveno varstvo Celje cepilo
2.530 ljudi, koliko ljudi pa
se je cepilo v zdravstvenih do-
movih in pri izbranih zdrav-
nikih, bo znano februarja na-
slednje leto. Pričakujejo, da
se bo cepilo proti gripi (še je
čas!) vsaj toliko ljudi kot la-
ni, ko se jih je v regiji prib-
ližno 25 tisoč. Cepljenje proti
gripi stane 2 tisoč tolarjev.
Le tisri, ki so kronično bolni
- so mlajši od 18 let ali sta-
rejši od 65 let - plačajo za
cepljenje tisoč tolarjev.
V zimskem obdobju je smi-
selno tudi cepljenje proti
pnevmokokni pljučnici, ki ga
zdravniki priporočajo zlasri
ljudem, ki so zaradi bolezni
ali starosti bolj izpostavlje-
ni pljučnici. To so starejši,
kronično bolni, ljudje z os-
labljenim imunskim siste-
mom ter drugi bolniki, ki so
bolj nagnjeni k okužbam. Ce-
na cepljenja proti pnevmo-
kokni pljučnici je 3 risoč to-
larjev, sporočajo iz Zavoda
za zdravstveno varstvo Celje.
MBP
Praznična bolnišnica
zapira oddelke
Od ponedeljka se v celjski bolni-
šnici pripravljajo na praznike tudi z
zapiranjem oziroma združevanjem
oddelkov. Kot poudarja direktor bol-
nišnice Samo Fakin, je zapiranje po-
sameznih oddelkov med prazniki v
Evropi že dolgo uveljavljeno, v celj-
ski bolnišnici pa bodo to naredili pr-
vič.
To pomeni, da na zdravljenje spre-
jemajo samo bolnike, ki nujno potre-
bujejo bolnišnično zdravljenje. Po pri-
čakovanjih se bo skupno število bol-
nikov do prihodnjega tedna zmanjša-
lo od 650 na približno 500. To jim bo
omogočilo združevanje in hkratno za-
piranje oddelkov. Vse otroke, ki jih
zdravijo operativno, bodo na primer
zbrali na otroški kirurgiji, vse ostale
male bolnike na pediatriji, združili bo-
do bolnike, ki se zdravijo na očesnem
oddelku s ristimi, ki se zdravijo zara-
di bolezni nosu, ušes in grla in podob-
no. Zaradi tega bo lahko praznične dni
s svojimi družinami preživelo več za-
poslenih, manj bo stroškov z dežurs-
tvi, zlasti otroci pa se bodo tudi boljše
počutili v družbi vrstnikov. Ne nazad-
nje bo zanje tudi lažje pripraviti praz-
nično vzdušje. Zanj bo že danes po-
skrbel Ronald McDonald, jutri (v pe-
tek) dedek Mraz, ki jim ga s kitaro za
otroški oddelek pošiljajo celjski lion-
si, v ponedeljek pa Božiček. Ta bo za
otroke kupil darila z denarjem, ki so
ga v bolnišnici prihranili z odpovedjo
poslovnim darilom in novoletnim če-
stitkam.
MBP
Profesionalci pred prostovoljci
Šentjur bo sčasoma le dobil Mla-
dinski kulturni center - ne razkošno
opremljenih prostorov, kar bi občin-
sko blagajno stalo več sto milijonov
tolarjev, pač pa javni zavod, v kate-
rem bodo poskrbeli za čimbolj pestro
organizirano preživljanje prostega ča-
sa mladih. »Poskrbeti je treba za lju-
di, pa četudi na račun kakšnega me-
tra asfalta,« je odločen predlagatelj
centra Marko Diaci.
O tem, katere dejavnosti in v kak-
šnem obsegu vključiti v MKC, se bodo
v Šentjurju morali še dogovoriti, a
dejstvo je, da so v ponedeljek občin-
ski svetniki s prepričljivo večino v pr-
vem branju potrdili odlok o ustanovi-
tvi javnega zavoda. Ustanovitev MKC
je predlagal občinski svetnik in držav-
nozborski poslanec iz vrst SMS Mar-
ko Diaci že za novembrsko zasedanje,
vendar so svetniki po dokaj polemič-
ni razpravi sprejemanje odloka v pr-
vem branju prekinili. Tudi za tokrat-
no nadaljevanje so v občinskih stro-
kovnih službah predlagali, naj svetni-
ki odloka ne podprejo, saj vrsta-de-
javnosti, ki naj bi jih izvajali v okviru
MKC, v šentjurski občini že živi zno-
traj drugih organizacij oziroma usta-
nov, ustanovitev MKC pa bi krepko
obremenila občinski proračun.
I. STAMEJČIČ
Št. 51 - 20. december 2001
i
AKTUALNO
5
Celjska gostilna Ribič je že od minulega ponedeljka zaprta.
Raztrgana mreža
celjskega Ribiča
Znana gostilna v središču Celja je že skoraj dva tedna zaprta - Deset delavk
še vedno ne ve, kakšna usoda jih čaka
Težko bi našli Celjana, ki
ne pozna znane stare go-
stilne Ribič na stičišču Gos-
poske ulice s Trgom celjskih
knezov. Najbrž pa jih je le
malo, ki vedo, zakaj so dvo-
riščna vrata pred gostilno
že drugi teden zaprta in za-
kaj so se v eni od gostilniš-
kih sobic skoraj deset dni
vsako jutro molče zbrale
kuharice in natakarice, ki
so se prej dolga leta veselo
sukale med lonci in miza-
mi.
Čeprav smo vajeni vseh mo-
gočih in nemogočih zgodb,
je odgovor vendarle presenet-
ljiv. Gostilno je kar čez noč
zaklenil najemnik Ivo Plo-
štajner. Pobral je vso zalogo,
desetim delavkam pa mimo-
grede navrgel, naj do nadalj-
njega koristijo preostali do-
pust in nadure. Delavke so
sicer že nekaj časa slutile, da
z gostilno ni vse tako kot bi
moralo biti, vendar so bile
kljub temu šokirane. In pred-
vsem prestrašene. So torej os-
tale na cesti, nekatere med
njimi po več kot dvajsetih le-
tih dela v Ribiču? Odgovora
na to in celo vrsto drugih vpra-
šanj, še vedno niso dobile.
Ivo Ploštajner se je, kot pra-
vijo, pogreznil v zemljo, služ-
be, ki v takih primerih obi-
čajno priskočijo na pomoč
ali ukrepajo po zakonu, pa
vso zadevo za zdaj opazuje-
jo le od daleč. Edini, ki jim
ni vseeno, kaj se dogaja z nji-
mi, je lastnik zgradbe Alek-
sander Jančar.
NIČ za
najemnino
Ribič je bil v lasti gostin-
skega podjetja Ojstrica, ki pa
se že vrsto let otepa s hudimi
finančnimi težavami. Zato ni-
ti ne čudi, da je vodstvo naj-
prej vse gostilne oddalo v na-
jem, letos spomladi pa jih je
prodalo. Ribiča je novembra
lani najel Celjan Ivo Ploštaj-
ner. Z Ojstrico je podpisal
petletno pogodbo z možnost-
jo podaljšanja, vendar je, kot
se je zdaj pokazalo, vzdržal
le dobro leto. Očitno se je lo-
til posla, ki mu ni bil kos, ali
pa si je od njega obetal pre-
več. Skupaj z gostilno je prev-
zel tudi vseh deset delavk in
jih zaposlil v okviru svoje s.p.
Ženske pravijo, da so pla-
če ves čas dobivale redno, vča-
sih z zamudo dveh ali treh dni,
zataknilo pa se je pri oktobr-
ski in zdaj še novembrski plači
ter pri regresu. Ploštajner ni
prav nič vlagal v gostilno. Ni-
ti enega samega prta ni kupil,
le nekaj kozarcev, da bi na-
domestil tiste, ki so se razbi-
li. Tudi jedilnike so imeli še
iz časov Ojstrice.
Aprila letos je Ribiča sku-
paj z vsemi ostalimi gostin-
skimi lokali Ojstrice kupil
Aleksander Jančar. Z najem-
nikom je ohranil prav takšne
odnose kot jih je že prej imela
Ojstrica, vendar se je kmalu
zataknilo pri najemnini. Ko
mu je Ploštajner dolgoval že
kar zajetno vsoto (neplača-
nih najemnin naj bi se do zdaj
nabralo že za blizu 6 milijo-
nov tolarjev), ga je tožil in
tožbo tudi dobil, a do izvrš-
be na Jančarjevo željo ni priš-
lo. Kmalu zatem pa je najem-
nik gostilno zaprl. Jančar pra-
vi, da mu Ploštajner, ki je,
mimogrede, zaposlen v pod-
jetju za varovanje premože-
nja in oseb, nikoli ni poto-
žil, da ne zmore plačevanja
najemnine. Če bi, bi mu jo
znižal.
Čigave so
deiavice?
Ko so se delavke 10. decem-
bra znašle pred zaprtimi vrati
gostilne, sploh niso vedele,
kaj storiti. V rokah niso imele
ničesar, le ustno sporočilo de-
lodajalca, naj gredo na do-
pust. Najprej so se obrnile
na delovno inšpekcijo, kjer
so jim priporočiH, naj kljub
zaprti gostilni vsak dan pri-
dejo v službo. Da jim ne bi v
primeru, če bi ostale doma,
kasneje kdo očital, da so »uda-
rile plave«. Nasvet so iskale
tudi pri sindikatu, kjer pa so
le nemočno zmajali z glavo,
češ da jim ne morejo poma-
gati, ker v rokah nimajo prav
nobenega dokumenta oziro-
ma sklepa o prenehanju de-
lovnega razmerja, to pa po-
meni, da so uradno še vedno
zaposlene. Delavke so nekaj-
krat poskušale poiskati tudi
Ploštejnerja, in to kar na do-
mu, saj se jim na telefonske
klice ni odzival, vendar so bi-
le pri tem neuspešne. Po
»ovinkih« so izvedele le to,
da imajo vso zadevo v rokah
odvetniki.
Izkazalo se je namreč, da
sploh ni jasno, kdo bo zdaj,
ko je gostilna zaprta, prev-
zel odgovornost za delavke.
V pogodbah o prerazporedi-
tvi, ki so jih dobile takrat,
ko je Ojstrica dala Ribiča v
najem, piše, da jih v prime-
ru, če ostanejo pred iztekom
dveh let po sklenitvi najem-
ne pogodbe brez službe, vza-
me nazaj prejšnji delodaja-
lec, torej Ojstrica. Direktor
Ojstrice Nikolaj Piki pa tr-
di, tako so povedale delav-
ke, da je vse obveznosti iz na-
jemne pogodbe prevzel novi
lastnik, to je Aleksander Jan-
čar. Kaj je res in kaj ne, naj
bi se pokazalo že v prihod-
njih dneh, vendar je dejstvo,
da bi delavke, če bi se mora-
le vrniti v Ojstrico, prišle z
dežja pod kap. Podjetje naj
bi bilo namreč tik pred lik-
vidacijo.
V teh dneh naj bi bilo tudi
znano, kdaj bo Ivo Ploštaj-
ner delavkam končno izro-
čil sklepe o prenehanju de-
lovnega razmerja. Tako bo-
do vsaj vedele, pri čem so. V
inšpektoratu za delu so Plo-
štajnerju, ki po njihovih ugo-
tovitvah doslej ni še prav nič
kršil zakonodaje, naložiU, da
mora sklepe izročiti takoj.
Bo to res naredil? Ne verja-
memo, pravijo delavke, saj
v minulih dneh ni držal niti
ene obljube.
JANJA INTIHAR
Foto: GAŠPER DOMJAN
Vse več prosilcev za
socialna stanovanja
Prihodnje leto bogata ponudba novih stanovanj za trg -
Elitni Otok - Gradnja varovanih stanovanj na pomlad
v Celju bo prihodnje leto
naprodaj precej novih sta-
novanj. Ne bo pa dovolj so-
cialnih, saj se je na nedav-
no objavljen razpis prijavi-
lo več kot tristo prosilcev, na
listo za socialna stanovanja
pa se jih je uvrstilo 254. Real-
no je pričakovati, da bodo
stanovanjski problem pri-
hodnje leto rešili približno
^stdesetim iz te liste, pravi
ilirektor Nepremičnin Slav-
ijo Sotlar. Lista upravičen-
cev do socialnih stanovanj
^ objavljena v prihodnji šte-
vilki Novega tednika.
Slavko Sotlar pravi, da je
Povpraševanje po socialnih
stanovanjih v Celju vse več-
ie. Mestna občina Celje je v
'3 namen za prihodnje leto v
proračunu rezervirala sto mi-
lijonov tolarjev, še 300 pa jih
'^^meravajo Nepremičnine
''obiti iz najetja kredita pri
'Republiškem stanovanjskem
skladu. Ta denar naj bi za-
'iostoval za nakup približno
^ stanovanj, ki bi jih nato
[•dodelili upravičencem iz li-
za socialna stanovanja.
, Na predzadnjem razpisu se
na to listo uvrstilo 240
'opravičencev, osemdesetim
^0 stanovanjski problem re-
'li, sedaj pa jih imajo zopet
254. »Cemu, pravzaprav ne
razumemo, saj kazalci o
brezposelnosti, višini plač in
podobno kažejo, da se social-
na slika v Celju popravlja.«
V Nepremičninah se zavest-
no ne odločajo za gradnjo blo-
kov s socialnimi stanovanji,
saj želijo ta v Celju razpršiti.
Varovana
stanovanja na
pomlad
Težko pričakovana varova-
na stanovanja ob Domu upo-
kojencev Celje bodo po be-
sedah Slavka Sotlarja priče-
li graditi na pomlad. Šestind-
vajset jih bo, čeprav so v Ne-
premičninah sprva načrtova-
li, da bi jih bilo vsaj 50. A je
bilo strokovno mnenje tak-
šno, da bi to pomenilo pre-
veliko obremenitev za pro-
stor, pravi Sotlar. Po sklepu
svetnikov Mestne občine Ce-
lje varovana stanovanja tudi
ne bodo naprodaj, pač pa bo
z njimi upravljal celjski dom
upokojencev.
Nepremičnine namerava-
jo graditi še en blok z varo-
vanimi stanovanji ob Jurči-
čevi ulici, tam kjer sedaj sto-
jijo garaže, ki naj bi bile po-
stavljene na črno. Varovana
stanovanja ob Jurčičevi uli-
ci bodo luksuzna, ne bodo
pa s koridorjem povezana z
domom upokojencev. Graditi
jih bodo pričeli takoj, ko bo
rešen denacionalizacij ski zah-
tevek na zemljišču, kjer je
predvidena gradnja teh sta-
novanj, pravi Slavko Sotlar.
Sicer pa pojasnjuje tudi, ka-
ko je z dodelitvijo socialnih
in neprofitnih stanovanj upo-
kojencem. Kot smo že poro-
čali. Zveza društev upokojen-
cev Celje opozarja, da ima ne-
rešen stanovanjski problem kar
50 njihovih članov. Res je, da
republiški zavod za pokojnin-
sko in invalidsko zavarovanje
razpolaga v Celju z 48 stano-
vanji. A ker ni na voljo praz-
nih, je stanovanjska stiska upo-
kojencev precejšnja. Ti sicer
smejo kandidirati tudi na raz-
pisih za dodelitev socialnih in
neprofitnih stanovanj, ki jih
objavljajo Nepremičnine. Nji-
hove možnosti za uspeh pa so
precej slabe, soglaša Slavko
Sotlar. Stanovanja namreč do-
deljujejo po državnem pravil-
niku, ki natančno določa si-
stem točkovanja. Največ točk
dobijo mlade družine, kjer so
starši stari do 35 let, potem
tisti, ki bivajo v gospodinjstvih
z velikim številom družinskih
članov. Prav tako imajo pred-
nost tisti, ki so na listo uvršče-
ni že dalj časa.
Bogata
ponudba
stanovanj
prihodnje leto
v Celju bo prihodnje leto
naprodaj večje število stano-
vanj. Tako bo dograjen ob-
jekt ob Ljubljanski cesti, ki
ga gradi Gradbeništvo Božič-
nik. V njem bodo naprodaj
luksuzna stanovanja. Cena za
kvadratni meter bo 2500
nemških mark. Ingrad VNG
gradi ob garažni hiši prav ta-
ko nadstandardna stanovanja,
ki jih bodo prodajali po 2100
mark za kvadratni meter.
CMC pa na Lavi stanovanja,
ki bodo na tržišču po 1800
mark za kvadratni meter. Ne-
premičnine bodo na pomlad
pričele še z že napovedano
gradnjo 47 neprofitnih sta-
novanj na Dolgem polju.
Po besedah Slavka Sotlar-
ja velja trenutno za najbolj
elitno celjsko sosesko, gle-
de na cene, ki jih dosega kva-
dratni meter stanovanj. Otok.
Tam so stanovanja po 1500
mark za kvadratni meter. V
središču Celja pa je ta okoli
800 mark. Sicer pa gre pri-
čakovati tudi prihodnje leto
trend rasti cen za kvadratni
meter stanovanj v Celju. Ce-
ne postajajo namreč toliko
višje kolikor bliže je izgrad-
nja avtoceste med Celjem in
Ljubljano, pravi Sotlar.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Št. 51 - 20. december 2001
6
INTERVJU
Božič je čas
za družinsico srečo
Celjski opat Marjan Jezernik o božiču, komerciaiizaciji praznika, notranjem miru in družinski sreči
Marjan Jezernik je celjski opat
že četrto leto. Težka naloga po
tem, ko je več kot trideset let to
funkcijo opravljal Friderik Kolše-
k. Pravi, da se ne trudi biti nje-
gov naslednik. Vsakdo je namreč
unikum. Nikoli ni računal, da bo
kdajkoli prišel na to mesto. In
najprej se je škofovi odločitvi upi-
ral. Ko se je odločil privoliti, se
je službovanja v največji župni-
ji v Sloveniji, za kar
velja celjska opatij-
ska župnija, lotil re-
sno in zagnano. V
luči tega, da se ga
bodo ljudje spomi-
njali kot opata Mar-
jana Jezernika.
Ob koncu
pogovora si je foto-
reporter zamislil, da
ga fotografira v bliš-
ču opatske oprave.
Pa je to zavrnil. Ta-
ko so se slikali nje-
govi predhodniki.
Sam na zunanji blišč
ne da dosti. Vanj se
odene le takrat, ko to
velevajo pravila. Si-
cer ostaja Marjan Je-
zernik. Župnik.
Božič je pred vra-
ti. Kako se spomi-
njate božičnih praz-
nikov iz otroštva?
To so eni najlepših
spominov. Vsak od
otrok je imel svoj de-
lež pri pripravi jaslic,
zato je bilo še pose-
bej lepo na sveti ve-
čer, ko smo bili vsi
zbrani okoli njih. Že
nekaj dni prej smo se
jih veselili, manj pa
božičnega drevesa.
To je namreč iznajd-
ba s severa. Slovenci
imamo eno izmed
najstarejših tradicio-
nalnih sporočil o
gradnji jaslic v Evro-
pi. Že v 16. stoletju
so jih po pisnih virih
postavljali na tem
območju. Zato je ta
tradicija na nek na-
čin poglobila doživet-
je ob jaslicah v naši
družini. Naša druži-
na je bila verna, zato je bilo še toli-
ko več veselja, ko smo postavljali
jaslice in ob njih doživljali sveto noč.
Komercializacije božičnih
praznikov takrat ni bilo, kajne?
Četudi bi bila okrog nas, pri nas
ne bi bila mogoča, ker nismo bili
premožni. Moja otroška leta so iz
tistega časa, ko je bil kmet zaradi
sistema, ki je vladal, zaradi obvezne
oddaje tistega, kar je pridelal, či-
sto na kolenih pred
oblastniki. Zato ni
bilo iz česa komer-
cializirati božiča.
Kakšen je bil sveti
večer pri vas in ka-
ko ste se obdarova-
li?
Takšnega obdaro-
vanja kot je danes, se-
veda ni bilo. Pred-
vsem je veljala iznaj-
dljivost in modrost
mame. Za vsakega je
pripravila nekaj čisto
simboličnega, vsak
je bil deležen njene
pozornosti. Zato
smo bili še toliko
bolj veseU. Ni nam
bilo težko, če so
otroci iz drugih dru-
žin dobili več kot mi.
Zavedali smo se na-
mreč, da nas je veli-
ko.
Kako se spremi-
nja božič na Sloven-
skem, če ga primer-
jate s svojim otroš-
tvom, pa v prvih le-
tih duhovniškega
službovanja in se-
daj v osamosvojeni
Sloveniji?
Čudno se nam je,
kot otrokom, zdelo,
da kljub takratnemu
ateističnemu pritisku
tako živo živi v slo-
venskih družinah.
Spominjam se, ka-
sneje, ko sem bil že
duhovnik, da mi je
predsednica neke
SZDL nekoč zasebno
rekla, kako ji je hu-
do, ker mora paziti,
da ne bo nihče videl,
da praznuje božič.
Žalostna je bila, ker
ni smela pred božičem kupiti smre-
ke, zato je po njem dobila samo iz-
birek. V resnici so skoraj vsi na nek
način tudi v prejšnji politični ure-
ditvi praznovali, četudi čisto inter-
no, zakrito. Na splošno so bile pol-
nočnice vedno izredno lepo obiska-
ne, čeravno so pred cerkvijo stali
ljudje, ki so gledali, kdo je šel k
polnočnici. Ampak se niso bali. Da-
nes pa, ko se že sme, komercialni
duh prinaša stvari, ki niso v ponos
božični noči, noči miru. Recimo
pokanje. Tega prej ni bilo. Streljalo
se je na veliko noč, ne pa na božič!
To je bila res blažena noč. Sedaj pa
postaja noč nemira. Čudil sem se
še posebej po osamosvojitveni vojni.
Mislil sem, sedaj bodo pa le doži-
veli strah, da bodo s hvaležnostjo
obhajali božič kot noč miru. Am-
pak ravno tisti prvi božič po osa-
mosvojitveni vojni je bil najbolj ne-
miren. Res si nisem znal razložiti,
zakaj. Prvič v zgodovini smo doži-
veli milost, da smo zaživeli kot na-
rod in bi lahko tudi na zunaj poka-
zali hvaležnost. Pa je nismo znali.
Se mi zdi, da je to velika škoda, da
nismo božiča začeli doživljati v to
smer. Na ulicah, v tr-
govinah, povsod je to-
liko komerciale, da se
človek kar zgrozi. Ra-
zumem, če bi bilo te-
ga v zdravih mejah.
Ampak kaj vse upo-
rabijo, da bi lahko
spravili v denar! To
je nekaj groznega. Ču-
dim se, da ljudje ne
doživljajo božiča bolj
na duhovni ravni. Ne
nujno versko, ampak
notranje, družinsko,
notranji blagor, mir,
sreča, ko je družina
skupaj, sama, brez
zunanjih komercial-
nih dejavnikov.
Pa imate upanje,
da se bo kaj spreme-
nilo?
Imam upanje, da
bo človek zahrepenel
po notranjem miru.
Ker to potrebuje. Da
ne bo ostal suženj te-
mu predbožičnemu
in prednovoletnemu
direndaju, ko ni več
gospodar samega se-
be. Potrošništvo je
poguba za dušo. Naj-
večja žrtev pa je prav
otroška duša.
Pri verouku pri-
hajate v stik z otro-
ki. Kako otroci do-
življajo pričakova-
nje božiča?
Otroci so žrtve da-
našnjega časa. Sam
pa čutim, kako so
srečni, ko jim zač-
nem govoriti, da je
božič mogoče dožive-
ti tudi malo drugače.
Ne v samem vrvežu. Vem, da se ti-
sti časi božiča iz mojega otroštva
ne bodo nikoli več vrnili in da je to
zgodovina. Družine bodo morale
na drugačen način doživljati svoj
božič. Pri otrocih ču-
tim hrepenenje po
tem, da so sami sku-
paj s starši. Pouču-
jem prvoobhajance.
Ko jim pripovedujem
o družinski sreči,
kar zazijajo. Ker
mnogi nimajo tega iz-
kustva, vidim pa, da
to potrebujejo. Star-
ši se tega ne zaveda-
jo. Dajo jim denar,
da bi jih zadovoljili
in da se ne bi bilo tre-
ba z njimi ukvarjati.
Tako otroke izgub-
ljajo. Božič je čudo-
vit čas za družinsko
srečo, ko se bodo v
medsebojnem pogo-
voru našli in si izka-
zaU, da se imajo ra-
di. Po tem otroci hi
penijo. Moja ata
mama sta naj lep
na svetu, so prep
čani. In starši naj i
zapravijo tega zauf
nja.
Kateri je vaš m
lepši božič?
To je bil božič, 1
sem našel boga. V sv
ji mladosti sem zan
kaj let izgubil svo
vero. Kakšna tri k
nisem stopil v cerkf
Ko sem bil v kmet
ski šoli v Šentjurju
zadnjem letnik
smo iz mladosti
igrivosti na sveti \
čer ušli iz interna
Takrat nisem bil ^
ren, a smo šli k p
nočnici zato, da si
ravnali ravno n
protno, kot je bilo zaželeno. Pri
sti polnočnici pa sem doživel, da
bog rojen tudi zame. Tistega bo
ča nikoli ne bom pozabil.
Kakšna je vaša božična pos
niča bralcem Novega tednikal
Da bi vsak človek našel same
sebe. Da bi vsak doživel veselje n
tem, da živi. Da nekdo hoče, da
vim. To spoznanje je nekaj velike;
Ni tako samoumevno, da sem sei
tukaj, da bom na božično noč lah
pri polnočnici. Lahko me ne bi b
več in vendar sem. To veselje bi že
vsakomur. Od tega veselja nad 2
Ijenjem gremo k veselju nad tem,
je bog rojen za vsakogar.
Kaj pa tisti, ki so v stiski,
izgubljajo voljo do življenja?
Tudi zanje se bog rojeva. Morda
bolj zanje. V božični noči niso osa
Ijeni. Če jih vsak človek pozabi,
jim vsi obrnejo hrbet, jih ima neV
rad. Tudi zanje je prižgan žarek s\
lobe. Če ga bodo znali sprejeti,
do ob tem našli lastno srečo.
NATAŠA GERKEŠ LED^
Foto: SHEP
Nekega dne, ko je do-
ma nalagal seno, je na
bližnjem pokopališču
opazoval pogrebce in du-
hovnika. Nenadoma ga
je prešinilo, da duhov-
nik spremlja človeka od
rojstva do smrti. Koliko
dobrega lahko stori za
sočloveka, je pomislil in
se odločil za duhovniš-
ki poklic. Bil je že pol-
noleten, zato ga na celj-
sko gimnazijo niso spre-
jeli. Pa je šel na sred-
njo versko šolo v Vipa-
vo. Takoj po tej odloči-
tvi so ga vpoklicali na
služenje vojaškega roka.
S posredovanjem škofa
je uspel vojaščino pre-
ložiti za leto dni. A po-
tem ni bilo več milosti.
Po služenju vojaškega
roka je dokončal ome-
njeno srednjo šolo, se
nato odpravil na študij
teologije za tri leta v^
Ljubljano in nato še prav
toliko v Maribor. Diplo-
miral je pri danes upo-
kojenem beograjskem
nadškofu Perku iz ek-
leziologije. V svojem di-1
plomskem delu se je
spraševal: Zunaj cerk-
ve ni zveličanja? In od-
govoril, da je vse odvi-
sno od tega, kako poj-
mujemo Cerkev. Če mi-
slimo širše, je lahko zve-
ličan vsakdo, ki živi mo-
ralno, po svoji vesti, tu-
di če ni nikoli vstopil v
cerkev.
Če bo Celje dobilo ško-
fijo, zagotovo ne bo po-
stal škof. Škof lahko po-
stane vsak duhovnik,
star od 35 do 75 let. Svo-
jo voljo za to pa mora
izraziti ob imenovanju
pri papežu. Marjan Je-
zernik te volje nima.
Pravi, da ima za to do-
volj tehtne razloge. V
prvi vrsti želi delovati
med ljudmi, v župniji,
to je ideal njegovega du-
hovništva. Če si škof, pa
tega ideala ni več, pra-
vi. In če bo komurkoli
pomagal, da najde Je-
zusa Kristusa, je nje-
govo duhovniško po-
slanstvo izpolnjeno.
v Celje je prišel iz Hoč.
Tam je kot nadžupnik
služboval dvanajst let.
Še prej je bil šest let
kaplan v Slovenskih Ko-
njicah, takoj po študi-
ju teologije pa je bil le-
to dni v Celju. Ravno v
župniji svetega Danije-
la. Po rodu je s Ponik-
ve pri Žalcu, iz velike
kmečke družine z dva-
najstimi otroki. Sam je
bil predviden za kme-
tovalca. Zato je obisko-
val kmetijsko poljedel-
sko šolo v Medlogu in
nato v Šentjurju. A se
je obrnilo drugače.
Št. 51 - 20. december 2001
REPORTAŽA
7
Sadovi dela
na družinski
mizi
Robekova domačija s stoletnimi koreninami - Na sveti
večer skupaj ob domačih dobrotah
Črešnjevec je vas med Bistrico ob Sotli
in Trebčami. Pokrajina je raztegnjena v
nizko valovito harmonijo vinogradov, sa-
dovnjakov, domačij z gospodarskimi po-
slopji in čebelnjaki, cestami in kolovozi.
Robekove domačije ni težko najti, saj je
lepo vidna z glavne ceste. Vseeno je, ali se
pripelješ iz Trebč po klancu navzdol ali iz
Bistrice ob Sotli, ko zaviješ pod klancem
desno.
Robekova domačija s pisanim čebelnja-
kom, darilom starega očeta, ki je na veliko
tržil z dobrim medom, in mnogimi gospo-
darskimi poslopji je kot vasica v malem,
zaključena celota, ki že na zunaj daje vi-
dez, da gre za dobro, staro slovensko kmeč-
ko gospodarstvo. Prvi posestni list sega že
v leto 1740, ki govori o kmetiji Robegg. »-
Tako so takrat pisali naš priimek,« pojasni
današnji gospodar Ciril Robek, ki z druži-
no živi v hiši z letnico 1876, medtem ko
ima hlev nad vrati vtisnjeno letnico 1881.
»Svinjak so sezidali leta 1909 in še danes
stoji,« doda Ciril med kratkim spoznavnim
sprehodom med vsemi poslopji, med kate-
rimi je treba omeniti še kozolce, novo hi-
šo, dva velika čebelnjaka...
Robekova kmetija je danes velika 29 hek-
tarov. 3,5 hektarov je vinogradov, ki ob do-
bri letini obrodijo grozdja za okoli 30 ti-
soč litrov vina. V kleti pod staro domačijo
so skriti sodi, vsi narejeni iz hrastovega le-
sa. Največji sprejme 4500 litrov vina in je
visok, da lahko v njem stoji normalno ve-
lik človek. »To so sodi krajevnega sodarja
Kelharja, ki so bili narejeni pred 1. svetov-
no vojno. Vsi so odlično ohranjeni in ima-
jo na sprednji strani velik znak sodarja Kel-
harja, tri prepletajoča srca, in so še danes
uporabni.«
DomaČe dobrote tudi
za praznik
v vehki dnevni sobi s tradicionalno kru-
šno pečjo in bogkovim kotom z rožen ven-
cem so posedli vsi Robekovi: najstarejši član
ugledne družine je mama Emilija Robek,
ob njej pa sin Ciril z ženo Marijo ali Marico
ter tremi sinovi: Francijem, ki je v hišo že
pripeljal Anito Koletnik in naj bi kmalu po-
stala njegova žena, študent Mihael in vrtnar
Jože, ki je zaposlen v Atomskih toplicah.
Med drugim imajo na skrbi veliko glav go-
veje živine v hlevu, nad katerega vhodnimi
vrati se tudi v teh mrzlih dneh bohoti venec
velikih temno modrih grozdov, nekaj psov
in trop mačk (tudi takih, ki jih pripeljejo
»ljubitelji« živali in odvržejo na dvorišču kme-
tije - op.p.), kokoši, ki pridno nesejo jajca
za dobra peciva, ki jih izdeluje gospodinja
Marija ter več deset panjev čebel. »Oče je bil
strasten čebelar in mi z veseljem nadaljuje-
mo domačo čebelarsko tradicijo,« pokomen-
tira gospodar Ciril dva velika pisana čebel-
njaka, ki v zimskem času mirujeta. »Za če-
bele skrbi skoraj vsak član družine, največ
pa sin Miha, sicer tudi študent v Mariboru,«
še doda gospodar, Miha pa ga dopolni: »Sem
pač najmanj občutljiv na čebelje pike.«
Za okni je medtem nastala tema, v sobi za
veliko mizo z adventnim venčkom in gore-
čimi svečami se je razvezal živahen pogo-
vor. Tretji sin Jože, sicer vrtnar, je priprav-
ljal mah in vse ostalo za postavitev božičnih
jaslic. To je njegovo delo. Drugi gledajo in
jim je praznično lepo. Vsi hvalijo lepo obH-
kovano skalo, ki so jo našU v temeljih v vin-
ski kleti in so jo v jaslicah uporabili za slap,
čez katerega veselo pleše voda... Mama Ma-
rija prinese na mizo »oblečen« Miklavžev
kruh: »Iz testa naredimo štručke, ki jih ob-
lečemo v belo testo. Milavžev kruh jemo do
božiča. Veliko pečemo tudi sadni kruh, za
katerega potrebujemo kilogram moke in ki-
logram in pol sadja, od suhih sliv do suhih
hrušk, jabolk, orehov, fig, lešnikov...« Med
njenimi kulinaričnimi specialitetami so tu-
di škofov kruh, slastni medenjaki, bučni kom-
pot, ki ga pripravijo iz na krogce zrezanih
jedilnih buč, skuhanih v belem vinu. »Ta kom-
pot je še posebej dober poleti,« pravi Mari-
ja, ki prisega na učinkovitost bučk, ki naj bi
iz telesa potegnile radioaktivnost. Posebej
ponosna pa je na popularne »hokaido« bu-
če, iz katerih lahko naredi celo vrsto jedi,
tudi zavitek ali pa slastno krem juho (buče,
krompir in korenček z aromatičnimi dodat-
ki - op. p.).
»Vedno smo spoštovali vse praznike, pred-
vsem pa veliko noč, binkošte, malo in veh-
ko mašo, božič... V cerkev pa hodimo zdaj
manj kot prej, ko se ni smelo. Zdaj smo
dali prostor tistim, ki prej niso hodili. Sve
ti večer preživimo skupaj ob dobri večerji
in domačem vinu, odpravimo se tudi k pol-
nočnici k sv. Petru v Bistrici ob Sotli. Poje-
mo ne, radi pa prisluhnemo lepi pesmi,«
pove gospodar pred bližnjim praznikom.
Spominki iz voska
čeprav na domačiji ni pretirano veliko de-
lovnih rok, pa večino del opravijo sami. »-
Danes je zelo težko dobiti ljudi za delo na
kmetiji. Če pa jih že dobiš, ima večina dve
levi roki, zelo dobro pa se spoznajo na de-
nar. Zato raje vse naredimo doma. Tudi po-
rod teleta! Zakaj pa bi klical veterinarja in
mu dal 20 tisočakov, kar je že toliko kot pol
teleta? Tudi v naravi pride vse samo na svet.«
Delo se lepo razporedi skozi vse leto, tako
da ga zmorejo večinoma sami, le ob trgatvi
jim pridejo pomagat. Sin Jože, vrtnar, ima
tudi rastlinjak, velik okoli 500 kvadratnih me-
trov, za pridelovanje zelenjave, predvsem pa-
radižnika. Tudi v tem primeru ne gre brez
komentarja očeta Cirila: »V rastlinjaku prav-
zaprav delamo vsi, le Jože pobira denar. Ima
žilico za trženje.« To sem opazil tudi na svoji
koži. Ko sem hotel fotografirati vso družino,
se je Jože edini upiral: »Bomo dobili hono-
rar?«
Srednji sin Miha študira v Mariboru, za bo-
bi pa zadnja leta izdeluje spominke in dekora-
tivne ter dišeče sveče iz čebeljega voska. S svo-
jimi izdelki sodeluje s Kozjanskim parkom
ter se udeležuje različnih prireditev, kjer obi-
skovalci občudujejo drobne miniaturne umet-
nije. Na svečah so samo motivi s čebelami,
rad pa bi naredil vsaj dva simbola, ki bi pred-
stavljala dobro ime velike kmetije. »Rad bi us-
tvaril simbole za hišo, družino, vino. Vse je
zaenkrat še pri željah in idejah. Včasih si imel
ideje, pa ni bilo materiala, danes je material,
pa je bolj težko s pametnimi in donosnimi
temami,« razmišlja Miha.
In kaj ima družina Robek od tega, da je v
osrčju Kozjanskega parka? »S parkom ima-
mo sicer dobre odnose, vendar smo priča-
kovali več. Postali smo rezervat, ki je name-
sto pomoči dobil vrsto omejitev! Ker živi-
mo od kmetijstva, nam ni vseeno, kako se
pri nas razvija.«
Robekovi so tradicionalna slovenska kmeč-
ka družina, ki zgodovino spretno dopolnjuje-
jo z novostmi. Ob božiču bodo spoštljivo po-
sedli za dobro obloženo mizo v veliki sobi ob
jaslicah in okrašeni smreki, pomolili in se spo-
minjali, kako je bilo nekoč, nato pa se bo kolo
vrtelo naprej. Kot vsak dan, saj na kmetiji kljub
zimi dela ne zmanjka.
TONE VRABL
Ciril Robek ob svojih trsih. V ozadju mogočna domačija in pisan čebelnjak.
V sodih izpred prve svetovne vojne še vedno hranijo odlično kapljico.
Družina, zbrana za mizo. Od leve: Anita Koletnik ter Franci, Jože, Mihael, Emilija, Ciril in Marija Robek.
Št. 51 - 20. december 2001
8
REPORTAŽA
Ne konjeVf dediščino
bodo icovaii
Bo sedmo leto zaključena obnova skoraj_300 let stare Ošlakove kovačije?
Izštevanka »En kovač
konja kuje, koPko žebljev
potrebuje? Ena, dva, tri, pa
povej število ti!« tone počasi
v pozabo. Tako kot kova-
či. Med kovačijami, ki se
novim časom navkljub
skušajo ohraniti, pa čeprav
le kot spomin na narodovo
preteklost, je skoraj 300 let
stara Ošlakova kovačija ob
Dravinji, tik ob cesti Zre-
če-Skomarje.
Kovaško kladivo je v tej ko-
vačiji utihnilo leta 1990, s
smrtjo zadnjega pravega ko-
vača in lastnika Antona Oš-
laka. Ostala pa je obljuba si-
nov, da bodo obranih kova-
čijo, ostala je želja občine
Zreče, da ohrani kulturni spo-
menik, ostala je Uniorjeva za-
vest, da so iz te kovačije priš-
li njegovi prvi kovači. Pove-
zane želje so obrodile celo-
vito obnovo, ki se počasi
pribhžuje zaključku.
Do Ptuja in
Trojan
1710. Prva izklesana letni-
ca, ki pozdravi obiskovalca
nad vhodnimi vrati v kova-
čijo. Rojstno leto kovačije.
Čas, ko so začeli s podkov-
skim kovaštvom in izdelavo
kmetijske opreme, namenje-
ne vozovom.
Dr. Vito Hazler: »Ošlako-
va kovačija je izreden kul-
turen spomenik. Je ena zad-
njih kovačnic, ki nam jo je
uspelo ohraniti. Brez pri-
zadevanj občine in Unior-
ja, ki sta za obnovo ogrom-
no naredila, ne bi šlo. V tej
občini je bila podobnega ra-
zumevanja deležna tudi
Skomarska hiša. Pri njeni
obnovi se je še posebej iz-
kazal Comet. Če bi bilo po-
vsod v Sloveniji tako, bi v
nekaj letih lahko rešili pro-
pada večino naše kulturne
dediščine.«
1779. Druga pomembna
obletnica. Čas, ko je delu člo-
veških rok priskočila na po-
moč reka Dravinja. Od takrat
naprej je poganjala prve stro-
je: brus na vodo in težko kla-
divo, imenovano repač. »Ta-
krat so tudi povečali kovači-
jo, ki je prej imela podobo
mlina, iz katerega je tudi na-
stala,« pripoveduje najstarej-
ši od treh sinov Antona Oš-
laka, prav tako Anton. Leto
1779 je torej leto, ko se je
začelo orodno kovaštvo. »Iz-
delovali so tako rekoč vso
kmetijsko in gozdarsko orod-
je. Glede na takratne promet-
ne poti in prevoz s konjsko
vprego je bilo njihovo tržiš-
če tako veliko, kot če bi da-
nes izvažali v celo Evropo.
Segalo je do Ptuja in do Tro-
jan,« s ponosom pripovedu-
je Anton Ošlak.
V tistih časih sta v kovačiji
delala dva mojstra, dva po-
močnika, dva do trije vajen-
ci, pa še stalne sodelavce so
imeli. Na primer za dovoz
drv za oglarsko kopo, ki so
jo stalno kurili v neposredni
bližini kovačije.
V času starega očeta seda-
njih lastnikov so bile na do-
mačiji še žaga, trgovina in go-
stilna. Sinovi so bili kovači
in mizarji, hčere trgovke in
gostinke. Kovačija pa je bila
vedno v ospredju, čeprav so
se v tem času (okrog 1900)
pričele težave z materiali. Iz
Celja so s konji vozih žele-
zo in koks, ki ga je terjalo
kurišče za repača, ki se mo-
ra segreti preko 800 stopinj
Celzija.
Kovači za
Unior
Ko se je leta 1920 v Zre-
čah rojevala kovaška indu-
strija, so prišli prvi izučeni
kovači prav iz Ošlakove ko-
vačije. »V Unior ju so to ved-
no znali ceniti,« prizna An-
ton Ošlak in nadaljuje z ni-
zanjem zgodovinskih dej-
stev: »Kovačija je normalno
delala do 2. svetovne vojne,
po njej pa se je zaradi rasto-
če industrijske konkurence
obseg dela počasi zmanjše-
val. Ostala sta le oče in en
delavec, nazadnje, leta 1958,
pa se je moral zaposliti tudi
oče, saj se v tistih časih ni
dalo preživljati z obrtjo. Do-
mača kovačnica pa je bila
očetovo veselje in ponos, zato
kladivo v njej ni utihnilo vse
do leta 1990, ko je še teden
pred smrtjo kljub svojim 69
letom delal v kovačnici.
Obljuba očetu
Za zadnjim kovačem so os-
tali trije sinovi: Anton, Da-
nici in Miran. Oče jim je omo-
gočil izobraževanje, »da jim
ne bi bilo treba tako težko
delati«, hkrati pa je to bil po-
greb družinske tradicije, če-
prav: »Očetu sem obljubil, da
bom ohranil kovačnico, ki je
stoletja v rokah družine. Na-
njo sem tudi sam čustveno
navezan, saj smo bili otroci
vedno radi ob očetu v kovač-
nici in mu pomagali po svo-
jih skromnih močeh. Spomi-
njam se časa, ko sem bil še
tako majhen, da sem moral
stati na lesenem podstavku.
Oče ga je potem vsako leto
malo znižal... Naj se zgodi
karkoli, kovačijo moramo
ohraniti. Mora ostati Ošla-
kova,« zagotovi Anton Ošlak,
ki se sicer zaveda, da je na-
slednji generaciji kovaštvo že
povsem tuje.
Sedem let,
sedem
milijonov
Od leta 1990 do 1995 je bila
kovačija zaprta. Lastniki so
se odločili, da sami v obno-
vo ne gredo, saj gre navse-
zadnje za kulturni spomenik.
Potem pa se je v sodelova-
nju občine, države in Unior-
ja pričela obnova. Temelji-
ta, saj je leta 1992 poplava
odnesla jez in sprožila ze-
meljski plaz. Obnova kova-
čije se je začela s sanacijo
plazu. Prvotni optimizem, da
bo vse nared do pomladi, je
hitro splahnel. Dela je bilo
veliko, denar je prihajal po
obrokih. Namesto žebljev
štejejo milijončke. Vsako leto
milijon, v skoraj sedmih le-
tih, kar kovačijo obnavljajo,
torej sedem milijonov tolar-
jev. Več kot polovica od dr-
žave.
Anton Ošlak s »hitrostjo«
obnove ni zadovoljen, še manj
z nekaterimi posegi: »Ne ra-
zumem, zakaj so namesto iz
hrasta ali kostanja naredili ko-
lo iz smrekovega lesa. Ročna
kladiva, preko 300 jih je, rja-
vijo, repač ne pade na pravo
mesto... Do pomladi pa bi naj
bilo vse v redu?«
Prenovo kovačije vodi dr.
Vito Hazler: »Obnovo vodim
po predpisih stroke. Vse je
domišljeno. Ko bo obnova
končana, mora biti kovačija
takšna, kot je bila v preteklo-
sti. Izvajajo jo ljudje, ki so za
to vrhunsko usposobljeni. Če
smo naredili napako, naj jo
oceni strokovna kritika,« od-
ločno zavrne »kritiko na pa-
met.« Strokovnjak z bogati-
mi in v Sloveniji edinstveni-
mi konzervatorskimi izkuš-
njami pač ni pri volji po ne-
potrebnem izgubljati svoje-
ga časa za pregovarjanja in ne-
potrebne razlage. Razlog, za-
kaj poteka obnova tako po-
•časi, pa je po njegovem zelo
preprost: denar. »Če bi imeli
ves denar, namenjen za ob-
novo, naenkrat, bi lahko ko-
vačijo obnovili v letu dni. Lah-
ko pa smo veseli, da od drža-
ve vsako leto zanesljivo do-
bimo denar za obnovo kul-
turnih spomenikov. Trdim, da
smo ga za Ošlakovo kovači-
jo dobro porabili. Kakšna bo
usoda obnovljenega spome-
nika, pa je vprašanje, na ka-
terega ne vem in nočem od-
govoriti.«
Če bo vse tako, kot bi naj
bilo, bodo bodoči obiskoval-
ci v kovačiji lahko ne le ob-
čudovali starinske predme-
te, ampak videli kovača pri
delu. Ošlaka.
MILENA B. POKLIC
Miran in Anton Ošlak pred obnovljenim zunanjim delom kovačije. Led
bo vsak čas v celoti okoval kolo. Tudi v preteklosti je zaradi tega kovači-
ja stala od decembra do marca. Prvo orodje so vsako leto naredili za
Matijev sejem, saj veste: Matija led razbija...
Št. 51 - 20. december 2001
REPORTAŽA
9
»Nisem vedela^
icaj se dogajalff
Mira Jagar, nekdanja žena Mata Jagra, obsojenega zaradi spolnega nadlegovanja štirih
mladoletnih deklet, pripoveduje svojo plat zgodbe
Po objavi članka »Moj
sosed - posiljevalec« v
prejšnji številki Novega
tednika nas je poklicala
Mira Jagar, nekdanja že-
na Mata Jagra, državljana
Hrvaške, ki je bil zaradi
spolnega napada na štiri
mladoletne deklice obsojen
na 11 let zapora in na 10
let izgona iz Slovenije. Mi-
ra pravi, da ne ve, ali je nek-
danji soprog kriv ali ne, obe
s hčerko pa trdita, da je bil
izjemno miren človek. Ču-
di ju, da je zašel na kriva
pota. Predvsem pa se jima
zdi krivično, da sta žrtvi
obsojanj sedaj onidve, ki
za početje očeta oziroma
bivšega moža nista krivi in
zanj ne moreta odgovarja-
ti.
»Nikoli nisem videla, da
bi se Mato dotaknil katere-
ga koli od otrok, ki so pri-
hajali v naše stanovanje. Če
bi opazila kaj takšnega, bi
ga takoj prijavila sama,« pra-
vi Mira Jagar, ki je nekda-
njega soproga spoznala leta
1976. Pravi, da je bilo do za-
četka devetdesetih življenje
z njim lepo...
Ljubezen
»Mato je v Slovenijo pri-
šel iz Bosne še kot otrok.
Spoznala sva se leta 1976, leto
pozneje se nama je rodila
hčerka,« pripoveduje Mira Ja-
gar.
Bil je postaven, miren
možak, poln načrtov, ki je
z ženo in otrokom želel za-
živeti novo življenje. Pri-
den je bil, delal je tudi po
dvanajst ur na dan. »Do le-
ta 1995 smo živeli kar do-
bro. Res je prestajal kazen,
ko je prišel iz zapora, pa
je imel vse, kar lahko ima
povprečen človek. Imel je
družino, dom, opravljal je
priložnostna dela... in v za-
četku je deloval zadovolj-
no. Dokler ni leta 1996, ko
so dokončno zavrnili proš-
njo za slovensko držav-
ljanstvo, začel piti...«
Prošnjo so zavrnili, ker
je bil pred tem obsojen na
šest let zapora zaradi nena-
klepnega umora Mirinega
bratranca. Pogojno so ga iz-
pustili junija 1991, prav na
dan osamosvojitve Sloveni-
je, vendar so slovenske ob-
lasti prošnjo za pridobitev
državljanstva za vse tri za-
vrnile.
»Mato je šel v Ljubljano
in prosil, naj uredijo držav-
ljanstvo vsaj za naju, kar
se je tudi zgodilo. On pa ga
ni mogel nikakor dobiti.
Nenehno se je pritoževal,
ko je nazadnje dobil odgo-
vor, da državljanstva ne bo
dobil pod nobenim pogo-
jem, je začel piti, za držav-
ljanstvo pa je zaprosil na
Hrvaškem,« pojasnjuje Mi-
ra.
Umor
Mato in Mirin bratranec v
tretjem kolenu, Vinko Jajce-
vič, sta sredi osemdesetih
skupaj delala v Cinkarni. »Ne-
koč sta se vrnila iz službe, že
pri nas sta spila liter viskija
in potem nadaljevala. Vmes
sta šla k Vinku domov, češ
da se bo preoblekel, potem
gresta pa naprej, vendar Vin-
ko Matu ni hotel več odpreti
vrat. Mato mu je v zvonec
vtaknil vžigalico, da je ves
čas zvonilo, in prišel domov.
Nekaj ur zatem je k nam pri-
šel tudi Vinko. Bil je besen
zaradi vžigalice. Začela sta
se prepirati zaradi nesogla-
sij iz preteklosti in začel se
je pretep. Šla sem k sosedu
in ga prosila, naj pokliče po-
licijo. V tem času je Vinko
že šel iz kuhinje, Mato pa je
posegel po kuhinjskem no-
žu in ga zabodel. Vinko je pa-
del po stopnicah in kri se mu
je izlila v pljuča. To je bilo
leta 1986, junija leta 1991 je
bil Mato pogojno izpuščen.
Do takrat in tudi pozneje se
ni stepel z nikomer in mislim,
da je to takrat storil iz stra-
hu.«
Prepiri
»Nikoli nisem videla, da
bi Mato otipaval sosedovo de-
klico ali katerega koli dru-
gega otroka, ki je bil pri nas
na obisku,« pravi Mira. »To
deklico sem pazila le enkrat,
za eno uro, ko je imela nje-
na mama prometno nesre-
čo ih je šla v zdravstveni
dom. Takrat se ni zgodilo
nič. Res pa je, da sva se z
Matom velikokrat prepira-
la - vendar ne zaradi sose-
dove deklice, temveč zara-
di njene mame,« zatrjuje Mi-
ra in dodaja, da sta si v ča-
su, ko je ona po ves dan de-
lala, njen mož in soseda ime-
la veliko povedati. »Veliko-
krat je bila pri nas na obi-
sku in tako je bilo vse do le-
ta 1997, ko sem šla na do-
pust v Avstralijo. Ko sem se
vrnila, Mato in soseda nista
več govorila. Nikoli nisem
izvedela, zakaj...«
Zaradi pijače in zaradi sta-
rejše ženske, s katero je ho-
dil takrat, se je Mira odloči-
la za razvezo zakonske zve-
ze. »Najprej sem predlagala,
da vlogo umaknem, če bi se
šel zdravit, vendar je ves čas
zanikal, da pije.«
Po ločitvi ni imel kam, za-
to so še naprej živeli v istem
stanovanju. »Si predstavlja-
te - bila sva na sodišču za
ločitev, zvečer pa sva prišla
v isto stanovanje. Vseeno je
kdaj pa kdaj skuhal večerjo
in rekel: >Skuhal sem, ti pa
jej, če želiš.< Zelo ga je skr-
belo vselej, ko sem zbole-
la...«
Grožnje
Ob tem, da je bil obsojen
zaradi spolnih napadov na šti-
ri deklice (vse žrtve naj bi po-
silil oziroma nadlegoval v do-
mačem stanovanju ali v kle-
ti) so Matu Jagru očitali kaz-
nivi dejanji ogrožanja varno-
sti in prometa z orožjem ter
zaradi groženj staršem oško-
dovank. Eni od prič in ene-
mu od staršev deklic, ki so
ga prijavile, je iz pripora pre-
ko posrednika (ta posrednik
naj bi bila Mira) namreč re-
sno grozil, in za vsako teh
groženj je dobil še po 6 me-
secev zapora.
»Vedno je veliko govoril,
že v času, ko sva se ločeva-
la, sem večkrat slišala: >Iz
tega stanovanja bodo odne-
sli dve krsti,< in: >Poročil sem
se le enkrat in tega ne more
preklicati nobeno sodišče.<
Na trenutke me je bilo res
strah, potem pa sem spoz-
nala, da le govori. Nikoli
ni nobene grožnje, ki jo je
rekel, uresničil - prespal je,
se pomiril in naslednji dan
je bilo čisto drugače,« pra-
vi Mira, prepričana, da bi
morali grožnje, ki naj bi jih
Mato preko nje iz zapora
posredoval materam zlo-
rabljenih deklet, razumeti
drugače. »Vsekakor sem vsaj
toHko groženj, kot sem jih
slišala od njega, slišala tu-
di od staršev teh deklic,« pra-
vi Mira, hči pa doda: »Ena
od njih je nekoč rekla, da
bi moral zdaj nekdo posili-
ti mene, ker sem Matova
hčerka. Da bi tudi jaz vide-
la, kako je to...Verjetno z
mamo nikoli ne bova izve-
deli, ali je vse to v resnici
storil, dejstvo pa je, da bi,
če bi ga poznali, vedeli, da
je le veliko govoril, svojih
groženj pa ni nikoli uresni-
čil.«
Ovadbe
Mato je zaradi spolnih
zlorab mladoletnih deklet
tokrat obsojen že drugič -
prvikrat se je to zgodilo že
leta 1975. »Takrat ga še ni-
sem poznala in vse, kar vem
o tem, vem le po njegovem
pripovedovanju,« pravi Mi-
ra. »Povedal je, da je bil ta-
krat star osemnajst let in je
hodil s šestnajstletnim de-
kletom. Njena mati ji je
prepovedala, da bi se dobi-
vala še naprej, češ: >Moja
hčerka že ne bo hodila z Bo-
sancem!<. Ljubezen je bila
velika in Mato se z dekle-
tom ni nehal srečevati - do-
kler ni njena mama vložila
ovadbo zaradi zavajanja
mladoletnice...« Takrat je
bil Mato Jagar obsojen po-
gojno.
In danes? Če bodo zlorab-
ljena dekleta imela srečo.
Mata v Sloveniji ne bodo vi-
dele vsaj dvajset let - to pa
je, tudi po njihovem mne-
nju dovolj, da spet zaživijo
brez strahu.
Mira in njena hči se dobro
poznata tako z zlorabljeni-
mi deklicami kot z njihovi-
mi starši (ena od njih je z Ja-
grovimi v sorodu) in sreča-
nja v zadnjem času niso pri-
jetna. »NikoU se nismo pre-
pirali s sosedi in še danes sem
z njimi v dobrih odnosih. Ra-
da bi, da bi razumeli, da ni-
sem vedela, kaj se dogaja,«
pravi Mira.
Na vprašanje, ali verjame,
da je Mato naredil to, česar
je obtožen, pravi, da odgo-
vora ne pozna. »S hčerko o
tem pogosto razglabljava
cele ure... Vsem bi nam bi-
lo ljubše, če se nič od tega
ne hi nikoli zgodilo - pred-
vsem zaradi deklic, ki jim
tako prizadejanih bolečin
ne more vrniti noben denar.
Če je res storil, česar je ob-
tožen, je bil še premalo kaz-
novan, če pa ni... Žal mi je,
če se je karkoli od tega res
zgodilo, predvsem zaradi
otrok.«
Kako naprej? »Ne vem. Hči
ima otroka, z njo in vnuki-
njo ostajamo v tem stanova-
nju in skušali bomo živeti na-
prej. Čim bolj normalno živ-
ljenje. Doslej sva že dovolj
pretrpeli.«
ALMA M. SEDLAR
V Jokohami se je v pone-
deljek pričel drugi svetov-
ni kongres proti spolni zlo-
rabi otrok. Udeleženci so
ugotovili, da prostitucija in
otroška pornografija po
vsem svetu naraščata in se
strinjali, da je zloraba otrok
v komercialne namene ena
od oblik terorizma, proti ka-
teri se je potrebno odločno
boriti. Poslabšanje razmer
je posledica razvoja komu-
nikacijske tehnologije, tr-
govina z otroki pa narašča
tudi v razvitem svetu. Po be-
sedah predstavnice Unice-
fa Carol Bellamy je vsako
leto prodanih in kupljenih
na milijone otrok, švedska
kraljica Sylvia pa je izrazi-
la zaskrbljenost zaradi na-
raščajoče zlorabe otrok po
svetu in dodala, da je ža-
lostno, da se kljub temu, da
policija vsak dan ujame na
stotine pedofilov, še vedno
pojavljajo nove zlorabe. Po
njenih besedah naj bi bilo
vsak dan tri tisoč novih žr-
tev pedofilov.
KOMENTAR
Soditi
ali
obsojati?
Kazen, ki jo je petčlan-
ski senat Okrožnega so-
dišča v Celju izrekel 45-
letnemu Matu Jagru je ze-
lo visoka, kar je v prime-
ru, da je v resnici storil
vse, za kar je obtožen, se-
veda prav. Še posebej, če
to pomeni, da bodo odslej
vsem, ki so obsojeni za-
radi zlorabe otrok, sloven-
ska sodišča izrekala več
kot zgolj nekajmesečne
kazni - in če si bodo žrtve
odslej končno o tem upa-
le tudi spregovoriti.
Otroci so tisti, kJ jih je
potrebno zaščititi za vsa-
ko ceno in če kdorkoli od
odraslih ve ali sumi, da
je otrok zlorabljen in o
tem molči, je v bistvu so-
kriv. Najtežje je popravi-
ti krivice, ki se dogajajo
otrokom, čeprav so ravno
otroci najpogosteje žrtve
zlorab in krivic. Ne mo-
rejo se braniti sami.
In tako, kot za to, kar
se jim je zgodilo, niso krive
njegove žrtve, je potreb-
no razumeti tudi Matovo
ženo in njuno hči. Če bi
Mira Jagar (in z njo še ve-
liko drugih žensk) vede-
la, v kaj se bo v letih po
poroki spremenil njen
mož, bi se pred petindvaj-
setimi leti verjetno odlo-
čila drugače. Mira Jagar
in njena hči nista krivi in
nista vredni obsojanja.
Prav bi bilo, da jima oko-
lje, v katerem živita, po-
nudi možnost, da zaživi-
ta na novo. Brez nepo-
trebnih obsojanj in oznak,
ki bi ju v družbi vase za-
prtih in k obrekovanju
nagnjenih Slovencev po
nepotrebnem prav lahko
spremljale še vrsto let.
Še manj so seveda kri-
ve Matove žrtve, in to je
tisto, kar je potrebno ra-
zumeti. Nestrpnost vedno
rodi še več nestrpnosti.
Nasilje rodi več nasilja.
Vsako zlorabo (ali sum
nanjo) je (če je že ni mo-
goče preprečiti) nujno po-
trebno prijaviti oziroma
o tem spregovoriti. Naj bo-
do kaznovani storilci, ne
pa tisti, ki so zaradi nji-
hovih dejanj pretrpeli že
več kot dovolj.
ALMA M. SEDLAR.
Št. 51 - 20. december 2001
10
GOSPODARSTVO
Interfruct zapustil Celje
Cash&carry center na Kidričevi ulici dobiva Tuševo podobo
Direktor Intereuropine fi-
liale v Celju Marko Brezi-
gar je v začetku tedna potr-
dil vest, da je Intereuropa
prodala svoj 49-odstotni de-
lež v podjetju STC-Inter-
fruct, ki ga je pridobila ob
prevzemu celjskega Skla-
diščno-transportnega cen-
tra. Brezigar je še povedal,
da je uradni kupec podjet-
ja Biro Štukelj iz Celja, več
podrobnosti o prodaji pa ni
želel razkriti.
Bolj zgovorni so bili v Ko-
pru, kjer je član uprave Inte-
reurope Radovan Vrabec od-
krito priznal, da je z naku-
pom povezan tudi največji
celjski trgovec, in da Emil Štu-
kelj ni kupil le slovenskega
deleža v mešanem podjetju
STC-lnterfruct, ampak tudi
večinskega, ki je bil v lasti
nemške multinacionalke Tan-
gelmann. Kot je znano, sta
STC - Interfruct spomladi leta
1999 ustanovila Skladiščno-
transportni center in Tangel-
mannova trgovska veriga In-
terfruct, ki ima sedež na Ma-
džarskem. Oba lastnika sta
imela s skupnim podjetjem,
v katerega sta vložila 250 mi-
lijonov tolarjev, zelo velike
načrte. V petih letih naj bi v
Sloveniji zgradila kar deset
cash&carry centrov, vendar
se je zataknilo že pri prvem.
V celjskem centru, ki so ga
januarja lani odprli v eni od
skladiščnih hal STC-ja, se je
namreč že po enem letu de-
lovanja pokazalo, da promet
in zaslužek ne bosta tolikšna,
kot so pričakovali. Namesto
velikih kupcev, kot so na pri-
mer gostinci, bolnišnice, šole
in vrtci, so bili glavni obisko-
valci centra »navadni« potro-
šniki, zato mesečni promet
še zdaleč ni dosegel načrto-
vanih 100 milijonov tolarjev.
Zato najbrž niti ne čudi, da
se je Tangelmann odločil za
izstop iz skupnega podjetja.
Svoj delež je najprej ponudil
Intereuropi, ki pa je prav ta-
ko že dlje časa razmišljala, kaj
naj stori s podjetjem, ki ga je
dobila skupaj z STC-jem. Še
sredi leta, ko je bil dokončni
prevzem skladiščnega centra
tik pred zaključkom, je Ra-
dovan Vrabec napovedoval, da
bo Intereuropa najverjetneje
obdržala svoj delež, a so si ka-
sneje premislili. »Intereuro-
pa se je sicer v preteklosti že
ukvarjala s trgovino, vendar
te dejavnosti že nekaj časa ni-
ma v svoji strategiji. Ker je šlo
zgolj za finančno naložbo in
ker morebitni razvoj trgovin-
ske dejavnosti ne bi prav nič
vplival na razvoj celotne In-
tereurope, smo se ob Tangel-
mannovi ponudbi, naj prev-
zamemo njegov delež, tudi sa-
mi odločili za prodajo,« po-
jasnjuje Vrabec.
Kupca ni bilo težko najti.
Biro Štukelj, ki je od STC-
Interfructa prevzel tudi vseh
Zaradi slabe kakovosti izdelkov prodaja v Interfructu ni stekla tako, kot so načrtovali.
38 zaposlenih, je trgovsko de-
javnost podjetja takoj dal v
franšizo Engrotušu. Center na
Kidričevi ulici (objekti so os-
tali v lasti Intereurope) te dni
že dobiva Tuševo podobo.
kmalu pa bosta takšni tudi
ponudba in cene.
JANJA INTIHAR
Potreben večji nadzor
stečajnikov
Svobodni sindikat opozarja, da so postopki prisilnih
poravnav in stečajev predolgi
število stečaj v celjski re-
giji se je v tem letu zmanj-
šalo, vendar je vse več pod-
jetij, ki slabo finančno sta-
nje poskušajo urediti s pri-
silno poravnavo, so na no-
vinarski konferenci v začet-
ku tedna opozorili v območ-
ni organizaciji svobodnih
sindikatov Celje. Samo v
tekstilni industriji je bilo le-
tos zaradi prisilne poravna-
ve izgubljenih 140 delovnih
mest.
Sekretar območne organi-
zacije Ladislav Kaluža ugo-
tavlja, da so marsikje progra-
mi finančne in kadrovske
reorganizacije pripravljeni
zelo slabo, v podjetjih pa po-
gosto niti ne vedo, kako bo-
do poslovali potem, ko bo-
do poravnali dogovorjene ter-
jatve. Niso redki primeri, ko
podjetja odpuščenim delav-
cem sploh ne morejo izpla-
čati obveznosti, ki jih imajo
do njih, pa naj gre za odprav-
nine, regres ah nadomestila
za prevoz na delo. Forto lUrk,
sekretar odbora za tekstilno
dejavnost, je v svojih ocenah
prisilnih poravnav še bolj os-
ter, saj pravi, da so le podalj-
šanje agonije, predvsem pa
priložnost za dober zaslužek
takšnih ali drugačnih finanč-
nih in svetovalnih podjetij.
Po Turkovih podatkih je tek-
stilna industrija na Celjskem
letos izgubila še 450 delov-
nih mest. Po 70 v Montu in
Korsu, kjer so večino odpuš-
čenih delavcev poslali na ce-
sto le s polovično odpravni-
no ali pa povsem brez nje,
173 delovnih mest pa je bilo
izgubljenih s stečajem Tola.
V svobodnem sindikatu tu-
di opozarjajo, da se nekateri
stečaji vlečejo predolgo. V že-
lezarski družbi Livarna Što-
re traja že od leta 1993 in nič
ne kaže, da bi ga kmalu za-
ključili. »Menimo, da bi ste-
čajni senat moral bolj nad-
zirati stečajne upravitelje, saj
bi s tem lahko preprečili tra-
janje stečajnih postopkov v
nedogled,« pravi Kaluža. Pri-
hodnje leto naj bi se zaklju-
čilo kar nekaj stečajnih po-
stopkov, na primer v Zlatar-
ni Celje in v Ferralitu Žalec,
v prvem polletju pa v sindi:
katu pričakujejo tudi prva iz-
plačila iz stečajne mase pod-
jetja Emo.
Predstavniki območne or-
ganizacije so zaskrbljeni tu-
di zaradi vse večjih težav v
gradbeništvu, saj bo v prime-
ru, če bodo podjetja res ure-
sničila vse napovedi o pre-
sežkih, delo izgubila kar pe-
tina vseh zaposlenih. Skrb
jih tudi že napovedano zdru
zevanje Ingradovih hčerin
skih družb v enovito podjet
je, saj vodstvo Ingrad koncer
na še vedno ni razkrilo, ka
ko naj bi postopki združitve
tekli.
JANJA INTIHAR
»Živimo v bodočnosti««
Gorenje zaključuje leto s 3,3 milijarde tolarjev dobička -
Prihodnje leto 10.200 proizvodov dnevno
Gorenje zaključuje po-
slovno leto s 158 milijarda-
mi tolarjev prihodkov od
prodaje in s 3,3 milijarde to-
larjev dobička. Letos so iz-
delali 2,450.974 gospodinj-
skih aparatov, prihodnje le-
to naj bi jih dobrih 150.000
več, ali 10.200 na dan.
Takšni so osnovni podat-
ki o dosežkih tega slovenske-
ga gospodarskega giganta, ki
so jih predstavih v torek. Go-
renje je prodajo, kljub tež-
kemu poslovnemu letu, ki
sta ga zaznamovala recesija
na za Gorenje najpomem-
bnejših evropskih tržiščih in
izredno huda konkurenca
proizvajalcev bele tehnike,
letos povečalo kar za peti-
no, še za dve odstotni točki
hitreje je rasel dobiček. Ob
tem je član uprave Franjo
Bobinac povedal, da so us-
peli obdržati tržni delež v de-
želah evropske skupnosti,
predvsem pa je porasla pro-
daja na trgih vzhodne in ju-
go-vzhodne Evrope. Gorenje
zdaj na trgih evropske skup-
nosti proda 60 odstotkov
svoje proizvodnje. Od 158
milijard prodaje so kar 83,4
odstotka ustvarili s prodajo
bele tehnike, ki ostaja te-
meljni prodajni program
skupine Gorenje, pri čemer
bodo v prihodnjih letih
predvsem vlagali v razvoj in
prodajo preostalih progra-
mov skupine Gorenje, zla-
sti pohištva, strojegradnje in
storitev.
V letu 2002 naj bi Gore-
nje doseglo skoraj 175 mi-
lijard tolarjev čistih prihod-
kov od prodaje in skoraj 4
milijarde tolarjev čistega do-
bička. Za naložbe bodo na-
menili 12,6 milijard tolar-
jev.
Za ponazoritev proizvod-
nih in prodajnih dosežkov Go-
renja v letu 2001 pa le še ne-
kaj podatkov. Leta 1993 je
Gorenje s prodajo doseglo 216
milijonov evrov, letos jih bc
463, dobiček leta 1995 je bil
dobra 2 milijona evrov, pri-
hodnje leto ga bo, so zatrdi-
li, kar 17,2 milijona.
Jože Stanič je napovedal,
da se bo skupina še naprej ši-
rila - nekaj na račun lastnih
naložb na obstoječih lokaci-
jah, nekaj z nakupi v tujini,
kjer se je strategija skladišč-
no-proizvodnih in prodajnih
centrov že izkazala za uspe-
šno. Zlasti jih mikajo tovrst-
na vlaganja v Zvezni repubh-
ki Jugoslaviji, kjer po 1. juni-
ju nenehno večajo tržni de-
lež, z nakupom pa bi prido-
bili domicilni trg, možnosti
za selitev delov proizvodnje
in tudi odskočno desko za nova
tržišča, posebej v Rusiji.
Od leta 1994 so v Gorenju
za naložbe in posodobitve na-
menili 242 milijonov evrov,
kar je več kot znaša današ-
nja knjigovodska vrednost ce-
lotne skupine. Vlaganja so se
obrestovala in Stanič za sve-
tovni sejem bele tehnike v
Berlinu že napoveduje nove
generacije gospodinjskih
aparatov, »ki še ne bodo zna-
li govoriti treh jezikov, bo-
do pa izgovorjene ukaze že
razumeli.«
BRANKO STAMEJČIČ
InterbreiAi zvišal ceno
Potem ko je vodstvo Pivovarne Laško konec minu-
lega tedna sporočilo, da ne bo objavilo konkurenčne
ponudbe za nakup Unionovih delnic, je belgijska pi-
vovarna ceno, ki jo ponuja za delnico ljubljanske pi-
vovarne, zvišala s 73.000 na 80.500 tolarjev.
V Laškem pravijo, da se bodo o morebitni javni ponud-
bi odločali šele po izidu ponudbe Interbrewa, katere rok
pa se bo zaradi nove cene podaljšal do 3. januarja pri-
hodnje leto. Ali bo belgijska multinacionalka uspešna
ali ne, je odvisno predvsem od kapitalske in odškodnin-
ske družbe, ki še vedno tehtata, vsaj uradno, na katero
stran bi se obrnili.
V Pivovarni Laško, kjer imajo skupaj z Radensko v la-
sti skoraj 25 odstotkov delnic Uniona, poudarjajo, da o
morebitni prodaji tega deleža ne razmišljajo. Še vedno
so namreč prepričani, da jim bo uspelo združiti sloven-
sko industrijo pijač. JI
Aipos za reciklažno dvorišče
Z uvajanjem ločenega
zbiranja odpadkov v okvi-
ru podjetja so od letošnje-
ga julija naprej v šentjur-
skem Alposu količino me-
šanih odpadkov, ki nasta-
jajo v proizvodnji in poslo-
vanju podjetja, zmanjšali
kar za 60 odstotkov.
V Alposu so si zadnje de-
setletje prizadevali, da bi kar
najbolj ekološko sanirali
proizvodnjo. V ta namen so
ustanovili hčerinsko podjet-
je Ekološka peč. Z dvema ve-
likima naložbama v izgrad-
njo lakirnice ter ekološke pe-
či, skupaj vrednima 10,5 mi-
lijona nemških mark, so
zgradili osnovno infrastruk-
turo, ki v celoti zadošča za
lastne potrebe, del zmoglji-
vosti pa ponujajo tudi na tr-
gu. Z izgradnjo sodobne la-
kirnice so sanirali težave z
odpadnimi vodami, z ekološ-
ko pečjo pa je rešeno vpra-
šanje onesnaževanja zraka.
Korak naprej v prizadeva-
njih za okolju bolj prijazno
proizvodnjo je tudi uvajanje
ločenega zbiranja odpadkov.
Več kot prepolovljena koli-
čina mešanih odpadkov je po-
sledica ločevanja posamez-
nih vrst odpadkov, pri čemer
je ob skrbnem ločevanju vse
več odpadkov, ki so primeri
ni za nadaljnjo predelavo. Za-
to ne preseneča, da v Alposu
načrtujejo tudi ureditev re-
ciklažnega dvorišča, kjer bi
poskrbeli za predelavo last-
nih odpadkov ter odpadkov,
zbranih v ostalih podjetjih in
obratovalnicah šentjurske in-
dustrijske in obrtne cone.
I. STAMEJČIČ
St. 51 - 20. december 2001
GOSPODARSTVO
11
Pipenbaher kupuje
srce zdravilišča
Z denarjem od prodaje Dona ta bi bistriški podjetnik prenovil Zdraviliški dom
Direktor in lastnik bi-
striškega podjetja Svit mag.
Jože Pipenbaher je pred
dnevi dokončno potrdil, da
je prodal slatinski hotel Do-
nat. Novi lastnik dobrega
Četrt stoletja starega hote-
la, ki ga je Pipenbaher pred
dvema letoma za milijardo
tolarjev kupil od SKB ban-
ke, je Ers iz Ljubljane, hče-
rinska družba mariborske-
ga Študentskega servisa.
»Lastništvo se pač spremi-
nja. Bistveno je, da bodo z
Donatom še naprej upravljale
Terme Rogaška, ki so v lasti
Jože Pipenbaher: »Odnosi med
lastniki objektov v zdravilišču so
trenutno zelo napeti. V Termah Ro-
gaška smo pripravljeni na kakršno-
koli sodelovanje s konzorcijem, ki
je kupil večinski delež družbe Zdra-
vilišče Rogaška, vendar morajo biti
odnosi med partnerji enakopravni.«
našega podjetja Svit,« je po-
jasnil Jože Pipenbaher, ki je
še letos poleti odločno zavra-
čal možnost, da bi prodal ho-
tel. Kolikšna je bila kupni-
na, ni želel povedati, pa tudi
sicer je celotna prodaja za-
vita v gosto meglo, saj tudi v
Mariboru nočejo pojasniti,
kako so sploh lahko kupili
tako velik hotel. Najbrž gre
za kar precej denarja, saj je
Donat letos dobil popolno-
ma novo zunanjo in notra-
njo podobo. Samo preuredi-
tev hotela, ki so ga uradno
odprli minuli petek, ko se je
v nove in večje prostore pre-
selila tudi Hitova igralnica,
je stala nekaj manj kot 1,4
milijarde tolarjev. Vse sobe
so na novo urejene in oprem-
ljene, prenovljeni so recep-
cija, bar, restavracija in kon-
gresna dvorana, posodobljen
je tudi hotelski bazen, kjer
so dogradili še savne. V krat-
kem bodo na nekaj več kot
100 kvadratnih metrih ure-
dili še fitness studio. Vsi ser-
visni prostori so klimatizira-
ni, sobe pa so energetsko cen-
tralno nadzorovane.
Jože Pipenbaher zagotavlja,
da bo denar, dobljen s proda-
jo Donata, ostal v Rogaški Sla-
tini, saj ga namerava porabiti
za nove projekte. S Sloven-
sko investicijsko banko se na-
mreč pogaja za nakup Zdra-
viliškega doma z znamenito
Kristalno dvorano ter hotelov
Strossmayer in Styria. »Pre-
pričan sem, da bodo pogovo-
ri uspešni in da bomo že v pri-
hodnjih dneh sklenili pogod-
bo,« pravi Pipenbaher. In ka-
ko naj bi potekala prenova
Zdraviliškega doma in obeh
hotelov? »Naložba bo tako po
Prenovljena Hitova igral-
nica v hotelu Donat, ki se
razprostira na nekaj več
kot 400 kvadratnih metrih,
odslej ponuja več možno-
sti za igro, po novem ima
tudi manjši prireditveni
prostor. Prenova igralnice
je veljala 130 milijonov to-
larjev. V Hitu pričakujejo,
da se bo obisk v njej pove-
čal za petino, promet pa naj
bi bil večji za četrtino.
vsebini kot po trajanju zelo
obsežna. Še preden smo se do-
končno odločili za nakup, smo
potihem pripravili osnovni na-
črt in izračunali, kolikšen bi
T)il stroški. Če se bodo pogo-
vori s SIB banko končali us-
pešno, bomo prihodnje leto
pripravljali dokumentacijo,
samo prenovo pa bi izvedli v
letu 2003,« napoveduje Pipen-
baher.
Kot je znano, se je za na-
kup Zdraviliškega doma po-
tegovala tudi Steklarna Ro-
gaška, oziroma družba Ro-
gaška Crystal - Hotelirstvo in
gostinstvo. Tolikšno zanima-
nje za najstarejše slatinske
hotele ne preseneča. Tako kot
je namreč za ostanek nekda-
nje krovne družbe Zdraviliš-
če Rogaška veljalo, da bo ti-
sti, ki jih bo kupil, tudi sim-
bolno kupil zdraviUšče, ve-
lja nekaj podobnega tudi za
Zdraviliški dom. Tisti, ki ga
bo kupil, bo dobil srce Ro-
gaške Slatine.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Silvan Križman, član uprave no-
vogoriškega Hita in prvi direk-
tor igralnice v Rogaški Slatini:
»Prijetno je videti, kako Rogaška Sla-
tina po vseh hudih letih spet z velikim
optimizmom zre v prihodnost. Prva
lastovka je prav gotovo prenovitev
hotela Donat. Vse težave zdravilišča
smo še kako občutili tudi v igralnici,
saj je bilo gostov in tudi zaslužka bolj
malo. Kljub temu smo v Hitu ves čas
verjeli, da blagovna znamka in tradi-
cija ne moreta kar tako izginiti in da
se bo prej ali slej našel nekdo, ki bo
poskušal to tradicijo ohraniti pri živ-
ljenju.«
Terme Olimia se ozirajo k Ptuju
Kmetijski kombinat Ptuj
je prejšnji mesec objavil raz-
pis za prodajo svoje hčerin-
ske družbe Terme Ptuj. Po-
leg Term Čatež in Morav-
skih Toplic so ponudbo od-
dale tudi Terme Ohmia, kjer
80 že dlje časa načrtovali
nakup katerega od sloven-
skih zdravilišč.
Kot je povedal direktor
Zdravko Počivavšek, vidi-
jo prihodnost ptujskih term,
katerih poslovanje zelo do-
bro poznajo, predvsem v raz-
vijanju vodnih programov in
kasneje še v širitvi hotelskih
zmogljivosti. O ceni, ki jo po-
nujajo za terme, ne želi go-
voriti, znano pa je, da v kme-
tijskem kombinatu svojo
družbo cenijo na približno
15 milijonov mark.
Ali bodo Atomske toplice
uspele s ponudbo ali ne, in
ali bo kombinat sploh pro-
dal Terme Ptuj, bo znano še-
le januarja prihodnje leto. Na
zahtevo ptujske občine in nje-
nih pravnih naslednic je na-
mreč sodišče v začetku ted-
na z začasno odredbo usta-
vilo prodajo. Občine namreč
trdijo, da so tudi same vla-
gale v terme in za svoj vlo-
žek zahtevajo 28-odstotni
lastniški delež. V kmetijskem
kombinatu, kjer želijo na vsak
način prodati terme, zato
predlagajo, da bi pri banki
deponirali 28 odstotkov dob-
ljene kupnine in počakali, da
se spor reši.
V Atomskih toplicah pra-
vijo, da so ptujske toplice pri-
pravljeni kupiti tudi v prime-
ru, če se bo spor končal v prid
občinam. »Terme Ptuj so
vredne naših naporov, saj
predstavljajo zelo vehke
možnosti za razvoj,« meni
Zdravko Počivavšek in doda-
ja, da zaradi načrtov, ki jih
imajo v Sloveniji, ne bodo
odstopih od že napovedane-
ga nakupa enega od bližnjih
hrvaških zdravilišč.
JI
Mercator
med
najlepšimi
Združenje za trgovino pri
Gospodarski zbornici Slove-
nije je letos že tretjič izved-
lo projekt »Najbolje urejena
slovenska prodajalna«.
Na razpis se je odzvalo 112
podjetij in samostojnih
podjetnikov, ki so prijavili
332 prodajaln. V ožji izbor
sta se uvrstili tudi dve s celj-
skega območja. Oddelek po-
hištva v Blagovnici Boč v Ro-
gaški Slatini je dobil priz-
nanje, Supermarket Jelša v
Šmarju pri Jelšah pa diplo-
mo. Obe prodajalni sta v la-
sti Mercatorja SVS.       JI
Vigrad gradi za Črnogorce
Celjsko podjetje Vigrad,
ki se ukvarja s komunal-
^0 dejavnostjo, najbolj pa
ie znano po sestavljanju
»lobilnih straniščnih ka-
bin, je letos razširilo svo-
poslovanje tudi na Čr-
^0 goro.
Junija je v Cetinju usta-
^ovi\o podjetje Vigrad-
Montenegro, ki v Črni gori
Uspešno prodaja straniščne
^bine, dober glas pa mu
i^v nekdanji jugoslovanski
^^publiki odprl vrata tudi
na ostala področja, s kate-
rimi se ukvarja. K temu je
prispeval tudi septembrski
obisk direktorja javnega ko-
munalnega podjetja iz Pod-
gorice, ki si je med drugim
ogledal tudi celjsko odla-
gališče komunalnih odpad-
kov. Urejenost deponije
mu je bila tako všeč, da si
je nekaj podobnega zaže-
lel tudi za svoje mesto.
»Odločitev ni bila težka in
pred kratkim smo županu
Podgorice predali idejni
projekt za sanacijo obsto-
ječega ter za izgradnjo no-
vega odlagališča,« je pove-
dal lastnik Vigreda Vidko
Gradišnik.
Projekt je vreden 7 mili-
jonov mark, financiral pa se
bo iz evropskih skladov.
Gradišnik, ki je navdušen
nad sprejemom, ki so ga bili
deležni v Črni gori, predvi-
deva, da bodo s sanacijo in
z razširitvijo deponije pri-
čeli že prihodnje leto.
JI
FINANCE
Vrednostni papirji deinišidii družb
Vrednostni papirji investicijsidli družb
Tečajnica
Borzni indeicsi
* v tednu od 13.12.2001 do 19.12.2001
Št. 51 - 20. december 2001
12
NASI KRAJI IN LJUDJE
Večje ognjišče
mladili invalidov
v stanovanjske prostore
Sončka, celjskega društva
cerebralne paralize, se bo-
do po novem letu preselili
še trije mladi invalidi, ki bo-
do skušali živeti čim bolj
samostojno življenje. V nji-
hovi bivalni enoti v Štorah
so namreč predali namenu
nove, dodatne prostore.
Mladi invalidi so se odloči-
li za preselitev po novem le-
tu, saj želijo preživeti bližnje
praznike še v krogu najdraž-
jih. V Štorah, kjer bo v pri-
hodnje živelo vsega skupaj
osem mladih invalidov, so novi
prostori skoraj povsem pri-
pravljeni za vselitev, le pohiš-
tvo je še treba namestiti.
Okvirna vrednost naložbe
v širitev bivalne enote je osem
milijonov tolarjev, od česar
je največ prispeval Rotary
club Celje, z visokimi zne-
ski sta prav tako pomagala
Kovintrade in zavod Žarek.
Člani Sončka so precej po-
magali s prostovoljnim de-
lom. Za uradno odprtje so
prevzeli tudi darove donator-
jev, sušilni stroj ter veliko ko-
ličino pralnega praška.
Ob tej priložnosti so za še-
sto obletnico centra Sonček,
ki je začel z delavnico v Gre-
Z dneva odprtih vrat celjskega Sončka. Mlada invalida Vilma Oblak in Branko Košenina delata v
Sončkovi delavnici ter bivata v njegovi stanovanjski enoti v Štorah.
gorčičevi uhci v Celju, pri-
pravili dan odprtih vrat. Pri-
kazali so izdelovanje božič-
no-novoletnih voščilnic, ki
predstavljajo osrednjo dejav-
nost Sončkove delavnice.
BRANE JERANKO
Foto: SHERPA
Štorovčani nočejo
več v Celje
Občinski svet Štor je v ponedeljek opozoril vodstvo
upravne enote v Celju, da želijo imeti v Štorah njeno
stalno informacijsko pisarno.
Tako bi lahko občani urejali postopke v zvezi z osebnimi
listinami ter podobne zadeve v domačem kraju. K omenjene-
mu pozivu jih je še posebej spodbudila novica, da bosta začeli
takšni pisarni z novim letom z delom v Vojniku ter na Dobrni.
V štorski občinski stavbi imajo tri prostore že pripravlje-
ne, v proračunu za leto 2002 pa nameravajo zagotoviti še
dodatni denar. BJ
Modelarji v novih
prostorih
Zveza organizacij za tehnično kulturo Celje je v sobo-
to odprla nove prostore. Na Gledališkem trgu so uredili
modelarsko delavnico s štirinajstimi delovnimi mesti za
modelarje.
Zveza danes združuje trinajst društev, članstvo pa se je v
primerjavi s časom izpred desetih let precej usulo. Zato si
obetajo, da bodo morda z modelarsko delavnico v središču
mesta znova spodbudili zanimanje za modelarstvo.     NGL
Brezplačno plavanje,
drsanje in kegljanje
v času božično novoletnih počitnic bodo otroci v Celju
lahko zastonj drsali, plavali in kegljali. V ponedeljek, četr-
tek in petek bo brezplačno plavanje v bazenu Golovec med
pol deseto in pol dvanajsto uro. V istem času bo počitnikar-
jem na voljo tudi kegljišče. Na drsališču v Mestnem parku pa
bodo zastonj drsali med deseto in pol dvanajsto uro.  NGL
Štore ustanavljajo
Komunalo
Občinski svet Štor se je
soglasno odločil za ustano-
vitev javnega podjetja Ko-
munala Štore, ki naj bi za-
živelo v prvih mesecih leta
2002. S podjetjem za ureje-
vanje in vzdrževanje jav-
nih naprav naj bi med dru-
gim prišli do hitrejše ter ne-
posrednejše možnosti pri-
javljanja na razpise za pri-
dobivanje državnega denar-
ja.
V dejavnosti, ki jih oprav-
ljata javni podjetji VO-KA in
Javne naprave, ne namerava-
jo posegati in bodo za zače-
tek poskrbeli predvsem za po-
kopahško dejavnost. Kot je
še povedal župan Franc Jaz-
bec, javno podjetje ne prinaša
novih zaposlitev in bo naj-
prej zaposlilo le delavca, ki
v okviru občinske uprave že
opravlja začasne prevoze
učencev iz Kompol v Štore
(šolo v Kompolah prenavlja-
jo). Računajo še na enega de-
lavca, vendar le v primeru,
če bo mogoče poleg njega za-
posliti štiri delavce za javna
dela.
Osnovni kapital družbe z
omejeno odgovornostjo, ka-
tere ustanoviteljica ter edi-
na lastnica bo občina Štore,
bo 2,1 milijona tolarjev.
BRANE JERANKO
Da vam bo še naprej
toplo pri srcu ...
Celeia regestrirana
Podjetje Celeia s sedežem v Baski je vpisano kot pravna
oseba v sodni register na Reki. Ustanoviteljica podjetja je
Mestna občina Celje in je prva slovenska občina, ki ji je uspe-
lo registrirati podjetje na Hrvaškem. Podjetje je registrirano
za menjalne posle, poslovanje z nepremičninami, za izposo-
jo strojev in opreme ter za storitvene dejavnosti. Preko pod-
jetja Celeia bo občina Celje lahko uresničila številne načrte
povezane z obnovo in razvojem počitniškega doma v Baski,
pa tudi z drugimi objekti, ki so v njeni lasti na Hrvaškem.
NGL
Kdo v Dragi je proti
prišieicom?
Zaradi načrtovane gradnje dveh blokov v Dragi pri
Štorah, kjer bo šest neprofitnih stanovanj za delavce pri
obrtnikih, se je občinski svet odločil za brezplačni pre-
nos dveh komunalno opremljenih stavbnih zemljišč.
Parceli, vredni 56 tisoč mark, je podaril družbi Nepremič-
nine Celje ter Stanovanjski ustanovi delavcev pri samostojnih
podjetnikih, ki je pred kratkim zgradila podoben objekt v Glo-
bočah pri Vojniku. Za odločitev ni glasoval en sam svetnik, ki
je opozoril na nasprotovanje nekaterih prebivalcev Drage (za-
selku v bhžini Opoke), ki večjim gradnjam nasprotujejo. Žu-
pan Franc Jazbec, prav tako prebivalec Drage, je dejal, da so
takšna nasprotovanja neutemeljena, saj domuje v tistem delu
Drage, ki bi lahko morebitne neugodne vplive najbolj občutil.
Sicer pa je prihajalo do podobnega nasprotovanja že pred
gradnjo bloka v Globočah pri Vojniku.     BRANE JERANKO
Kaj z Energetiico?
Celjsko javno podjetje Energetika bo poslovno leto za-
ključilo s sto milijoni tolarjev izgube, je na zadnji seji
mestnega sveta svetnike seznanil celjski župan Bojan
Šrot. Razlog za takšno poslovanje naj bi bila zadnja
mila zima.
Ker mora izgube javnih podjetij iz proračuna poravnavati
občina, je celjski župan mestnemu svetu naložil, da imenuje
komisijo, ki bo sestavljena strokovno in politično. Skupina
bo nato v januarju mestnemu svetu predlagala, kaj storiti z
Energetiko. Župan trenutno vidi dve rešitvi: bodisi koncesij-
ski sistem phnske oskrbe in daljinskega ogrevanje, bodisi
dokapitaUzacijo Energetike. Govorice, da občina prodaja Ener-
getiko, pa je župan zaenkrat odločno zanikal.   NGL
Otroci starejšim
v enoti Mehurček vrtca Zarja že tretje leto pripravljajo darilca za upokojence v Domu
upokojencev. V prihodnjih dneh jih bodo razveselih tudi z obiskom.     S.B., Foto: GD
Št. 51 - 20. december 2001
NASI KRAJI IN LJUDJE
13
Enkrat mesečno
za slepe otroke
v prostorih vrtca Zarja so
v torek odprli oddelek za
predšolsko vzgojo slepih in
slabovidnih otrok celjske re-
gije, ki se bodo skupaj s star-
ši in tiflopedagoginjo sre-
čevali enkrat mesečno.
Praksa v vzgoji in izobra-
ževanju slepih in slabovidnih
otrok je že nekaj desetletij
takšna, da se tudi otroci, ki
ne morejo vizualno komuni-
cirati, izobražujejo v doma-
čem okolju in živijo ter odra-
ščajo v družini. Na ta način
se v Sloveniji izobražuje več
otrok z okvaro vida, kot jih
je v specializiranem Zavodu
za slepo in slabovidno mla-
dino v Ljubljani. Temu je sle-
dila tudi zakonodaja, ki da-
je možnost, da se slepi otro-
ci usmerjajo v predšolski dobi
v redne programe vzgoje in
izobraževanja s prilagojenim
izvajanjem in dodatno stro-
kovno pomočjo. Komisija za
izobraževanje in zaposlova-
nje oseb z okvaro vida pri Me-
dobčinski organizaciji slepih
in slabovidnih v Celju se je
uspela dogovoriti, da bo Za-
vod za slepo in slabovidno
mladino v okviru svoje tif-
lomobilne dejavnosti en del
tega programa prilagojeno iz-
vajal v vrtcu Zarja v Celju.
Za začetek bodo srečanja sa-
mo enkrat mesečno, kot pravi
predsednik komisije magister
Adolf Videnšek, pa želijo,
da se razvi}e program redne
vzgoje in izobraževanja.
Enkrat mesečno se bodo ta-
ko predšolski otroci iz celj-
ske regije zbrali v vrtcu Zar-
ja skupaj s starši. Tiflopeda-
goginja Urška Lah iz tiflo-
mobilne službe Zavoda za
slepo in slabovidno mladino
bo z njimi skupinsko in in-
dividualno izvajala prilago-
jen program. »Izvajali bomo
specialna usposabljanja, to je
orientacija in mobilnost, sa-
mourejanje, ko se otroci uči-
jo hraniti, oblačiti, osebne
nege. Delali bomo tudi vaje
čutil, ki so pri orientaciji, pa
tudi kasneje za opismenjeva-
nje, zelo pomembne.« Za na-
kup posebej prilagojenih
igral je Mestna občina Celje
namenila 200.000 tolarjev.
Predstavnica staršev Mari-
ja Jagarinec ima petletnega
Kristjana z okvaro vida. Njej
in ostalim staršem, ki jih druži
ista usoda, se je ideja poro-
dila, ko so jim prijatelji z ma-
riborskega območja poveda-
li, da nekaj podobnega pri
njih že izvajajo. Pravi, da
starši predvsem pričakujejo
osnovno tiflopedagoško
obravnavo, ki jim po zako-
nu pripada 3 ure tedensko.
Doslej so Kristjana vozili en-
krat mesečno v Avstrijo, kjer
so morali za usluge plačati,
prav tam pa so tam dobili tu-
di določene učne pripomoč-
ke, jih prinašali s sabo v Slo-
venijo in jih po enem mese-
cu vračali. Kristjan je sicer
vključen v popolnoma reden
vrtec Anice Černejeve iz Ce-
lja v enoto Hribček, kjer ga
je vzgojiteljica Andreja Mar-
guč zelo lepo sprejela, prav
tako pa tudi vsi ostali otroci
in njihovi starši.
SIMONA BRGLEZ
Foto: GAŠPER DOMJAN
»Posušenifc
kmetje kličejo v
Ljubljano
številni kmetovalci v ob-
čini Štore težko pričakuje-
jo zadnjo akontacijo (peto
po vrsti) državne pomoči za
delno odpravo posledic lan-
ske suše. Tako so prejeli v
državni komisiji za sana-
cije v zadnjih tednih več kot
sto klicev iz občine Štore.
V občinski upravi v Štorah
so prejeli pisni sklep, da so
sredstva za peto akontacijo
odobrena, v ponedeljek. Ob-
činska uprava je začela v to-
rek oškodovancem že poši-
ljati sklepe o dodelitvi sred-
stev državne pomoči za del-
no odpravo posledic lanske
suše. Oškodovanci bodo pre-
jeH denar na svoje račune ta-
koj ko bodo sredstva iz Ljub-
ljane nakazana, so povedali
v občinski stavbi. Na občini
ga pričakujejo v prihodnjem
tednu.
Med množico oškodovan-
cev jih je sedem, ki za peto
akontacijo kljub pričakova-
njem ne bodo prejeli nič več.
Po prejšnjih nakazilih so na-
mreč predpisano povprečje
že presegli.
Sicer pa so na ponedeljkovi
seji štorskega občinskega sve-
ta v Kompolah predstavili raz-
predelnico s podrobnimi po-
datki koliko škode je posamez-
nik prijavil, koliko so mu je
priznali, koliko mu je bilo iz-
plačane ter koliko bo dobil za
peto, zadnjo akontacijo.
BRANE JERANKO
V Celju Svetovalni
center za otroke?
Mestna občina Celje podpira ustanavljanje različnih
oblik pomoči mladostnikom in njihovim staršem. Sku-
paj s centrom za socialno delo celjski občinski oddelek
za družbene dejavnosti in pedopsihiatrični oddelek Zdravs-
tvenega doma Celje proučujejo pogoje, ki bi jih potrebo-
vali za ustanovitev Svetovalnega centra za otroke.
V praksi se namreč kaže potreba po njem. Sedež bi imel v
Celju, služil bi regiji, v njem pa bi delovali strokovnjaki z
različnih področij. Center bi nudil pomoč otrokom, mla-
dostnikom in staršem, ko se pojavijo težave z učenjem, pri
branju, pisanju, pri komunikaciji, čustvovanju, vedenju in
podobno. NGL
Drobiž
sveta
Nova Ljubljanska banka
se je na izviren način lotila
problema zamenjave ko-
vancev iz dežel evropske de-
narne skupnosti, ki po 28.
februarju prihodnjega leta
ne bodo več zakonito pla-
čilno sredstvo.
V svojih večjih posloval-
nicah so postavili tako ime-
novane Unicefove nabiralni-
ke. Gre za akcijo Za drobiž
sveta, ki jo vodijo s sloven-
skim odborom za Unicef. Če-
prav lahko te dni kovance tu-
di položite na svoje devizne
račune in jih bodo 31. de-
cembra avtomatično spre-
menili v evre, bo najbrž mar-
sikdo ubral lažjo, dobrodel-
no pot in kovančke, ki so se
doma nabrali na poteh po tu-
jini, preprosto podaril otro-
kom sveta. V Celju je nabi-
ralnik Unicefa v poslovalni-
ci Nove Ljubljanske banke
na Mariborski 1.
BS
Št. 51 - 20. december 2001
14
. NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Posesti brez mejnili
nedoslednosti
V Spodnji Savinjski dolini pripravili predlog komasacij - Hmeljski
kompleksi na več kot tisoč hektarjih
Kmetijske zadruge v
Spodnji Savinjski dolini so
v sodelovanju z Upravno
enoto Žalec pripravile pred-
log komasacij oziroma
združevanja hmeljskih
zemljišč v enotne posesti.
Predlog so že posredovali
tudi kmetijskemu ministrs-
tvu.
Na območju Spodnje Sa-
vinjske doline so predvideli
37 komasacij na 1.094 hek-
tarjih, vključenih pa je 396
udeležencev. V večini koma-
sacij kot udeleženec nasto-
pa tudi država oziroma sklad
kmetijskih zemljišč. Največ-
ja predvidena komasacija, ki
obsega 90 hektarjev hmelj-
skih zemljišč, je v komplek-
su Ložnice in Petrovč.
Predlog komasacij sedaj
preučujejo v ministrstvu za
kmetijstvo,
gozdarstvo in
prehrano. Mi-
nister Franci
But je že med
obiskom na
Gomilskem ob-
ljubil, da bodo
poskušali v mi-
nistrstvu preko
komasacij raz-
rešiti stare mejne nedosledno-
sti, ki so se pojavile ob aron-
dacijah. V žalski upravni eno-
ti so predlagali, da bi poleg ko-
masacij, seveda tam, kjer je
to možno, izvedli tudi posto-
pek menjave zemljišč. Na vseh
za komasacije predvidenih
zemljiščih je namreč denacio-
nalizacij ski po-
stopek zaklju-
čen.   Večina
lastnikov, za-
konsko določe-
nih 80 odstot-
kov, se strinja s
tovrstno obU-
ko   uporabe
hmelj skih
kompleksov.
Menjave bi prišle v upoštev
tam, kjer razlaščenci nimajo
interesa vztrajati v hmeljiščih.
Zemljišča bodo pričeli zdru-
ževati predvidoma prihodnje
leto v okviru finančnih mož-
nosti državnega proračuna. Po
mnenju načelnika žalske
upravne enote Marjana Žohar-
ja gre za manj zahtevne postop-
ke, kot pri klasičnih komasa-
cijah, zemljišča so bila naifireč
združena že leta 1963. V bis-
tvu gre sedaj bolj za ugotav-
ljanje mej, dogovore o obde-
lavi ter izrabi skupnih infra-
strukturnih površii) in objek-
tov, kot so dostavne ceste, me-
lioracijski jarki in namakalni
sistemi. Na hmeljiščih v Spod-
nji Savinjski dolini je bilo na-
mreč precej narejenega, ven-
dar ta infrastruktura ni nikjer
navedena.
U. SELIŠNIK
komasacija - združitev
zemljišč vseh posestnikov
na določenem področju v
enoten kompleks
arondacija - zaokrožitev
zemljišč v enoten kom-
pleks z vključitvijo dru-
gih parcel
Karitas za pomoč na
domu .
Župnijska karitas Vransko je praznovala 10-letnico
uspešnega delovanja. Slovesnost so pričeli z mašo v cerkvi
sv. Mihaela na Vranskem.
Vodja Župnijske karitas Vransko Martina Felicijan je spre-
govorila o jubileju, v nadaljevanju pa so predstavili projekt
Pomoč družini na domu. V občinskih svetih Vransko in Tabor
so že pred časom podelili koncesijo za izvajanje programa'
Zavodu Pelikan karitas iz Ljubljane. Na slovesnosti so županja:
občine Tabor Vida Slakan, župan občine Vransko Franc Su-1
šnik ter direktor Zavoda Pelikan karitas iz Ljubljane Imre Jere-
bic podpisali koncesijsko pogodbo (na sliki).    T. TAVČAR
Z OBČINSKIH SVETOV
Minus pokrit
BRASLOVČE - Svetniki so morali v rebalansu proračuna
zmanjšati prihodke in odhodke za približno 57 milijonov
tolarjev, ker niso prodali stanovanj v poslovno-stanovanj-
skem objektu Braslovče 29. Poleg tega so opravili prvo bra-
nje proračuna za leto 2002. V proračunu, ki je v javni obrav-
navi do 13. januarja prihodnje leto, bo približno 524 mili-
jonov tolarjev prihodkov in 528 milijonov tolarjev odhod-
kov. Proračunski primanjkljaj bodo prikrili iz ostanka sred-
stev letošnjega rebalansa. (TT)
Zlatoporočenca
Tominšek
Alojz in Angela Tominšek iz Migojnic v žalski občini
sta pred dnevi praznovala zlato poroko.
Lojze se je rodil leta 1929 v Libojah. Osnovno šolo je obi-
skoval v Libojah in Petrovčah, nato se je hotel izučiti za me-
sarja, vendar mu je to preprečila vojna. Po njej se je odločil,
da bo šofer in končal je šolo za ta poklic. Žena Angela se je
rodila leta 1930 v Zabukovici, po končani osnovni šoli pa se
je zaposlila v bolnici Novo Celje, kjer je bil zaposlen tudi
Alojz. Tam sta se spoznala, poročila, v zakonu pa so se jima
rodili sin Boris in hčerki Alenka in Lidija, ki so danes že
poročeni in imajo svoje domove. Zlatoporočenca sta bila
dobra in skrbna starša. Otroke sta učila skromnosti, pošteno-
sti in marljivosti. Danes z zadovoljstvom ugotavljata, da tak-
šni tudi so. Obred zlate poroke je v Savinovi spominski sobi
v Žalcu opravil podžupan Janko Kos. T. TAVČAR
Jedi za
vsaico
opravilo I
člani sekcije Čajanka;
Društva upokojencev Pe-
trovče se vedno znova do-
mislijo česa izvirnega ini
koristnega. Tokrat so vi
dvorani Gasilskega doma
v Drešinji vasi pripravili
razstavo jedi za vsakd
opravilo.
Na njej so članice, ki so
vse seveda starejših letni^
kov, prikazale jedi, kakrj
šne so včasih pripravljal^
za nabiralce gob, žanjiceJ
ličkanje, semanji dan, ok-'
toberfest na domači mi/i,'
praznik sv. Jurija in l<na--
povsko večerjo. Pri tem sg|
sodelovaH tudi njihovi vnu|
ki in pravnuki iz vrtca Pe-I
trovče, ki so dedke in ba-f
bice zasuli z vprašanji ol
pravilni in dobri prehranil
Štefka Pevec, ki je predJ
sednica sekcije Čajanka, j J
bila z odzivom sokrajano J
zadovoljna, zahvalila se je|
vsem sodelujočim in za|
ključila, da hrana, naj bol
takšna ali drugačna, tekn^
najbolj, če jo jemo z ljubi
Ijeno osebo. I
T TAVČAlI
Na pregled le tretjina,
pa še to s težavami
Nalepke za označevanje
tehničnih brezhibnosti vo-
zil, ki jih je po novem treba
nalepiti na vozila, so pov-
zročile nekaj nevšečnosti tu-
di v žalski upravni enoti.
Prve težave so sicer odpra-
viH, vendar se v Spodnji Sa-
vinjski dohni že sedaj spra-
šujejo, kako bo spomladi z
registracijo traktorjev in ko-
les z motorjem. Na področ-
ju žalske upravne enote je kar
precej kmetijske mehaniza-
cije, ki jo ljudje spomladi re-
gistrirajo za pol leta, tehnič-
ne preglede pa so pooblaš-
čene organizacije opravljale
kar na terenu oziroma na se-
dežih kmetijskih zadrug. Na-
vadno so vse potrebne podat-
ke v upravni enoti z enodnev-
nim zamikom vnašali v regi-
ster. Zaradi določila, da je tre-
ba poleg vnosa v računalnik
poskrbeti za tiskanje nalep-
ke, pa bo treba poskrbeti za
računalniško povezavo, da bo-
do lahko potrebne nalepke
sploh stiskali. V Upravni enoti
Žalec imajo v uradni evidenci
približno dva tisoč kmetijskih
strojev, kar je po nekaterih
ocenah samo tretjina vseh
strojev, ki bi jih morah teh-
nično pregledati.
Kakor pa kaže, bodo v
Spodnji Savinjski dolini pri-
hodnje leto le dobih bazo za
tehnične preglede. V Uprav-
ni enoti Žalec so že pred le-
tom dni vložili zahtevo na pri-
stojno ministrstvo, da bi tu-
di na območju Spodnje Sa-
vinjske doline uredili bazo
za tehnične preglede vozil.
Na območju žalske upravne
enote namreč nimajo poob-
laščenega izvajalca za oprav-
ljanje tehničnih pregledov,
zato so občani svoja vozila
vozili na preglede v druge kra-
je, večinoma v Celje. Nekaj
časa so bazo za opravljanje
tehničnih pregledov namera-
vali postaviti na avtopoligo-
nu na Ločici, vendar pa je bila
namembnost drugače opre-
deljena. Sedaj stavijo na Si-
pov kompleks in upajo, da
bo ministrstvo kmalu dode-
lilo predpogodbo, na osnovi
katere bi Avto Celje v Sipo-
vem kompleksu v Šempetru
postavil izpostavo, v kateri
bi opravljali tehnične pregle-
de vozil in tudi druge dejav-
nosti, ki so povezane z regi-
stracijo vozil. US
Ustanovljena turistična zveza
V ponedeljek so na kmetiji odprtih vrat pri Rotovniku v Gotovljah ustanovili Zvezo
turističnih društev občine Žalec.
V zvezo je vključenih deset turističnih društev in aktiv kmečkih žena s Ponikve, za
predsednico pa so izvolili Ivico Čretnik. Na ustanovni skupščini, ki se je je udeležil tudi
predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marijan Rožič, so sprejeli statut, delovni in
finančni plan ter imenovali druge odbore. Namen ustanovitve žalske turistične zveze je
združevanje in skupen nastop vseh društev, s svojim delom pa naj bi obogatili delovanje
Turistične zveze Spodnje Savinjske doline. TT
Sošolci po
pol stoletja
Na Polzeli so se srečali nek-
danji sošolci in sošolke, ki so
leta 1951 končali nižjo gim-
nazijo. V pol stoletja so se raz-
šli na vse konce Slovenije, pa
tudi v Kanado, za kraj snide-
nja pa so izbraU kar prostore
polzelske osnovne šole.
V OŠ jih je pozdravila rav-
nateljica mag. Marinka Ma-
rovt, ki je nekdanjim nižje-
gimnazijcem predstavila se-
danjo sodobno devetletko.
Srečanje so potem nadaljevali
v gostilni Pri Trojčkih, kjer
so obujali spomine na šolske
dni in minuhh 50 let.
T. TAVČAR
Zlati mali maturantje, letnik 1951.
Št. 51 - 20. december 2001
NASI KRAJI IN LJUDJE
15
Boj za krajevna urada
v Nazarjah in na Rečici protesti zaradi napovedane ukinitve krajevnih
uradov
Kakor kaže, tako v Na-
zarjah kot na Rečici ne bo-
jo mirno prenesli odločitve
Upravne enote Mozirje, da
s 1. januarjem 2002 ukine
oba krajevna urada - na Re-
čici bodo dejanje poskuša-
li na vsak način preprečiti.
V mozirski upravni enoti
so pred časom poskrbeli za
uvedbo elektronskega poslo-
vanja v krajevnih uradih Sol-
čava, Luče, Ljubno in Gor-
nji Grad, pri projektu infor-
matizacije krajevnih uradov
pa so sodelovali tudi v našte-
tih občinah. Za krajevna ura-
da Nazarje in Rečica je na-
čelnik UE Mozirje Darko Re-
penšek zaradi večih vzrokov,
predvsem predpisanih meril
in ekonomskih razlogov, na-
povedal ukinitev. Proti tej od-
ločitvi so se izrekli svetniki
obeh krajevnih svetov, Nazar-
je in Rečica, ter tudi v občin-
skih svetih Nazarje in Mozir-
je. Župana obeh občin, Ivan
Purnat in Jože Kramer, sta
na ministrstvo za notranje za-
deve in tudi načelniku Re-
penšku poslala oster protest
zaradi načrtovane ukinitve
krajevnih uradov. Odgovor z
ministrstva po besedah župa-
na Purnata pričakujejo v teh
dneh, vsekakor pa pred 27.
decembrom, ko je napove-
dana selitev dokumentov iz
obeh krajevnih uradov.
»Uredba, na katero se skU-
cuje načelnik, sicer govori o
pogojih za delo krajevnih ura-
dov, nikjer pa ne piše o nji-
hovem zapiranju,« pravi na-
zarski župan Ivan Purnat in
dodaja, da gre za osebno od-
ločitev načelnika Repenška.
Nasploh so svetniki v Nazar-
jah na izredni seji precej čus-
tveno obravnavali zapiranje
urada, po besedah načelni-
ka Repenška pa ga na sejo niso
povabili. »Če so se svetniki
že pogovarjali o tej proble-
matiki, se mi zdi pošteno, da
bi mi dali možnost in prilož-
nost predstaviti različne ar-
gumente, ki govorijo v prid
zapiranju urada,« pravi na-
čelnik in zatrjuje, da so svet-
niki razpravljali brez trdnih
podlag in strokovnih obraz-
ložitev. »Krajevnih uradov na
Rečici in v Nazarjah ne zapi-
ram jaz, za takšno odločitev
obstajajo utemeljeni razlogi;
postopki pa gredo svojo pot.«
Župan Purnat zavrača tu-
di podatke o neracionalno-
sti urada: »Seveda je v kra-
jevni urad prihajalo malo lju-
di, saj je bil odprt le enkrat
na teden. Če bi bil večkrat,
bi tudi več krajanov urejalo
svoje zadeve v KU Nazarje.«
Podobna razmišljanja velja-
jo tudi na Rečici, kjer se po
nekaterih napovedih ljudje
nameravajo »gor postavit«.
Mozirski župan Jože Kra-
mer pravi, da bi bilo naj-
bolj idealno, če bi lahko us-
lužbenka krajevne skupno-
sti opravljala tudi matične
zadeve, vendar pa sedanja
zakonodaja tega ne dopuš-
ča. '
Na ponedeljkovi seji sve-
ta Krajevne skupnosti Reči-
ca so se svetniki dogovorih,
da bodo selitev dokumentov,
neuradno napovedano za 27.
december, poskušali na vsak
način preprečiti. »Če bo se-
litev, se bomo pred stavbo
krajevne skupnosti zbrali vsi
člani sveta, ki bomo glasno
povedali, da tega ne dovoli-
mo, ter dejanje poskušali na
vsak način preprečiti,« je od-
ločen predsednik sveta Peter
Kolenc.
URŠKA SELIŠNIK
Golte za domačine
Konec minulega tedna so
tudi uradno zagnali žičniš-
ke naprave na Golteh, kjer
je v četrtek zapadlo približ-
no 30 centimetrov novega
snega.
V petek so predstavniki
podjetja Golte Slovenija vse
ljubitelje belih poljan pova-
bili na brezplačno smuko,
dan prej pa so med testira-
njem prog pripravili tudi no-
vinarsko konferenco. Na
njej so predstavili doseda-
nje investicije na smučiščih,
predvsem novo zgrajen za-
sneževalni sistem, s katerim
bodo ob ugodnih vremen-
skih razmerah zasneževaU
najmanj 5 kilometrov prog.
Predstavniki podjetij Schar
in Reden so napovedali na-
daljnja vlaganja v smučišče,
ki se ponaša z zelo dobrimi
smučarskimi tereni ter lah-
ko dostopnostjo. Predvsem
bodo poskrbeli za obnovo
hotela, žičnic in povezavo z
Ljubnim.
Golte je v minulem tednu
obiskalo precej smučarjev,
zaradi pomanjkanja snega pa
sta obratovali sedežnici Me-
vedjak in Smrekovec, kar je
sicer dovolj za dobro smu-
ko. Pobočja Golt so zaradi
vetra precej spihana, nizke
temperature pa še dodatno
otežujejo zasneževanje prog.
Poleg tega so iz akumulacij-
skega jezera, ki pred zasne-
ževanjem še ni bil poln, po-
rabili kar precej vode. V zvezi
s smučiščem na Golteh se po-
javlja veliko govoric, na ka-
tere pa so v podjetju že ne-
kako navajeni.
Tudi zato, ker želijo doma-
činom in drugim ljubiteljem
smučanja približati ponud-
bo, za prihodnji teden na Gol-
teh napovedujejo poseben
Golte Ski Show, ki ga bodo
pripravljali ob spodnji postaji
nihalke v Žekovcu. Tu bo-
do postavili šotor, v kate-
rem bodo med 21. in 29. de-
cembrom pripravljali glas-
bene prireditve in lutkov-
ne predstave, v goste pa po-
vabili tudi domačine.
Osrednji dan, domačini za
domačine, pripravljajo na
Štefanovo, ko se bodo med
16. in 20. uro v Žekovcu
predstavili mlajevci, druži-
na Rak z glasbo in domači-
mi dobrotami, obiskovalci
bodo s pomočjo Turistične-
ga društva Rečica izdelova-
li suhe rože in se zabavah
ob predpustnih norčijah Pu-
sta Mozirskega. Z blagoslo-
va konj v Šentjanžu bodo mi-
mo Žekovca prijahah tudi
zgornjesavinjski konjeniki,
tako da v prireditvenem šo-
toru obljubljajo pestro do-
gajanje.
U. SELIŠNIK
Foto: CIRIL SEM
Proge na Golteh so preizkusili tudi otroci iz Mozirja.
Končno
na
svojem
Mestna občina Velenje
je slednjič prišla do svo-
jih prostorov. Lastnik
stavbe, v kateri je občina,
je bil namreč premogov-
nik.
Velenjski župan Srečko
Meh in direktor Premogov-
nika Velenje dr. Franc Žer-
din sta pred dnevi podpisa-
la kupoprodajno pogodbo,
s čimer je velenjska občina
dobila v last pisarniške pro-
store, klet, avlo, sejno so-
bo ter garaže. Velenjski pro-
račun je to stalo 200 mili-
jonov tolarjev. Del kupni-
ne je občina plačala takoj,
v dvanajstih zaporednih
obrokih, zadnji zapade na
silvestrovo prihodnje leto,
pa bodo poravnali še preo-
stah del kupnine.
BS
Leto nagrad
v Muzeju premogovništva v Velenju
28 tisoč obiskovalcev, prvič tudi
invalidi
Muzej premogovništva
Slovenije v Velenju je letos
dobil štiri pomembne nagra-
de - Fordovo nagrado za
ohranjanje kulturne dediš-
čine, posebno priznanje
Evropskega muzejskega fo-
ruma za leto 2001, Valva-
sorjevo priznanje ter grb
mestne občine Velenje. Us-
pešno leto bodo v muzeju
zaključili 21. decembra z
nočnim ogledom.
Posebej slovesno je bilo v
muzeju v torek, ko je rudar-
ski oktet s pesmijo pospre-
mil na ogled muzeja skupi-
no 16 invalidnih otrok iz Za-
voda za usposabljanje inva-
lidne mladine Kamnik. Mu-
zejski delavci so namreč tu-
di podzemni del muzeja ure-
dili tako, da je poslej mogoč
ogled tudi na invalidskih vo-
zičkih.
Fordovo nagrado za ohra-
njanje kuhurne dediščine je
muzej prejel januarja, ko so
poleg priznanja in milijona
tolarjev denarne nagrade do-
bili tudi pravico zastopati
Slovenijo v Fordovem razpi-
su za področje Vzhodne in
Južne Evrope. Do meseca ma-
ja so v muzeju organizirah
številne prireditve, predava-
nja, odprli so razstavo »Mi-
nerali Slovenije«. V podzem-
lju je bila tudi zlata poroka
zakoncev Planine, ki sta bila
celo življenje tesno poveza-
na z rudarstvom in sta to pre-
nesla tudi na svoje otroke.
Maja je muzej na tekmo-
vanju za evropski muzej le-
ta, v Pisi v Italiji, prejel »Po-
sebno priznanje Evropskega
muzejskega foruma za leto
2001«, potem pa še Valvasor-
jevo priznanje - drugo naj-
višje slovensko muzejsko
priznanje. Konec junija je
muzej podeljeval nagrade za
najboljše prispevke na nate-
čaj »Obisk Muzeja premogov-
ništva Slovenije«. Prispelo je
skoraj 120 likovnih in lite-
rarnih del osnovnošolcev iz
cele Slovenije, eno od nagrad
pa je dobil Lenart Ugovšek
iz OŠ Fran Kocbek iz Gornje-
ga Grada. Junija so v muzeju
odprli razstavo likovnih del
Extempore2001. Muzej je je-
seni dobil še grb mestne ob-
čine Velenje, zelo pomem-
bno pa je bilo njegovo sode-
lovanje v Transverzali pod-
zemnih muzejev na področ-
ju Alpe-Jadran.
V muzeju so se zelo trudi-
li privabiti goste iz tujine, zato
so se s pomočjo drugih turi-
stičnih ponudnikov iz Šaleš-
ke doline predstavljali na tu-
rističnih borzah, sejmih, pri-
reditvah ter v medijih. Skup-
no letošnje število obiskoval-
cev se je povečalo na 28 ti-
soč.
Konec leta so zbirko v ru-
darskem stanovanju dopol-
nili še z multimedijsko zgod-
bo o bivanjski kulturi rudar-
jev v premogovniških krajih.
Celotna zgodba v podzemnih
zbirki pa je na voljo tudi v
italijanskem jeziku. Glas je
za podobo Antona Aškerca
prispeval eden najboljših slo-
venskih igralcev Boris Cavaz-
za.
BS
Božična
zgodba v živo
v želji, da bi bila božič-
na zgodba lepša in še bolj
praznična, pripravljajo v ne-
katerih krajih žive jaslice -
torej igrane prizore Kristu-
sovega rojstva, prihoda treh
kraljev in prizore iz kraja
rojstva božjega otroka.
Najdaljšo tradicijo živih ja-
slic imajo v Hudi luknji, kjer
Kulturno društvo Avgust Hri-
bar iz Doliča v sodelovanju s
Šaleško-koroškim jamar-
skim klubom iz Velenja pri-
pravlja že 6. uprizoritev Kri-
stusovega rojstva. Žive božič-
ne jaslice v Hudi luknji igral-
sko in scensko pripravlja do-
mače kulturno društvo v re-
žiji Stane Lušnic - Arsovske,
prireditev pa spremljajo na-
stopi pevskih skupin in glas-
benikov. Žive jaslice bodo na
ogled na božič in Štefanovo,
oba dneva od 15. do 18. ure.
Člani Turističnega društva
Rečica ob Savinji bodo letos
žive jaslice postavili tretjič.
Tudi tokrat so se odločili za
prizorišče na Dol Suhi, v ne-
posredni bližini gostišča Atel-
šek. Žive jaslice nastajajo pod
vodstvom Vinka Jeraja, za
uprizoritev poskrbijo člani
TD; letošnje prikaze pa bo-
do obogatili člani kvarteta
Joy. Jaslice bodo na ogled v
torek, 25., v sredo, 26., in v
četrtek, 27. decembra, vsak
dan ob 17. in ob 18. 15 uri.
Rojstvo Jezusa bodo slavih
angel z oznanilom, pastirji,
iz ozadja bodo na prizorišče
prihajali trije kralji; seveda
bosta ob jaslicah s Kristusom
stala Marija in Jožef... Kul-
turni program bo trajal prib-
hžno pol ure, nato pa si bo-
do obiskovalci lahko pobli-
že ogledah žive jaslice. Ja-
sUce bodo postavili tudi v Mo-
zirskem gaju v kapeli sv. Va-
lentina, na ogled pa bodo od
25. do 29. decembra od 17.
do 20. ure.
v jami Pekel bodo za žive
jashce poskrbeli člani šem-
petrskega turističnega druš-
tva v sodelovanju z moškim
pevskim zborom Zvon, mla-
dinci Župnije Šempeter ter
Savinjskim trobilnim kvin-
tetom, ki bodo s pripoved-
jo, pesmijo in glasbo priča-
rali pravo božično vzdušje.
Na božič in Štefanovo bosta
predstavili ob 16. in 17. uri,
od četrtka, 27., do nedelje,
30. decembra, pa ob 16. uri.
US
St. 51 - 20. december 2001
16
. NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Prenovljene
zdraviliške sobe
V Zdravilišču Laško bodo v prenovljene sobe bolniškega oddelka danes
vselili prve goste - Naložbeni val se nadaljuje takoj januarja
s tehničnim pregledom
prenovljenega bolniškega
oddelka so v četrtek v Zdra-
vilišču Laško zaključili le-
tošnje naložbe, nadaljeva-
li pa jih bodo takoj v začet-
ku prihodnjega leta, saj že
v januarju začenjajo s pre-
novo Zdraviliškega doma.
Prve goste v prenovljeno
etažo in novourejeno pod-
strešje bolniškega oddelka
bodo v zdravilišču vselili da-
nes. Doslej so imeli v Zdra-
vihšču Laško v bolniškem
oddelku oziroma letnem
traktu urejenih 11 sob z 21
ležišči za zdraviliške goste
z otežkočenim gibanjem,
zdaj pa so v mansardni eta-
ži uredili še devet novih sob
z 18 ležišči. Vse sobe so kli-
matizirane, prenovili so sa-
nitarije, jedilnico v nad-
stropju ter uredili večna-
menski prostor za gostinske
storitve ter seminarsko de-
javnost v mansardi, preno-
vili pa so tudi recepcijsko
dvigalo.
Celotna naložba je bila
vredna okoli 400 milijonov
tolarjev, po projektu Studia
Rebeka iz Ljubljane pa so pre-
novitvena dela opravili de-
Na bolniškem oddelku Zdravilišča Laško je bilo doslej 11 sob z 21 ležišči, s prenovo in ureditvijo dodatnih
devetih sob v mansardni etaži pa je zdaj prostora za skupaj 39 gostov.
lavci Gradisa. Naložbo so v
Zdravilišču Laško delno po-
krili z lastnimi sredstvi, del-
no pa z najetjem posojila. S
prenovitvenimi deli v zdra-
vilišču bodo nadaljevali ta-
koj januarja, ko pride na vr-
sto urejanje Zdraviliškega
doma. Za prihodnja leta
imajo v zdravilišču smele
razvojne načrte, saj želijo z
izgradnjo atraktivnega zuna-
njega kopališča ter brvi za
pešce zdraviliško dejavnost
razširiti še na levi breg Sa-
vinje.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GAŠPER DOMJAN
Načrti za
kulturni center
V Šentjurju bi radi dolgoročno združili svoje najpo-
membnejše kulturne ustanove na skupni lokaciji. Zato
so se obrnili na priznanega slovenskega arhitekta Mar-
ka Mušiča, ki za Šentjurčane pripravlja idejni projekt
bodočega kulturnega centra. i
Center naj bi gradili po etapah; najprej knjižnico, ki bi
morala biti dograjena v dveh letih, zatem še nove prostore
glasbene šole in kulturnega doma, vsi prostori pa bi bilj
med sabo funkcionalno povezani. Kot je povedal podžupan
Janez Čoki, bo najprimernejša lokacija najverjetneje ob
obstoječem kulturnem domu, saj je na parkirišču za do-
mom še dovolj prostora. Ker bo naložba zagotovo zajeten
finančni zalogaj za Šentjur, zdaj pripravljajo osnove finančn^
konstrukcije za njeno pokritje. .■
V Šentjurju bodo v primeru, da se bodo odločili za novo*
gradnjo, prostore obstoječe knjižnice in glasbene šole od-
prodali, izkupiček pa namenili za gradnjo novih. Poskrbeti
pa bodo morali tudi za nove prostore okrajnega sodišča,
saj je lastnik stavbe, v kateri je tudi zdajšnji šentjurski
kulturni dom, ministrstvo za pravosodje. IS
NA KRATKO
Dedek Mraz z malčki
Občinska zveza prijate-
ljev mladine Šentjur pri-
pravlja v sodelovanju z vrt-
ci z območja šentjurske ob-
čine obiske dedka Mraza
med vrtčevskimi malčki. Kot
prve je dedek Mraz obiskal
najmlajše v vrtcu na Plani-
ni prejšnji četrtek, dobri de-
cembrski mož se je doslei
mudil še med malčki v vrt-
cih v Šentjurju, na Pesnici,
še enkrat na Planini ter na
Ponikvi in v Dramljah, do
konca tedna pa bo razvese-
lil še malčke v Hruševcu, Lo-
ki pri Žusmu ter na Blagov-
ni in Prevorju.
Žive jaslice vabijo
Po znamenitih jaslicah s
pravljično deželo, ki so na
približno 100 kvadratnih
metrih od danes pa vse do
svečnice na ogled v štirih
sobah pri Žličarjevih v Šent
jurju, bodo letos občinstvu
vnovič predstavili tudi ži-
ve jaslice na Šentvidu pri
Planini. Koncert ob živih ja-
slicah v izvedbi domačega
prosvetnega društva in Me-
šanega pevskega zbora Zarja
pripravlja v Kulturnem do:
mu na Šentvidu pri Planin
na sveti večer, v ponedeljel<
ob 22.30 uri. Prikaz bodi
ponovili še v sredo, na šte
fanovo, ob 19. in 20. uri.;
Na
Štefanovo
žegnanje
konj
V številnih krajih na na
šem območju je zadnja le
ta znova oživela šega bla
goslavljanja konj na štefa
novo, 26. decembra.
Sveti Štefan je zavetnik konj
in živine sploh, žegnanje konj
z blagoslovljeno vodo pa se
na Slovenskem prvič omenja
v 10. stoletju. V Laškem rej-
ci konj s prizadevnim Jože-
tom Kovačem iz Marija
Gradca na čelu, v organiza-
cijo prireditve se vključuje
tudi Odbor za etno dejavnost
Možnar, pripravljajo blago-
slov konj spet zadnja tri le-
ta. Letos bo ob 10.30 uri, po
sveti maši, ki jo bo daroval
laški dekan in nadžupnik Jo-
že Horvat. Pred cerkvijo bo
dekan rejce, plemenite živa
li in obiskovalce, nagovori'
skupaj z županom JožetoiH
Rajhom, nato pa bo dekaH
konje, pričakujejo jih kak
snih 25, še blagoslovil.
VLADO MAROT
Ključ je v ljudeh
Osnovni cilj reforme dr-
žavne uprave je dvig stop-
nje zaupanja državljanov
in uporabnikov servisnih
storitev, ki jih zagotavlja dr-
žava, je na pogovoru o od-
stranjevanju administrativ-
nih ovir v Šentjurju pove-
dala ministrska svetnica
Nevenka Črešnar Pergar.
Po nekaterih ocenah kar do-
brih 40 odstotkov Slovencev
ne zaupa državnim instituci-
jam, ta delež pa želijo v vladi
z doslednim uveljavljanjem
programa odstranjevanja ad-
ministrativnih ovir občutno
znižati. S spreminjanjem za-
konskih in podzakonskih ak-
tov se skuša država čimbolj
prilagoditi uporabnikom sto-
ritev, veliko pa si obetajo tu-
di od takoimenovane e-upra-
ve, ki bi odpravila ali pa vsaj
skrajšala čakalne vrste pred
uradniškimi okenci.
Pergarjeva je na pogovoru
v Šentjurju poudarila, da
zgolj spreminjanje oziroma
prilagajanje zakonodaje ni
dovolj - v reformi državne
uprave oziroma odstranjeva-
nju administrativnih ovir so
ključnega pomena ljudje. To
velja tako za uradnike kot tudi
za državljane, ki bi se mora-
li bolj zavedati svojih pravic
do kakovostne storitve.
IS
Z najstarejšimi krajani Vrha nad Laškim župan Jože Rajh, spredaj pa predsednik krajevne organizacije RK
Bogomir Jakopič in predsednik KS Vrh Stanko Selič.
Srečanje krajanov Vrha nad Laškim
KS Vrh nad Laškim in krajevna organi-
zacija RK sta minulo soboto, v dvorani kra-
jevnega gasilskega doma, pripravili sre-
čanje starejših krajanov.
Udeležili so se ga krajani, starejši od 70 let.
Kulturno-zabavni program so pripravili učenci
OŠ Vrh nad Laškim, vokalni oktet Odmev, an-
sambel Vaški veseljaki iz Dobja ter vaški klepe-
tulji Marica in Rezka iz Rečice. Štirim starostni-
kom, Neži Kovač iz Malih Grahovš, Jožehi To-
vorniku iz Laške vasi, Francu Kovačiču iz Ži-
gona in Antonu Jančiču z Vrha, so še posebej
čestitali, saj so prav letos dopolnili 90 let.
IS, Foto: VLADO MAROT
Plin ali bio masa?
Namesto predvidenih 1.100 individualnih priključkov
je v Šentjurju na plinsko omrežje priključenih le 270
individualnih porabnikov. O tem, ali bodo v občini pos-
peševali plinifikacijo območja ali pa se bodo morda od-
ločili za gradnjo kotlovnic na bio maso, pa soglasja še
niso dosegli.
PUnifikacije so se v Šentjurju intenzivno lotili v letih 1993
do 1995, ko je bila tudi sklenjena pogodba z ljubljanskim
podjetjem Geoplin o dobavi zemeljskega plina in izgradnji
omrežja. Zdaj, ko se okoljski predpisi vse bolj zaostrujejo
in je tudi na porabo zemeljskega plina za ogrevanje obraču-
nana taksa na obremenjevanje okolja, pa v Šentjurju razmiš-
ljajo, ali s plinifikacijo nadaljevati ali pa bi bilo bolj smisel-
no uvajati kotlovnice, v katerih bi kot energent uporabljali
bio maso. Taksa na obremenjevanje okolja, obračunana na
porabo zemeljskega plina, je sicer za polovico nižja kot pri
porabi kurilnega olja, a pri ogrevanju z bio maso se ne obra-
čunava, saj pri porabi lesne in druge bio mase ne prihaja do
dodatnih emisij toplogrednih phnov v ozračje.
Kodovnice na bio maso bi bile zlasti primerne za južni del
občine, med prvim naj bi takšno kotlovnico zgradili na Pla-
nini. V Šentjurju so se z vprašanjem o možnostih sofinanci-
ranja že obrnili na Ekološki sklad Republike Slovenije.   IS
Korak iz teme
V hodniku Upravne enote Šentjur je na ogled razstava
likovnih del šentjurskih osnovnošolcev, ki so ustvarja-
li na temo Stopimo iz teme.
Policijska postaja Šentjur je v sodelovanju s svetom za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu razpisala natečaj
za najboljšo likovno stvaritev na temo Stopimo iz teme.
Na razpis so se odzvali v osnovnih šolah, šolarji pa so
svoje poglede na vidnost pešcev v prometu izrazili v pre-
ko 70 različnih likovnih izdelkih. Komisija je izbrala 46
najboljših, ki so na ogled v hodniku UE Šentjur. Avtorje
najboljših šestih del, iz vsake šole po enega, so nagradili,
posebej pa so izbrali še dva likovna motiva, ki so ju upo-
rabili tudi pri izdelavi plakata Stopimo iz teme. Šentjur-
ski policisti so ta plakat pripravili sami, izobešeni pa naj
bi bili po vseh vidnejših mestih na območju občine ter v
vseh osnovnih šolah. IS
Št. 51 - 20. december 2001
NASI KRAJI IN LJUDJE
17
Stari blišč Dobrne
Na Dobrni se končno premika - Od včeraj prenovljeni bazen
v zdravilišču Dobrna so
včeraj odprli povsem pre-
novljeni notranji bazen
Zdraviliškega doma, naj-
bolj znanega tamkajšnjega
motiva. Bazen je star blizu
§tiri stoletja ter ima obsto-
ječo obliko od leta 1908. Od
takrat ga niso posebej ob-
navljali.
S prenovo bazena s termal-
no vodo, ki bo znova odprt
za zunanje obiskovalce, so za-
čeli septembra. Vanjo so To-
plice Dobrna vložile približ-
no 10 milijonov tolarjev.
Med novostmi počivalnega
dela je stalna razstava s pred-
stavitvijo zgodovine nekoč
imenitnega zdravilišča ter slo-
vitih gostov, ki so iskali v njem
zdravje. Med njimi so bili pi-
satelj Kari May, Napoleonov
brat Louis Bonaparte, ban Jo-
sip Jelačič, Anton Martin
Slomšek in Oton Župančič.
Sicer pa so Toplice Dobr-
na pred novim naložbenim
valom. V prihodnjih dneh bo-
do začeli s celovito obnovo
hotela Dobrna, še posebej
sob, dvigala in zdravstvene-
ga trakta. Sodobni hotel z 222
ležišči bo po obnovi, ki bo
trajala do junija, ohranil šti-
ri zvezdice.
Na vrsti so še druge nalož-
be. Po rešitvi zemljiškoknjiž-
nega spora z občino Dobrna
bodo začeli marca tudi z
gradnjo povezovalnega hod-
nika med omenjenim hote-
lom in hotelom Vila Higie-
na. V njem bodo savne, raz-
lične kopeli ter rekreacijski
prostori, po zadnji odločitvi
pa v njem ne bo predvidene-
ga bazena.
Posebni kompleks letno-
zimskih bazenov (s tisoč
kvadratnimi metri povr-
šin), ki bo za hotelom Do-
brna, nameravajo začeti
graditi septembra ter od-
preti junija 2003. V nasled-
njih letih bi se posvetili še
obnovi hotela Švicarija, ki
bi pridobil četrto zvezdi-
co (letos so ga delno ob-
navljali). V zadnji fazi bi
še celovito prenovili Zdra-
viliški dom.
BRANE JERANKO
Frankolovski pevci
očarali Dunaj
Moški pevski zbor Anton
Bezenšek iz Frankolovega
pod vodstvom Darinke Sta-
goj je sodeloval na advent-
nem tradicionalnem sreča-
nju pevskih zborov na Du-
naju. Že dvajset let prireja-
jo mednarodne dneve ad-
ventnega petja, na katerih
je letos nastopilo 29 zborov.
Frankolovčani so peli v
mednarodni konkurenci zbo-
rov iz Nemčije, Avstrije, Špa-
nije, Češke, Francije in Slo-
venije. Nastopili so trikrat:
v dvorani Festsaal, v Mestni
hiši in pri sv. maši v cerkvi
lazaristov v Alt-Lerhenfeldu.
Zaključni nastop je bil v Mest-
ni hiši s predajo priznanj
predstavnikom zborov ter
skupnim petjem Ode rado-
sti. Namestnik župana me-
sta Dunaj gospod Osvvald
Strangel je čestital frankolov-
skim pevcem za prikupen na-
stop ter jih povabil k sodelo-
vanju tudi prihodnje leto.
Najnovejše gostovanje na Du-
naju je zboru s Frankolove-
ga novo veliko priznanje za
uspešno delo, ki so ga začeli
leta 1973. Decembra in ja-
nuarja bodo imeli pevci več
nastopov tudi v Sloveniji, zla-
sti v domačem kraju in bliž-
nji okolici.
TV
Vodja frankolovskega zbora Darinka Stagoj in Osvvald Strangel, na-
mestnik župana mesta Dunaj, poslanec avstrijskega državnega zbora
in predsednik združenja Mladina in glasba na Dunaju.
Pozdravljen, dedek Mraz
Za vse otroke, ki ne obi-
skujejo vrtcev, so zavod za
kulturo, zveza prijateljev
mladine in konjiški vrtci že
v nedeljo pripravili priredi-
tev Pozdravljen, dedek
Mraz.
Otroci so si lahko ogledah
lutkovno predstavo Trije pra-
šički, prišel pa je tudi dedek
Mraz z darih. Po prireditvi v
Kulturnem domu je bil na
Starem trgu za otroke še za-
bavni program z mini ognje-
metom. Danes, 20. decem-
bra, bo podobna prireditev
v Slovenskih Konjicah za
otroke vrtcev. V nedeljo, 23.
decembra, ob 16. uri paJ)o v
Kulturnem domu Loče pri-
reditev za otroke, ki niso
vključeni v vrtce, na kateri
bo nastopila gledališka sku-
pina Osnovne šole Pod goro
z gledališko predstavo Piki
podari pravljico.
MBP
Adifentni
venec že šesto
leto
že šesto leto zapovrstjo so
fantje iz Zavrha nad Dobrno
(Darko Voršnik, Edo Smreč-
nik. Toni Kristan, Ivo Žerjav,
Ivan Kristan, Janez Kristan in
Sandi Podpečan) izdelali in po-
stavili adventni venček v cen-
tru Dobrne. Prvo adventno ne-
deljo so prižgali prvo svečko
na vencu, blagoslov venca pa
je opravil župnik Janko Stra-
šek.
MATEJA SMREČNIK
Milijoni čakajo
Vitanjčane
Predstavniki avstrijske družbe, ki je pripravljena zgra-
diti kotlovnico na bio maso, so prejšnji teden obiskali
Vitanje. Občinskim možem so zagotovili, da lahko prič-
nejo z gradnjo takoj, ko bodo v Vitanju na to priprav-
ljeni.
Če bi bilo odvisno od investitorja, bi se Vitanjčani lah-
ko že prihodnje leto ogrevali iz skupne kotlovnice, saj je
pripravljen takoj vložiti v gradnjo 3 milijone nemških
mark. Priznanje, da v Vitanju za gradnjo še vedno nimajo
lokacije, predstavnikov investitorja ni presenetilo. Da bi
občinskemu vodstvu olajšali delo, so se z njim dogovori-
li, da bodo januarja (najverjetneje 25.) pripravili v Vita-
nju celovito predstavitev projekta za vse občane. Verja-
mejo, da jih bodo v besedi in sliki ter z odgovori na vsa
vprašanja, poenotili v podpori izgradnje kotlovnice. Za
tiste, ki se raje prepričajo o stvareh na lastne oči, pa bodo
spet pripravili avtobusni ogled delujočih kotlovnic na bio
maso. MBP
Občinske in podjetnišice
štipendije
Občina Slovenske Konji-
ce letno štipendira dvajset
Štipendistov v skladu z le-"
ta 1996 sprejetim pravilni-
kom o štipendiranju dija-
kov in študentov, letos pa
80 podelili tudi sedem pod-
jetniških štipendij.
Pri razpisu štipendij po
pravilniku o štipendiranju
upoštevajo strategijo razvo-
ja občine in potrebe po ka-
flrih v javnih zavodih. Med
prijavljenimi imajo prednost
dijaki in študentje z boljšim
Učnim uspehom ter tisti, ki
Se s svojim delom že vklju-
čujejo v življenje občine.
V letu 2001 pa je občina
skupaj z nekaterimi podjet-
niki objavila tudi razpis pod-
jetniških štipendij, za kate-
re prispeva polovico denar-
ja. S tem pomaga pri izobra-
ževanju mladih, perspektiv-
nih kadrov, na katerih bo slo-
nel razvoj podjetništva, po-
sledično pa seveda celotne lo-
kalne skupnosti. Letos so po-
delili sedem štipendij, za pri-
hodnje leto pa v ta namen v
občinskem proračunu zago-
tavljajo še dodatna sredstva.
Nov razpis podjetniških šti-
pendij bo predvidoma juni-
ja prihodnje leto.
»Pritegniti več zanimanja
za šolanje in dati znanju ve-
ljavo je cilj naše lokalne izo-
braževalne usmeritve. Rezul-
tati, ki jih pričakujemo, so
ambiciozni v smeri novih, iz-
virnih podjetniških pobud in
razvoja za vsa delovna oko-
lja,« poudarja konjiški župan
Janez Jazbec. MBP
Prva šola za terapevte
akupunifturne masaže
Januarja se bo v Sloven-
skih Konjicah pričela prva
šola akupunkturne masa-
že v Sloveniji. Šolo so pred-
stavili prejšnji teden v dvor-
cu Trebnik.
Cilj šole je izšolati visokok-
valificiran strokovni kader,
ki bi nudil kvalitetne stori-
tve ljudem, istočasno pa bi
bil tudi trdna osnova za na-
daljnji razvoj tega dela kom-
plementarne medicine v Slo-
veniji. Želja in cilj sta poglob-
ljeno sodelovanje z uradno
medicino in urejen uradni
status akupunkture kot vede
in v okviru nje akupunktur-
ne masaže kot enega najučin-
kovitejših načinov zdravlje-
nja.
Od meseca januarja naprej
bo Gerhard Egger, ki je so-
deloval na novinarski konfe-
renci v Slovenskih Konjicah,
začel s poučevanjem te, v
Evropski uniji že več let priz-
nane, komplementarne ob-
like zdravljenja. V petih za-
porednih tečajih bo predaval
o osnovah energetike, o po-
tekih meridianov in o sti-
muliranju akupunkturnih
točk. Metoda je osnovana na
štiri tisoč let stari kitajski
vedi o akupunkturi, vendar
se ne izvaja z akupunktur-
nimi iglami, temveč s po-
sebno oblikovano kovinsko
palčko. V šoli v Slovenskih
Konjicah bodo predvidoma
sodelovali svetovno znani
strokovnjaki in predavate-
lji.
A.K.
MODRI TELEFON
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Bojana Jančič. Na
telefonsko številko 031/569-581
jo lahko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro, svoja vprašanja za
Modri telefon pa lahko med pone-
deljkom in petkom do 17. ure za-
stavite tudi po telefonu 42-25-000.
Energetiica v
rdečih
števiiicaii
Našega bralca Franca
Špesa zanima, kakšni so
razlogi za rdeče številke v
Energetiki Celje.
Direktor Energetike Celje
Aleksander Mirt: »Pri poslo-
vanju Energetike Celje je da-
leč najpomembnejši strošek
cena zemeljskega plina, ki ga
kupujemo od Geoplina v ko-
ličinah, ki jih podjetje napo-
veduje za eno koledarsko le-
to v naprej. Cena zemeljske-
ga plina je razdeljena na fik-
sni in variabilni del, pri če-
mer je le variabilni del odvi-
sen od dejansko prevzetih ko-
ličin.
Celo koledarsko leto 2001
je bilo nadpovprečno toplo
in je vplivalo na manjšo po-
rabo plina od n'apovedane,
medtem ko je moralo pod-
jetje fiksni del cene zemelj-
skega plina plačevati ne gle-
de na dejanski prevzem, kar
je botrovalo tudi rdečim šte-
vilkam. Nižje temperature v
decembru bodo izgubo del-
no omilile, ne pa povsem od-
pravile.«
Kdo je
projeictiral
šiicano?
Celjanko Aleksandro mo-
tijo šikane na Ljubljanski
cesti, v bližini II. Osnovne
šole. Kolesarska steza, ki
so jo uredili sočasno s ši-
kano, je po njenem mnenju
ovira za avtomobiliste in ne-
primerna za kolesarje. Za-
nima jo, kdo jo je projekti-
ral.
Iztok Uranjek, strokovni
sodelavec za promet Mestne
občine Celje: »Odkar smo
uredili šikane, ki pomembno
zmanjšujejo hitrost vožnje na
tem delu Ljubljanske ceste,
še ni bilo pripomb. Vozišče
je res zoženo za kolesarsko
stezo, če pa to ovira promet,
bomo ponovno preverili.
Projektant je bil Projektiva-
inženiring Celje.«      MBP
Ceijsice
prometne
sicrbi
Bralec Tone iz Trnovelj se
pritožuje zaradi previsokih
prehodov med kolesarsko
stezo ter cestiščem na ob-
novljenem delu Mariborske
ceste v Celju. Prav tako ga
moti prometna rešitev na ce-
sti Trnovlje-Ljubečna (pri
odcepu proti kmetiji Hoj-
nik) kjer je dolga obcestna
ograja brez prehoda. Obe-
nem ga skrbi še prometna
varnost.
Direktor Zavoda za plani-
ranje in izgradnjo Celje mag.
Miran Gajšek odgovarja (od-
govor je pripravil Iztok Ura-
njek): »Z izgradnjo prve in
druge etape Mariborske ce-
ste od avtocestnega priključka
do križišča s Kidričevo pri vo-
jašnici smo poskrbeli za var-
no odvajanje motornega pro-
meta z vsemi potrebnimi za-
vijalnimi pasovi. Hkrati pa
smo poskrbeli za posebne
prometne pasove za kolesar-
je in pešce. Za vse so bili iz-
delani in revidirani projek-
ti, izgradnja in izvedba od
projektov ne odstopa. Za ob-
jekt je izdano tudi uporabno
dovoljenje. Zato je pritožba
bralca iz Trnovelj izrazita
subjektivna, predpisi za to-
vrstne gradnje dovoljuje iz-
vedbo kot je na terenu.
Prometna rešitev v Leskov-
cu, na lokalni cesti pri Hoj-
nik, je natančno takšna, ko
jo na terenu dovoljujejo tam-
kajšnji lastniki zemljišč.
Vključevanje obeh cest z ju-
ga in severa na lokalno cesto
Trnovlje-Ljubečna nudi ude-
ležencem prometa nizek ni-
vo uslug. Ko bomo cesto re-
konstruirali, bo potrebno pri-
dobiti zemljišča za promet-
no varnejše križišče. Ker pa
smo že pred leti poskušali po-
večati prometno varnost peš-
cev na poti v šolo, smo zgra-
dih pločnik. Kljub temu je
bilo na pločnik kar nekaj na-
letov vozil iz smeri Tnovelj,
zato je bila v zaščito pešcev
postavljena še cestna odboj-
na ograja.« BJ
Št. 51 - 20. december 2001
18
KULTURA
Ženska
mora slikati
po žensko
Dora Plestenjak: »Najprej sem mama, šele potem umetnica.«
Dora Plestenjak je priznana akademska slikarka iz Škofje
Loke, mama uveljavljenega akademskega slikarja Dom-
na Slane in priljubljenega pevca Jana Plestenjaka, Gorenjka,
ki zadnjih pet let živi in ustvarja v Strunjanu.
Kaj počne Gorenjka na
Primorskem?
Že od nekdaj sem rada ho-
dila na morje. Na Visu ima-
mo hišo že petindvajset let.
Voda me je vedno privlačila.
Raje sploh ne bi imela nobe-
ne hiše, če ta ne bi bila ob vo-
di. Škof j o Loko imam seve-
da rada, ker so tam moje ko-
renine. Čisto slučajno sem iz-
vedela, da je na prodaj ta par-
cela. Ko sem si jo ogledala,
sem se v hipu odločila. Vide-
la sem lepo hrastovo drevo
in si rekla: »Zaradi tega dre-
vesa jo bom kupila.« Zdaj sem
tu že peto leto. Ko me je Jan
vprašal, kam pravzaprav grem
domov, sem mu odgovorila,
da imam zadnje čase obču-
tek, da grem domov na Pri-
morsko. V Škofji Loki imam
atelje in galerijo, tja prihaja-
jo stranke. Vendar mi zgolj
zaradi zaslužka zdaj ni treba
ostati tam. V Strunjanu lah-
ko združujem prijetno s ko-
ristnim. Tu se lahko pogovar-
jam z domačini, ki so odprti
ljudje. Sonce naredi svoje. V
Škofji Loki je klima hladnej-
ša in ljudje se zapirajo v svo-
je domove. Strunjančani se
srečujemo v gostilni Pod tr-
to, kjer človek lahko izve vse.
Fino je. Poleg tega so tu lepi
motivi in našla sem svoj izraz
za motive, ki me privlačijo.
Strunjan je poln ptic, zvečer
gledam njihove odseve v vo-
di, tu so soline ... pa refošk,
olivno olje, slane ribice - to
je zakon. Poleg tega je tu tudi
Jan, ki ima hišo v Strunjanu.
Pogosto si o znanih oseb-
nostih ljudje ustvarijo sli-
ko oziroma mnenje, ki je po-
polnoma zgrešeno; bodisi
po zaslugi novinarjev in
drugih medijev, ali pa pre-
prosto po svojih merilih. Ka-
ko bi se sami opisali?
Človek se neprestano spre-
minja, življenje ga izobliku-
je. Nočem gledati nazaj, tem-
več predvsem naprej. Nobe-
ne nostalgije!
Hm, kakšna sem? Dosled-
na, točna, držim besedo. V
vsakem človeku skušam najti
tisto najboljše, ker potem lažje
shajam in se ne sekiram. V
sebi nosim ljubezen do vse-
ga. Otrokom in družini dajem
prednost. Nisem željna sla-
ve. Prenehala sem razstavljati.
Ne maram, da se nekaj doga-
ja zaradi mene, da se vse vrti
okrog mene. Rada se sreču-
jem z otroki, rada pomagam,
ne maram pa zahvaljevanj.
Navdušujejo me hitri avto-
mobili, hitro vozim, kjer lah-
ko, ne da bi pri tem ogrožala
druge. Včasih mora človek po-
noreli. Nikoli mi ne sme biti
dolgčas.
Kaj si želite, da bi vas no-
vinarji vprašali, pa vas ne?
So obdobja, ko me nekate-
re stvari res grozno jezijo.
Ljudje sekajo drevesa, žaga-
jo brez dovoljenja in jih sti-
hijsko uničujejo. Potem je tu
šolstvo, ki je zgrešeno. Otro-
ke že v začetku zamorijo. Ne-
kateri učitelji nimajo radi
otrok. Saj šola vendar ni naj-
bolj važna v življenju. Otro-
ke bi rnorali opozarjati na pri-
jaznost, jih učiti opazovati le-
pe stvari, strpnosti do dru-
gačnih, ne pa, da jih točkuje-
jo!
Ali so trenutki, ko lahko
prenehate biti umetnica?
Znate »izpreči«, ali pa vas
slikanje zaposluje štiriind-
vajset ur na dan?
Rekla bi ravno obratno;
najprej sem mama in to
»neumna mama«, ki preveč
crklja svoje otroke, šele po-
tem sem umetnica. Kadar
imam čas, slikam. Ženska
mora ravnati in delati po žen-
sko, tudi slikati. V tem je
šarm. Kakšna emancipacija,
lepo vas prosim!
»Vedno mish na druge, le
nase ne.« [Pripomni njen vrt-
nar Maric, ki se nama je pri-
družil med razgovorom.)
Rada imam preproste lju-
di. Učim se od svojega vrt-
narja in sama zavezujem olj-
ke z »venkami«. Imam sto
oljk, veste. Če jih zavezujem
z naravnim materialom, le-
ta poči, ko se veja odebeli in
tako ne poškoduje oljk. Sem
tudi članica oljkarskega
društva.
Kakšen hobi ima slikar-
ka, kadar ne slika?
Vse, kar delam, je zame
hobi. No, kuhanje mogoče
ravno ne.
Površen opazovalec bi
mislil, da je slikati užitek,
vendar je to verjetno tudi
garanje. Kako se sprostite
potem? Jaz si lahko spoči-
jem oči na vaših slikah, kje
pa vi?
Slika mora biti praznik za
oči, je rekel Paul Cezanne.
To je bistvo. Tu druge filo-
zofije ni. Je pa res naporno.
Pri portretu se izmozgaš. Zdaj
ne portretiram več, razen iz-
jemoma, tako kot Maria, ka-
terega portret visi v gostišču
»Pod trto«. Za portretiranje
moraš imeti dodaten talent.
To je najtežja zvrst v shkars-
tvu. Svoje oči pa si najraje
spočijem na vnučkovih očeh.
Je tak srček!
Kateri motivi so vam naj-
ljubši in vas navdihujejo.
So to morda kozolci, ki ste
jih upodobili?
Ne bi mogla reči, da me
navdihuje samo en motiv.
Moja pestrna nas, je vodila
na najlepši kraj - Sorsko po-
lje. Tam smo plezali po ko-
zolcih. Kozolec kot tak mi
ni zanimiv. Zanimiva je
kompozicija, ki nastane, ko-
zolec zjutraj, zvečer, v raz-
ličnih razpoloženjih in svet-
lobi.
Potem za nekaj časa pre-
neham slikati kozolce, na-
to se jih zopet lotim. Na-
vsezadnje vendarle živim
od slikanja in če si naroč-
niki želijo kozolcev, zakaj
pa ne. Naj ponesejo našo
značilno kulturo v svet.
Navdušuje me tudi Kras,
kraški kamen - to je nekaj
prekrasnega. Zato imam ta-
ko rada tole kamnito mizo.
Ali se kdaj težko ločite
od kakšne vaše slike?
Ne, vesela sem, če je kup-
cu všeč, da ga bo razvese-
ljevala, ko jo bo obesil na
steno in užival ob njej. Fi-
no se mi tudi zdi, da je nek-
do, ki nima veliko denarja,
pripravljen kupiti mojo sli-
ko. To je zame največji
kompliment.
Kako bi opredelili pojem
kultura?
Nisem za predalčkanje.
Blazen primitivec je lahko
tudi kulturen. Zame je kul-
tura pozornost, toleranca,
spoštovanje.
Ali je človek, ki kupi sli-
ko, kulturen?
Ne, tako kot niso nujno
kulturni tisti, ki gredo vsak
teden na koncert in se de-
lajo, da razumejo, kar sli-
šijo.
Se vam zdi, da umetnost-
ni zgodovinarji, ki ocenju-
jejo vaše slike, res vedno
zadenejo bistvo tistega, kar
ste želeli povedati, in kar
ste razmišljali, občutili, ko
ste slikali?
Preveč razlage uniči bis-
tvo. Marsikdo udari čisto mi-
mo. Je pa prijetno, če umet-
nostni zgodovinarji (Hude-
ček je absolutno med njimi
in še nekaj starih mačkov)
zadenejo bistvo. Drugo pa je
vse nakladanje. Veliko bolje
bi bilo, če bi ljudje znali gle-
dati in razmišljali z otroško
dušo - neobremenjeno,
sproščeno. Vendar moraš ve-
liko znati, preden prideš do
tega.
Pri nas ste že razstavlja-
li. Kako so se Celjani od-
zvali na vaše slike?
Vedno lepo. Niso ravnodu-
šni. Se mi zdi, da slike ne
gredo mimo njih kar tako in
da jih podoživijo. Celjani so
v redu publika, tudi Jan pra-
vi tako.
V Celju se že nekaj časa
trudijo z razpisi priti do pra-
vega turističnega spomin
ka. Kaj bi Celjanom sveto
vali vi?
To je problem, ja. Povso(
je dosti kičarije. Žal strokov
ne komisije dajo predlog, od
ločajo pa čisto drugi, ki i
umetnostjo nimajo veze. Iz
delek mora biti čimbolj eno
staven in ne sme biti preve
lik, ker ga bo turist odnese
domov. Moj oče je včasih de
lal krasne modelčke za kruh
ke. Hja, kako do pravih spo
minkov? Pojdite skozi mu
zej, tam imate veliko izko
panin in drugih predmetov
izberite najzanimivejše in še
le nato objavite razpis.
Ali ste si že kdaj ogledal
naše mesto? Kakšno sf
vam zdi, če ga gledate z ot
mi slikarke?
Celje je čudovito mesto
Poznam vašo slikarko Darin'
ko Pavletič-Lorenčak, ki jo
cenim. Tu imam tudi prija'
telje, ki so mi podarili zani-
mivo knjižico Rifnik - ArheO'
loško najdišče, avtorice Darjf
Pirkmajer. To najdišče si na-
meravam ogledati.
Si lahko predstavljate, di
bi zamenjali Škof jo Loko
Celje in živeli pri nas?
Verjetno ne bi mogla.
lo se navadim na en kraj i"
njegovo okolje. Všeč so itf
majhni kraji, kot so Škof^
Loka, Strunjan in Vis. Glej
te, ruj se bo kmalu porde
čil! Tu sem rada...
... je odgovorila in razum<
la sem, zakaj.
BRIGITA KOB^I
Dan se je prevešal v večer, toda sonce nad Strunjanom je obljubljalo, i
še ni reklo zadnje besede. Pot me je vodila mimo kakijev, oljk in trt, ki
sem odhajala na obisk k Dori Plestenjak. Ko sem se po s kamni tlakovi
nem dovozu bližala leseni hiški sredi bujnega zelenja, se je nenadomi
proti meni zapodila črna mešanka in mi, kot pravemu čuvaju pritiče
dala vedeti, da sem na njenem teritoriju. »Saj vam ne bo ničesar storila
le presenetili ste jo,<i je rekla visoka ženska z živahnimi modrimi očmi ii
mladostnega videza. »To je Aja. Janova je. Včasih jo čuvam, kadar ga t
doma. Joj, kako mi je žal, da ste se tako prestrašili.« Prijazno me ji
povabila naprej in sedli sva za kamnito mizo pod trto.
Dora Plestenjak: Sorsko polje.
Št. 51 - 20. december 2001
KULTURA
19
Olja na platnu
Jane Vizjak
Transcedentalno logično v Galeriji sodobne umetnosti
o daljšem obdobju se bo
danes ob 18. uri slikarka, Ce-
Ijanka Jana Vizjak predsta-
vila pred domačim likovnim
občinstvom. V Galeriji sodob-
ne umetnosti v Celju bo raz-
stavo njenih del odprla mi-
nistrica za kulturo Andreja
Rihter.
»Zelo sem vesela, da zno-
va razstavljam v rodnem Ce-
lju, prav tako pa sem iskre-
no vesela, da ima zdaj Celje
tako lepe galerijske prosto-
re. Ocenjujem, da je to ena
najlepših galerij za razstave
sodobne umetnosti.«
V pogovoru med postav-
ljanjem njene najnovejše
razstave se je Jana Vizjak
spomnila, da se je pred leti
za posebnega naročnika lo-
tila teme o Celjskih grofih.
Kasneje je s svojim delom
navdušila še druge slikar-
je in Celjane, da so se zače-
li ukvarjati s to temo, ki je
še vedno zanimiva. »Zato
si lastim pravico, da sem bi-
la prva, in ponosna sem na
to!« pravi Vizjakova.
»"'Jana Vizjak bo tokrat raz-
stavljala predvsem novejša
dela, ki so nastala v zadnjih
treh letih in avtoportrete iz
obdobja petindvajsetih let.
Slikarka, znana po izjemno
velikih formatih svojih del,
si je pred odhodom na študij
v Nemčijo zastavila vpraša-
nje: ah je sposobna istoča-
sno obvladati velik in mali
format? Izkazalo se je, da je.
V Celju bo tako razstavljala
majhne formate, velike 18
krat 20 centimetrov, do naj-
večjega, velikega 180 krat
130 centimetrov. Vse v stro-
gi, klasični tehniki olje na
platnu.
O umetnici zadnjih deset
let pri nas ni bilo veliko sli-
šati. Slovenijo je zapustila le-
ta 1991 in bila študentka na
hkovni akademiji v Diissel-
dorfu, kjer je ostala osem let
in še vedno deli življenje med
Ljubljano in Diisseldorfom,
pravi. Medtem je seveda raz-
stavljala v tujini, pred peti-
mi leti v Ljubljani in zdaj se
ponovno predstavlja doma.
Razstava bo po 17. januarju
odšla na gostovanje v Mest-
no galerijo v Ljubljano in nato
še v Diisseldorf.
MATEJA PODJED
Foto: GAŠPER DOMJAN
Micka v Novi Ceritvi
Ko po dvajsetih letih v
manjšem kraju znova obu-
dijo kulturno življenje, se
zna zgoditi, da bo dvorana
tako polna in prepolna, kot
je bila minulo soboto v No-
vi Cerkvi, kjer je domače
kulturno društvo uprizori-
lo Linhartovo Županovo
Micko.
Prof. Minka Sodin-Tihle in
študentka Mojca Kolar, ki je
prevzela režijo predstave, sta
k igri pritegnili sedem mla-
dih igralcev. Člani ekipe, vsi
študentje ali dijaki, so se de-
la lotili spomladi in nadalje-
vah pod mentorskim vods-
tvom spodaj podpisanega, z
izdelavo scene se je ekipi
pridružil Jože Žlaus, Mar-
ko Gunzek pa je poskrbel
za odrske luči. Z veliko me-
ro talenta in ob podpori nav-
dušenega občinstva so vlo-
ge oblikovali Jure Štokov-
nik Tulpenheima, Vesna
Kotnik Šternfeldovko, Da-
vid Prelonik Monkofa, Mar-
ko Žibret župana, Manca
Štokojnik Micko, Simon
Smerkolj Anžeta in Katari-
na Kotnik Glažka. Zaradi ve-
likega zanimanja in navdu-
šenja domačinov bodo Žu-
panovo Micko ponovili 29.
decembra.
ŽIVKO BEŠKOVNI
Strelec dal »košaricocf
Samo Strelec, izbrani kandidat za novega umetniške-
ga vodjo Slovenskega ljudskega gledališča Celje, se je,
očitnem po tehtnem premisleku, saj je imel v »ognju dve
žezli«, odločil za programsko vodenje SNG Drame Mari-
bor, kamor se je tudi prijavil na razpis in ne za umetniš-
kega vodjo SLO Celje. Celju je tako dal »košarico«.
V SLG Celje je zdaj znova na potezi strokovni svet gle-
dališča, ki boMmenoval vršilca dolžnosti umetniškega vodje
gledališča za največ eno leto. Gledališče bo medtem po-
novilo razpis. Dosedanjemu vršilcu dolžnosti Matiju Lo-
garju se mandat izteče 31. marca prihodnje leto, strokov-
ni svet gledališča pa je med osmimi vlogami, ki so pris-
pele na razpis za umetniškega vodjo, podprl ravno Sama
Strelca. MP
Celjski
roicodelci
Zgodovinski arhiv Celje
se s svojo dejavnostjo in
spremnimi vsebinami vse
bolj odpira javnosti. V no-
vih prostorih na Teharski
cesti 1 bodo danes, v četr-
tek, odprli zanimivo razsta-
vo z naslovom Rokodelci
mojega mesta.
Nastala je v sodelovanju s
pokrajinskim muzejem, (s'
kustosoma mag. Vladom Šli-
barjem in Alešem Stoparjem)
njen-avtor pa je mag. Alek-
sander Žižek. Postavil jo je
kot kombinacijo arhivskega
gradiva (obrtnih listin, di-
plom, cehovskih pravil, na-
črtov delavnic.) in muzej-
skih predmetov (izdelkov,
orodij in cehovskih predme-
tov). Pred gledalcem bodo
oživeli drobci iz cehovskega
življenja v Celju na prelomu
18. in 19. stoletja. To bo pr-
va predstavitev celjske obrti
s kombinacijo muzealij in ar-
hivskega gradiva in bo Celjane
seznanila z raznovrstnimi
obrtmi, ki jih je moderniza-
cija že zdavnaj pokopala. Raz-
stavo bo na pot pospremil tudi
obsežen katalog iz zbirke
obrtnih listin Zgodovinske-
ga arhiva Celje.
MP
Osem veličastnih
Likovni salon Celje je minuli petek s kustodinjama Nevenko Šivavec in Ireno Čerč-
nik znova poskrbel za atraktiven dogodek, saj so na razstavo povabili devet obrazov
iz »celjskega kroga«, poznanih po svojem umetniškem naboju in drugačnosti in tako
nadaljevali zgodbo o marginaliziranih umetniških praksah prebivalcev mesteca ob
Savinji.
Devet veličastnih, Bori Zupančič, Branko Dobravc-Laki, Borut Hlupič, Daniel Bedrač,
Marjan Krošl (na fotografiji) in Jani Rebec, Konrad Topolovec, Brane Vovk ob Elektro
Fisch glasbeni podlagi, so na ogled postavih »fantazme osemdesetih« in v vsej svoji pojav-
nosti tudi sebe. MP, Foto: SHERPA
Orgle v glasbeni šoli
Velika pridobitev za
glasbeno šolo in za Celje so
elektronske orgle, ki jih je
na koncertu v dvorani glas-
bene šole minuli petek pred-
stavil Dalibor Miklavčič in
z igro navdušil poslušalce.
Ravnatelj glasbene šole
mag. Vid Marčen s ponosom
pove, da je pridobitev toliko
večja in pomembnejša, ker
so orgle, vredne najmanj za
polovico dobrega koncertne-
ga klavirja, kupili iz lastnih
sredstev, brez večje pomoči
širše družbene skupnosti.
Elektronske orgle bodo
obogatile učno vzgojni pro-
gram glasbene šole in ponud-
bo Celja, so prepričani v glas-
beni šoh, za učenje pa je že
zdaj veliko zanimanja.
Dalibor Miklavčič, doma
in na tujem priznani organist
iz Ljubljane, ki sicer pouču-
je v srednji glasbeni šoli in
Zavodu svetega Stanislava v
Ljubljani, je v Celju skozi ko-
mentar in izvajanje del zna-
nih avtorjev, od Bacha do Pac-
helbela in Alaina, izvedel tu-
di lastno improvizacijo v stilu
orgelske glasbe 14. in 16. sto-
letja.
Celje si torej tudi v prihod-
nje sme obetati vrhunske glas-
bene dogodke in orgelske
koncerte, na katerih se bodo
morda kmalu predstavili
mladi organisti, ki si bodo
znanje pridobili prav ob teh
orglah.
MATEJA PODJED
Foto: SHERPA.
ZAHVALA
z dobrodelno prireditvijo »VESELI DECEMBER«, ki je bila letos, 8.
decembra popoldan v dvorani Kulturnega centra Laško, smo zaključili
že četrto prednovoletno skupno akcijo v Laškem, namenjeno otro-
kom s posebnimi potrebami, povezanim v društvu SOŽITJE in rejen-
cemterjimznjo, še posebej pa z darili, polepšali njihovvsakdan.
Ker ste se tudi letos odločili sodelovati z nami in nam pomagali
oblikovati bogata darila, vam izražamo iskreno zahvalo.
Po svojih najboljših močeh ste materialna in denarna sredstva
prispevali: Boutigue Vlasta, Modetex d.o.o., JP Komunala d.o.o.,
Prireditveni center. Občina, Dvorana Tri lilije. Knjižnica, Zdravilišče
d.d., Pivovarna d. d.. Območno združenje Rdečega križa, Oto Koblič
s.p., Konting d.o.o.. Trgovina Ježek, Elektroinstalacije Medved Da-
niel s.p., Paron d.o.o.. Kovinar d.o.o.. Menjalnica Atka, Prevozi Cam-
loh s.p., Osnovna šola PT, Picerija Špica, Hotel H um, Trgovsko pod-
jetje Izbira d.d.. Turistično društvo, Anica Žabkar, Center za socialno
delo in Jure Jan, vsi iz Laškega ter Agencija Proline Gruber iz Celja,
Vinogradništvo Slavinec Mihalovci, Strojno pletilstvo Žohar iz Šentjur-
ja, Boštjan Eberlinc s.p. iz Petrovč, Trgovina Peternelj Valentina s.p. iz
Prebolda, Hmezad Trgovina d.o.o. iz Žalca, Dartrade d.o.o. iz Petrovč
in Trgovina-bife Marjeta Rimske Toplice. Vsem iskrena HVALA!
Iskrena hvala tudi ansamblu Okrogli muzikanti, napovedovalki Joži-
ci Skorja, Petru Ojsteršku, Alenki Eberlinc, Milici Jan in celotni delov-
ni ekipi Kulturnega centra Laško za brezplačen nastop in sodelova-
nje.
Organizatorji: KULTURNI CENTER LAŠKO, OBČINA LAŠKO
in OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA LAŠKO
St. 51 - 20. december 2001
20
INFORMACIJE
Voščilnic
vse več
Za peti razpis za najlep-
še voščilnice ob božiču in
novem letu, ki smo ga pri-
pravili v Novem tedniku in
Radiu Celje, je veliko zani-
manje. Čeprav največ voš-
čilnic pričakujemo zadnje
dni decembra, pa jih vsak
dan dobimo kar lep kupček.
Ponovno so med najbolj ak-
tivnimi vrtci, nekoliko manj
osnovne šole, pogrešamo pa
voščilnice posameznikov, še
posebej s svežimi teksti. Tu-
di letos je pokrovitelj akcije
Občina Vojnik, ki bo ob raz-
glasitvi rezultatov in podeli-
tvi priznanj pripravila prijet-
no srečanje.
Posebej smo veseli, da so
se v akcijo letos vključih tu-
di izven celjskega območja.
Dve voščilnici nam je posla-
la Marjana Skela iz Jurovcev
pri Vidmu, ki je med drugim
zapisala: »Pošiljam vam voš-
čilnice, katere sem izdelala
sama. Želim, da jih čimveč
dobite ter izberete tiste, ki
vam bodo najbolj všeč.«
Dve zanimivi voščilnici je
poslala tudi Marija Gaber iz
Slatine, Šmartno v Rožni do-
lini. Na poseben listič je na-
pisala, kakšen material je po-
trebovala za izdelavo. Zani-
mivo zbirko voščilnic je po-
slala tudi Hilda Stopinšek iz
Brezna, občina Laško.
Tudi tokrat se dogaja, da ne-
kateri pozabijo napisati točen
naslov, zato lahko ostanejo
brez morebitne nagrade. To-
rej bodite bolj natančni in po-
zorni pri pisanju pohebnih po-
datkov, ki jih bomo potrebo-
vaU, če vas bomo iskali. Praz-
nične voščilnice bomo spre-
jemali do 31. decembra, nato
jih bomo po 1. januarju pre-
gledali in ocenili ter pripra-
vili prireditev s podelitvijo
priznanj najboljšim.
TVRABL
Št. 51 - 20. december 2001
ŠPORT
21
Eksperimentalno
dirjanje Ademarju
Četrti evropski poraz v letu 2001 - Točkovnega rekorda ni bilo
Prestižni dvoboj v Leonu
je pripadel gostiteljem, ki
so z najnižjo razliko zaslu-
ženo slavili, celjski tabor
pa je bil kar malce otožen,
saj je bila zmaga (ali vsaj
remi) na dosegu roke. Tu-
di zaradi odličnega sojenja
danskega para Boye - Jen-
sen, ki ni trepetal pred do-
mačim temperamentnim ob-
činstvom. Tako ostaja re-
kordna bera točk v skupi-
ni lige prvakov iz pretekle
sezone (11), celotni izku-
piček pa ostaja želja za na-
slednje sezone.
Če bi Celjani izgubili v Kar-
vini (ali Ademar tam zma-
gal), bi se njihovi pristaši sil-
no veselili najnižjega mož-
nega poraza v Španiji, kajti
tudi ta bi prinesel 1. mesto v
skupini. Tako pa bodo na-
daljne ocene celjske igre (kri-
vično) temeljile predvsem na
podlagi zadnjega neuspeha,
ki pa nič ni vplival na stanje
na razpredelnici.
Dejansko res
le prestiž
Težko je vpeljati popolni
motiv, če je že vse odločeno.
Tako je bilo pred obračunom
med Ademarjem in Celjem
Pivovarno Laško. Zato sta tre-
nerja Manolo Cadenas in Jo-
sip Šojat z eksperimenti is-
kala nove možne rešitve v igri
svojih moštev. V to sta bila
celo prisiljena - zaradi poš-
kodovanih igralcev in obe-
nem zaradi idealne priložno-
sti »ogrevanja« akterjev, ki
večino časa presedijo na klo-
pi. Csaba Bartok, Manuel
Colon, Hector Castresana
in Diego Marne ter Rastko
Stefanovič in Uroš Šerbec,
to je hsta odsotnih zaradi
poškodb. In zakaj venomer
dodajamo ime bivšega kape-
tana Šerbca? Trenutno bi bi-
la njegova ozdravitev morda
celo ključnega pomena. Re-
nato Vugrinec namreč silo-
vito niha v igri - njegove moj-
strske poteze naenkrat izgu-
bijo čar po začetniških na-
pakah. Slednjih je bilo v Leo-
nu odločno preveč; Španci so
po njegovih podajah v njihove
roke sami drveli v protina-
pade in jih uspešno zaklju-
čevali. Celjani so znova za
Evropo prijavili Trboveljča-
na Janija Čopa, ki pa s tre-
nutno formo ne daje upanja,
da bi lahko bil v pomoč ah
vsaj grožnja Vugrincu kot
konkurent.
Tako kot proti Prulam je
bil Šojatov jocker Sergej Ru-
tenka, ki je bil s petimi za-
detki najboljši strelec 2. pol-
časa. A njegov (posiljen) met
v 59. minuti je skazil doma-
la vse. Za neodgovorno po-
tezo se je opravičeval, češ da
sploh ni želel žoge usmeriti
proti golu, pa še prekršek nad
Xavier Errekondo za majico, Žlkica Milosavljevič z brco pred metom
njim je omenjal, ki je dejan-
sko bil. Vse mu bo oprošče-
no, če tega več ne bo pono-
vil, a iz Velenja in beloruske
selekcije je vajen metati in
metati. Dve minuti prej je Ži-
kica Milosavljevič zapravil
sedemmetrovko za izenače-.
nje, do tedaj pa je vse štiri
izkoristil. Zadnjih 35 sekund
je bilo izpeljanih klavrno, ta-
ko da je Pajovičev met iz neiz-
delanega položaja končal v
vratarju Armandu Torregu.
Aleš Pajovič je bil sicer
prvo ime srečanja. Zabil je
8 golov, skupno v tekmova-
nju evropskih prvakov že
150. Zdaj si ga želijo vsi v
Evropi, ki imajo le zadosti
pod palcem. Padel je na iz-
pitu »pojoče travice«, saj je
pred časom vztrajno trdil, da
ni podpisal pogodbe s Ciu-
dad Realom (celjska se mu
bo iztekla ob koncu tekoče
sezone). Zdaj si želi ostati v
Golovcu. »Prevzem« Pajovi-
čeve pogodbe (finančno zah-
teven in nasploh težko ure-
sničljiv), mrtvi tek s Prula-
mi v državnem prvenstvu in
četrtfinalni dvoboj lige prva-
kov z Magdeburgom, pa so
teme, ki nas bodo obkrožale
v naslednjih mesecih. S Pa-
jovičem je še možno priti do
finala, brez njega pa kar ilu-
zorno.
»»Krivi smo
samiff
Po vodstvu s 14:9 v Leo-
nu, poraz, pa četudi z zadet-
kom razlike, nikogar ni puš-
čal ravnodušnega. »V prvem
polčasu so fantje igrali zelo
dobro, v nadaljevanju pa jim
je padla zbranost in povsem
zasluženo so izgubih. Vsee-
no mislim, da smo dobro
opravili nalogo v prvem de-
lu sezone, tako v domačem
prvenstvu kot tudi v evrop-
skem tekmovanju. Osvojili
smo praktično vse točke v
slovenski konkurenci in pr-
vo mesto v skupini LP. Če-
prav sledijo reprezentančne
priprave in nastop na evrop-
skem prvenstvu, imamo do-
volj časa za pripravo na za
nas odločilna dvoboja z Mag-
deburgom najprej v gosteh
in potem v Celju. Imamo raz-
loge za veselje, saj je bilo le-
to 2001 v celoti uspešno. Z
optimizmom zremo naprej«,
je povedal predsednik Celja
Pivovarne Laško Tone Tlirn-
šek.
Trener Josip Šojat je le pri
nekaj sedemmetrovkah Ade-
marja pred vrata poslal De-
jana Perica, sicer pa vseh
60 minut zaupal Mariu Ke-
lentriču. »Perke« je ob od-
sotnosti Stefanoviča vodil
ogrevanje, nato pa vseskozi
bodril Kelentriča, s katerim
sta nerazdružna tudi izven
igrišča. Podobno kot v Slo-
venj Gradcu je Šojat kmalu
Tomaža Tomšiča zamenjal
z Markom Oštirjem, krož-
na napadalca pa gola nista
dosegla, a resnici na ljubo
podaj na črto skorajda ni bi-
lo. Celo tekmo je presedel
kapetan Roman Pungart-
nik, ki ima sicer zelo odgo-
vorno nalogo v obrambi 3-
2-1, pri postavitvi 5-1 pa ima
prednost Žikica Milosavlje-
vič. »Čeprav so bile točke
tokrat v ozadju, smo si ven-
darle oboji želeli zmage. Od-
ločila je morda ena zgreše-
na sedemmetrovka ali ena
napačna podaja. Pomembno
je, da sta večjo minutažo do-
bila Rutenka in Oštir ter
spoznala vroče vzdušje, ki
je kljub vsemu bilo prisot-
no v dvorani. Lahko bi zma-
gah tudi mi. Ob polčasu sem
igralce motiviral z rekor-
dom, ki so ga imeli pred no-
som, da bi presegli lanske-
ga. Lahko smo zadovoljni tu-
di s porazom z golom razli-
ke, čeprav bi bil morda naj-
pravičnejši neodločen izid,
saj smo zadnji imeli žogo
in precej časa. Sedaj vse mish
obračamo k Magdeburgu.
Ker se pri igralcih pozna
utrujenost, nam bo kasneje
lažje, saj bomo imeli polne
tri tedne za temeljito pripra-
vo. Sledi analitično secira-
nje igre nemškega prvaka in
nato posledično situacijska
priprava na igro četrtfinal-
nega tekmeca«, je pripove-
doval Šojat.
Leon
Tudi tretji obisk starega
španskega mesta je bil pri-
jeten, saj je Leon zelo gosto-
ljuben, živ in pisan. V me-
stu, velikem kot Maribor, je
350 lokalov, ki v sobotnem
večeru v popolnosti zaživijo
dokaj pozno. Prepirljivcev ni
opaziti, tudi tistih ne, ki bi
pregloboko pogledali v ko-
zarec. Domala vsi poplesu-
jejo ob latino glasbi, ameriš-
ke in angleške ni slišati. Ne-
daleč od rokometne dvora-
ne in nogometnega stadiona
je stadion za bikoborbe.
Zgradba bo kmalu imela stre-
ho, povsem pokriti objekt pa
bo odslej večnamenski.
Malce zares in malce v ša-
li domačini pravijo, da bo
Ademar finale lige prvakov
odigral na dosedanjem pri-
zorišču korid. S Celjem Pi-
vovarno Laško, so še prijaz-
no pristavili. Kdo bi bil bik
in kdo toreador, je še prez-
godaj tuhtati.
Sergej Rutenka je presenečal
špansko obrambe
Neljubi dogodek pa bi se
skoraj pripetil po tekmi. Po
kosilu je Acd 'Rirnšek, brat
predsednika kluba Toneta
Turnška in direktor Carinar-
nice Celje, zapustil restavra-
cijo. Nenadoma je počilo
pred njim. Le nekaj centime-
trov od njega se je razletel
debel odkrušek s strehe. Le-
tel je tako blizu njega, da mu
je na puloverju ostala sled
prahu. Nato je eden od novi-
narjev že na avtobusu opa-
zil, da je v restavraciji poza-
bil jakno z dokumenti. Ko je
šofer spet pripeljal pred go-
stinski lokal, so tam pove-
dah, da jakne ni. Bila je se-
veda na avtobusu, s katerim
smo z zamudo odhiteli pro-
ti 150 kilometrov oddaljcr
nem Oviedu oziroma letališ-
ču blizu severne španske oba-
le, kjer je čakalo Adrijino le-
talo. Konec dober, vse dobro?
Z remijem bi bilo vse veliko ^ \
lepše.
DEAN ŠUSTER
Foto: GAŠPER DOMJAN
Izidi 6. kroga lige prva-
kov: skupina A Portland -
Lovčen 30:19, Kolding -
Sporting 33:22; končna les-
tvica: 1. Kolding9 (159:141),
2. Portland 9 (188:152), 3.
Sporting 4 (132:149), 4.
Lovčen 2 (110:147), skupi-
na B Metkovič - Sandef jord
35:23, Redbergslids - Ha-
poel 35:30; 1. Metkovič 10
(166:138), 2. Redbergslids
10 (167:151), 3. Sandefjord
4 (161:164), 4. Hapoel O
(151:192), skupina C Ade-
mar - CPL 31:30, CSKA - Kar-
vina 32:31; 1. CPL 10
(176:160), 2. Ademar 8
(177:159), 3. Karvina 4
(170:178), 4. CSKA 2
(155:181), skupina D Mag-
deburg - Fotex 25:22, Var-
dar - Chambery 32:20; 1. Fo-
tex 10 (157:130), 2. Magde-
burg8 (162:141), 3. Cham-
bery 3 (149:174), 4. Vardar
3 (152:175).
Najboljši strelci LP: Pepi
Manaskov (Vardar) 53,
Martin Boquist (Redberg-
slids) 45, Nenad Peruničič
(Magdeburg) 44, 7. - 9. Aleš
Pajovič 32, 13. - 14. Renato
Vugrinec 30, 32. - 38. Ro-
man Pungartnik, Edvard
Kokšarov 22, 55. - 58. To-
maž Tomšič 17.
Ademar Leon - Celje
Pivovarna Laško
31:30(15:17)
LEON - Športna dvorana. 3000 gledalcev. Sodnika: Jan
Boye in Bjarne Munk Jensen (Danska).
ADEMAR LEON: Hvidt, Torrego, Montoya, Perales,
Lvov 1, Juanin 4, Krampau 4, Ordonez 2, Carton 2, Belau-
stegui 2, Krivošljikov 4, Errekondo 3, Enterrios 6 (2),
Rodriguez 2. Trener: Manolo Cadenas.
CEUE PIVOVARNA LAŠKO: Kelentrič, Peric, Lorger,
Rutenka 5, Vugrinec 5, Oštir, Pajovič 8, Gajič, Pungart-
nik, Tomšič, Bedekovič 2, Milosavljevič 7 (4), Žvižej 2,
Kokšarov 1. Trener: Josip Šojat.
Statistika obramb in meta
ADEMAR LEON: Torrego 14; Perales 0-2, Lvov 1-3,
Juanin 3-4, Krampau 4-6, Ordonez 2-5, Balaustegui 2-3,
Krivošljikov 4-6, Errekondo 3-3, Enterrios 4-6, Rodri-
guez 2-3.
CEUE PIVOVARNA LAŠKO: Kelentrič 9; Rutenka 5-
7, Vugrinec 5-9, Pajovič 8-13, Tomšič 0-1, Bedekovič 2-
3, Milosavljevič 3-5, Žvižej 2-3, Kokšarov 1-3.
Sedemmetrovke: Ademar 4-4, CPL 4-5.
Izključitve: Ademar 6 minut, CPL 6.
Bistveni potek rezultata: 2:1, 3:6, 8:9, 9:14, 13:15,
15:17, 19:17, 19:19, 21:19, 23:23, 27:25, 28:29, 30:29,
30:30, 31:30.
Št. 51 - 20. december 2001
22
ŠPORT
Zaradi preveliice želje
niso zdržali pritiska
Gorenje se v letošnji se-
zoni že poslavlja od evrop-
skih rokometnih pokalov.
Še tretjič v zgodovini klu-
ba je bila za velenjski klub
usodna ekipa iz Rusije. To-
krat je bilo moštvo Energie
iz Voroneža enostavno pre-
močan nasprotnik.
Prva tekma, ki se je kon-
čala s 30:26, je dajala upa-
nje na uvrstitev v četrtfinale
pokala pokalnih zmagoval-
cev, s čimer bi ponovili dru-
gi največji uspeh kluba, v
Rdeči dvorani pa se je kon-
čalo s 34:34. »Zelo smo si že-
leli uspeha, a to žal ni bil naš
dan. Borbenosti in srčnosti
nam ni manjkalo, toda glave
niso zdržale pritiska. Ekipa
je premalo izkušena,« je de-
jal po tekmi trener Miro Po-
žun. Razočaranje vseeno ne
sme biti preveliko, kajti Go-
renje letos nima igralca, ki
bi izstopal od ostalih in sam
odločal tekme. Požun zato ni-
koli ne ve, na katerega od
igralcev se bo lahko zanesel,
saj večina težko ponovi dve
zapDredni kakovostni pred-
stavi. Boštjan Kavaš je de-
nimo odigral odhčno tekmo
v Voronežu, medtem ko je
bil v Velenju precej slabši. Lu-
ke Dobelška v Rusiji sploh
nismo videli, na sobotni tek-
mi pa je bil najboljši in naj-
pogumnejši mož velenjske
ekipe. Vasilij Dubonosov je
zadnjič branil vrhunsko, to-
krat pa je imel s streli sona-
rodnjakov in predvsem Raz-
tvorceva precej več dela. Edi-
na, ki zadnje čase nepresta-
no igrata na visokem nivoju,
sta oba krilna igralca Sebast-
jan Sovič in Branko Tam-
še, a kaj, ko sta vse preveč
odvisna od kolegov na zuna-
njih položajih in njihove ra-
zigranosti.
Za usluge Alekseja Raz-
tvorceva se je pozanimalo
tudi vodstvo velenjskega
kluba, a je omenjeni igra-
lec odločno predrag, pa tu-
di 25 let še ni dopolnil, ko-
likor je potrebno za odhod
iz Rusije. Izjema je bil Ed-
vard Kokšarov, bojda zara-
di reprezentančnih zaslug.
Kljub temu je potrebno do-
dati, da Velenjčani niti prib-
ližno niso odigrali tako do-
bro kot na prvi tekmi. V za-
četku so bili domačini nepre-
poznavni. Smola z vfatnica-
mi, nenatančne podaje in
tehnične napake Gorenja so
zaznamovale prvih deset mi-
nut. Toda takrat je na sema-
forju pisalo že 2:7. »Dogovor
je bil, da bomo poskušali po-
časi graditi rezultat, mi pa
smo ravnali ravno obratno.
Loviti nasprotnika na tako
pomembni tekmi pa je vraž-
je težka naloga,« je rekel iz-
kušeni Borut Plaskan. Pri-
ložnosti, da bi hitreje izena-
čili, so vsekakor bile, a se je
vsakič, ko so se igralci Gore-
nja približali razigranim go-
stom, ki so bili taktično od-
lično pripravljeni, nekaj za-
lomilo. Kljub temu so Velenj-
čani Ruse ulovili tik pred
koncem polčasa in izenačili
na 15:15, prvi del pa se je
končal s 17:16 za Energio. V
nadaljevanju so domačini, ki
so jih ves čas spodbujali bučni
navijači, zmogli vodstvo
19:18, toda Raztvorcev je bil
le preveč razigran. 24-letnik
je bil praktično neustavljiv
in če je na prvi tekmi zadel
13-krat, je v Velenju dodal
še tri gole več. Spet je sledi-
lo vodstvo gostov. Gorenje je
Sebastjan Sovič med enim od petih uspešnih poskusov.
nato izenačilo in tako je bilo
do konca srečanja. Sobota
enostavno ni bila dan velenj-
skega moštva.
Kljub izpadu Miro Požun
po tekmi ni bil preveč razo-
čaran: »Po ugodnem rezultatu
na prvi tekmi v Voronežu smo
upali na četrtfinale, toda na
povratnem srečanju smo pre-
goreli v preveliki želji. Tek-
ma je pokazala, da naša eki-
pa še ni zrela za tako velika
tekmovanja. Očitno bomo
morali okrepiti ekipo na do-
ločenih igralnih mestih. Če-
stitam gostujoči ekipi za uvr-
stitev med najboljših osem,
moram pa čestitati tudi svo-
ji ekipi za motiv in trud, ki
so ga danes pokazali. Zal je
pač tako, da je v tem trenut-
ku Energia boljše moštvo.«
Medtem ko je večina mo-
štev v 1. A DRL že na počit-
nicah, pa Velenjčane čaka še
peklenski teden. Hud tekmo-
valni ritem se nadaljuje, kajti
že v torek je Gorenje igralo z
Rudarjem, v petek pa potuje
na Kodeljevo k Slovanu. Obe
ekipi sta tekmeca v borbi za
visoka mesta na koncu sezo-
ne. Z eno zmago bi bili Ve-
lenjčani pred spomladan-
skim delom prvenstva v naj-
boljšem položaju, saj bi pre-
zimih na 3. mestu.
MITJA GAVRILOSKI
Foto: GREGOR KATIC
Obnova
stadiona
v Žalcu
športni park v Žalcu do-
biva z obnovo atletskih na-
prav, ki so bile zgrajene le-
ta 1961, novo podobo. Sta-
dion bo, po celoviti preno-
vi, eden najlepših v Slove-
niji. Načrte je izdelal inž.
Jože Kopitar, nekdanji at-
let, odlični metalec kopja.
Vsa zemeljska dela so že
opravljena in tudi glavni us-
troj mase je že položen na
tekahšče in metališča. Dela
so zaupali podjetju CM Ce-
lje in Slovenijašportu. V rav-
ninskem delu bo osem stez,
sicer pa šest. Stadion bo »pre-
vlečen« z najsodobnejšo tar-
tansko maso, ki prepušča vo-
do. Otvoritev stadiona bo 25.
maja leta 2002, ko bo letos
ustanovljeni Atletski klub Ža-
lec s predsednikom Adijem
Vidmajerjem (na sliki), ki*
ima tudi največ zaslug za po-
sodobitev športnega objekta,
pripravil velik atletski miting.
Prihodnje leto bo AK Ža-
lec na obnovljenem stadio-
nu organiziral deset različ-
nih tekmovanj, septembra
olimpijski tek po uhcah Žal-
ca ter spomladi in jeseni kros
v Vrbju pri Žalcu. Začel je z
atletsko šolo, ki jo obiskuje-
jo mladi v treh skupinah, pri-
pravlja pa tudi seminarje za
sodnike in trenerje. V pro-
gramu za prihodnje leto je
razširitev atletske šole tudi
na druge osnovne šole v
Spodnji Savinjski dolini ter
ob koncu leta priprava dru-
žabnega srečanja in razgla-
sitev najboljših atletov. Če-
prav sta najmlajšemu sloven-
skemu atletskemu kolektivu
obljubila vsestransko pomoč
AZS in AD Kladivar Cetis, pa
se bodo po Vidmajerjevih be-
sedah predvsem naslanjali na
lastne kadre in sposobnosti.
Veliko podporo pri obnovi,
kljub pomisleku nekaterih,
nudi občina Žalec z županom'
Lojzetom Posedelom. Sicer
pa bo športni center postal
zanimiv tudi za mnoge šport-
ne kolektive, ki naj bi si Ža-
lec izbrali za priprave.
TONE VRABL
ŠPORTNI
KOLEDAR
PETEK 21.12.
ROKOMET
1. SRL - moški, 11. krog,
Ljubljana: Slovan - Gorenje.
SOBOTA22.12.
KOŠARKA
Hypo liga, 9. krog, Šent-
jur: Alpos Kemoplast - Kraš-
ki zidar (19), Zagorje: Zagor-
je - Elektra (19), Zreče: Ro-
gla - Savinjski Hopsi (19).
Goodyear liga, 12. krog,
Ljubljana: Geoplin Slovan -
Pivovarna Laško.
ODBOJKA
1. DOL - moški, 9. krog,
Šoštanj: Šoštanj Topolšica -
Salonit Anhovo (19).
1. DOL - ženske, 10. krog,
Koper: Koper - Savinjska
Šempeter.
NEDEUA23.12.
KOŠARKA
Savinjska košarkarska li-
ga, 7. krog: Nazarje - Ločica
(8), Veterani Pivovarne Laš-
ko - Polzela (9.15), Prebold
- Parižlje (10.30), Hum Laš-
ko - Gomilsko (11.45), Gor-
nji Grad - Velenje (10.30).
PANORAMA
ROKOMET
POKAL
POKALNIH
ZMAGOVALCEV
2. tekma četrtega kroga:
Gorenje - Energia Voronež
34:34 (16:17); Plaskan 6, L.
Dobelšek 5, Kavaš, Belko, Be-
govič 4, Sirk, Tamše 3.
1. SRL
10. krog: Prevent - Celje
Pivovarna Laško 25:36
(14:18); Pajovič, Kokšarov 7,
Pungartnik 6, Vugrinec 5, Žvi-
žej 4, Oštir, Bedekovič 3, Ru-
tenka 1. Vrstni red: Mobitel
Prule 67 20, Celje Pivovarna
Laško 19 (tekma manj). Ter-
mo 13, Gorenje 12 (2 tekmi
manj). Rudar, Prevent, Slo-
van 11, Trimo 10, Inles Riko
6, Sevnica 3, Velika Nedelja,
Izola 2.
POKAL
RADIVOJA
KORAČA
3. krog: Prokom Sopot -
Pivovarna Laško 99:79
(68:60, 41:42, 16:18); Vuji-
čič, Pavič 14, Novak 13, Ju-
rak 10, Walker 9, Duščak,
Walker 9, Lerič, Brolih 5.
GOODVEAR LIGA
11. krog: Krka Telekom -
Pivovarna Laško 74:78
(63:58, 38:42, 26:22); Wal-
ker 30, Jurak 14, Duščak 12,
Pavič 8, Vujičič 6, Lerič, No-
vak 4. Vrstni red: Union
Olimpija 22, Gibona 20, Pi-
vovarna Laško 18, Budu-
čnost, Krka, Sloboda Dita,
Split 17, Zadar, Široki bri-
jeg 16, Triglav osiguranje,
Geophn Slovan 12, Bosna 11.
HYPO LIGA
8. krog: Kraški zidar - Ro-
gla 74:70 (56:55 , 34:32,
22:13); Dundovič 30, Zinrajh,
Mazija 14, Ikonič 8, Sivka, Be-
nič 2. Savinjski Hopsi - Za-
gorje 104:84 (75:65, 52:41,
23:13); Tovornik 26, Hughes
18, Ručigaj 17, Perkovič 16,
Cizej 7, Gržina 6, Ščepanovi-
č, Kadič 5, Nachbar, Devčič
2. Elektra - Loka kava 85:67
(71:51, 52:37, 23:22); Dražo-
vič 23, Božič 18, Marinkovič
14, Belanovič U, Rizman 7,
Šaporac 6, Tajnik 4, Nuha-
novič 2. Helios - Alpos Ke-
moplast 68:79 (54:59, 43:38,
22:26); Novakovič 25, Petro-
vič 14, Spahič 10, Rovšnik,
Kahvedžič 7, Dakovič 5, Ko-
čar, Ribezi 4, Novak 3. Vrst-
ni red: Triglav 14, Savinjski
Hopsi, Alpos Kemoplast 13,
Zagorje, Helios, Loka kava
12, Elektra, Kraški zidar, Ko-
per, Rogla 11.
LIGA
DOBRODOŠLICE
9. krog: Klosterneuburg -
Merkur Celje 76:66 (57:49,
40:36,21:22); Deak 21, Tem-
nik 16, PerUč 13, Potočnik,
Erkič 6.
1. SKL - ženske
9. krog: Slovenske Konji-
ce-Lek Jezica 53:128 (35:95,
27:63,13:34); Kvas 22, Klanč-
nik 11, Furman 10, Jelovšek,
An. Lubej 3, Gaberšek 2, Go-
sak, Božičevič 1. Vrstni red:
Jezica 18, Maribor 16, Jese-
nice 15, Odeja 14, Slovenija
mlade 12, Sežana 11, Pomurje
10, Slovenske Konjice 9.
SAVINJSKA
KOŠARKARSKA
LIGA
6. krog: Polzela - Prebold
74:61, Ločica - Gornji Grad
104, 82, Velenje - Hum Laš-
ko 81:68, Parižlje - Nazarje
82:70. Gomilsko - Veterani
Laško 58:71. Vrstni red: Ve-
pol Velenje 12, Veterani Pi-
vovarne Laško 11, Polzela 10,
Gomilsko, Ločica, Gornji
Grad 9, Prebold, Parižlje 8,
Nazarje, Hum Laško 7.
ODBOJKA
1. DOL - moški
8. krog: Žužemberg - Šo-
štanj Topolšica 0:3. Vrstni
red: Kamnik 21, Fužinar, Sa-
lonit 19, Maribor 14, Merkur
Lip Bled 11, Šoštanj Topol-
šica, Pomurje 9, Žužemberg
8, Granit 4, Ohmpija 3.
1. DOL - ženske
8. krog: Ljutomer - Savinj-
ska Šempeter 3:0. Vrstni red:
Branik 27, Ljubljana 23, No-
va Gorica 22, Koper, Miklavž,
Ljutomer 13, Novo mesto 11,
Solkan 5, Savinjska Šempe-
ter, Kamp Pivka jama 4.
NA KRATKO
Ptuj, Celje: V zadnjem krogu jesenskega dela ženskega
rokometnega prvenstva je Celeia doma premagala Keting iz
Ajdovščine s 36:27 in tako je brez poraza na vrhu lestvice
prvega dela prvenstva. Rokometašice PUV Nivoja so v Ptuju
izgubile s 27:20.
Jeju: Na svetovnem pokalu v judu v Južni Koreji so sode-
lovale tekmovalke celjskega Sankakuja. Pod vodstvom tre-
nerja Marjana Fabjana so znova dosegle izreden uspeh. Pe-
tra Nareks v kategoriji do 52 kg in Urška Žolnir v kategoriji
do 63 kg sta osvojili tretji mesti, Lucija Polauder pa je v
kategoriji nad 72 kg izpadla v 2. krogu.
Beograd: Od danes do sobote bo v prestolnici Jugoslavije
potekalo mednarodno mladinsko tekmovanje v umetnost-
nem drsanju. Na njem bo nastopila tudi celjska trojka Anja
Bratec, Urban Kalšek in Maša Soline. J.K.
Št. 51 - 20. december 2001
ŠPORT
23
Zmage treh, Rogla
spet v krizi
Elektra zmagala tretjič zapovrstjo - Digl vrača gledalce na Polzelo
Osmi krog desetih ekip v
Hypo ligi je bil uspešen za
tri ekipe s Celjskega, med-
tem ko Zrečani ponovno
preživljajo krizo rezultata,
saj so po porazu v Sežani
padli na zadnje mesto na
lestvici.
Rogla je na čelu z razpolo-
ženim Dundovičem (30
točk) sicer odigrala solidno
srečanje pri »zidarjih«, a to
ni bilo dovolj za zmago, ki
je še kako potrebna za mir v
vrstah Zrečanov. Precej je na-
mreč nesoglasij med trener-
jem Farukom Kulenovičem
in nekaterimi igralci, kar se
očitno pozna v igri moštva,
ki je bilo v lanski sezoni pre-
senečenje prvenstva. Niti novi
branilec Mazija, niti okrep-
ljeni treningi ne dajejo rezul-
tata, kakršnega si ljubitelji ko-
šarke pod Roglo želijo. Pro-
ti košu so Zrečani usmerili
kar 20 metov za tri točke, a
zadeli le 3.
Elektra je še tretjič zapo-
red zmagala, na veselje na-
vijačev in predvsem tistih, ki
so naredili zamenjavo na klo-
pi Šoštanjčanov. S prihodom
novega trenerja Dejana Sr-
ziča so namreč prišle tri zma-
ge, ki dvigujejo moralo in vo-
ljo vsem v šoštanjski košar-
ki. Elektra je proti Loki sre-
čanje odločila že po drugi če-
trtini, ki jo je dobila za 14
točk, nato pa na čelu z Dag-
marjem Dražovičem (23) ni
popustila in nova zmaga je
ostala v Šaleški dolini, kjer
Dirigent Elektre Dagmar Dražovič se je uspešno podal pod koš med
velikane.
se opravičeno spogledujejo
tudi že z zgornjo polovico les-
tvice.
Savinjski Hopsi so dosegli
novo visoko zmago v svoji
dvorani, blestel pa je še en-
krat odlični Matjaž Tovor-
nik (26). Digl je vodil sicer
homogeno ekipo trenerja Mi-
loša Sagadina do petega
slavja v sezoni, do zmage, ki
je še posebno pri srcu njiho-
vemu trenerju, saj je lani do-
ber del sezone vodil prav so-
botnega nasprotnika iz Zagor-
ja. Veliko število zadovoljnih
gledalcev pa je najboljša na-
grada vsem v polzelski ko-
šarki, ki po dveh letih krize
ponovno doživlja preporod.
Preporoda pa ne doživlja
šentjurska košarka, saj gre-
do njeni rezultati tudi v tej
sezoni samo navzgor. Potem
ko so v Šentjurju v začetku
tedna izpeljali letno skupš-
čino kluba, po kateri bo Pe-
ter Lapornik predsednik Al-
posa Kemoplasta še dve leti,
so prvič slavili sredi Domžal.
Zmaga je prišla kot plod izred-
ne igre v obrambi, še pose-
bej v nadaljevanju, ko so gostje
s consko obrambo povsem
ustavih domači napad, kar je
tako ujezilo domače navija-
če, da so po tekmi želeli obra-
čunati z gostujočimi igralci,
a so na srečo redarji dobro
reagirah. Ponovno je bil od-
ličen prvi strelec Hypo lige
Damjan Novakovič, v nada-
ljevanju je igro v svojih ro-
kah držal Ilija Petrovič, za-
nimivo pa je, da je dobro pr-
vič odigral tudi Nedžad Spa-
hič, ki se ga v Šentjurju sicer
želijo znebiti, vendar je vpra-
šanje, kaj bodo naredili po
solidni predstavi v Domža-
lah. Morda pa se ponavlja
zgodba z Živkom Misiračo,
ki je bil lani tik pred novim
letom že pred odhodom iz
Šentjurja, potem pa je zara-
di poškodbe Jadranka Čo-
viča ostal in je bil v drugem
delu sezone prvi igralec Ke-
moplasta. Čovič se je sicer
že vrnil iz Francije, vendar v
Šentjurju zaenkrat ni zaže-
len.
Na lestvici ni bistvenih
sprememb. Polzelani in Šent-
jurčani so tesno za petami vo-
dilnega Triglava iz Kranja,
medtem ko sta Elektra in Ro-
gla pri dnu s tremi zmaga-
mi. Vendar se lahko marsi-
kaj obrne že v naslednjem ko-
lu, kajti razlike na lestvici so
majhne. Lokalni derbi zad-
njega kroga prvega dela se-
zone bo v soboto v Zrečah,
kamor prihajajo Hopsi s svo-
jimi Hmelj bojsi. Šentjurča-
ni gostijo nevarno ekipo Kraš-
kega zidarja, Elektra pa od-
haja v Zagorje.
JANEZ TERBOVC
Foto: GREGOR KATIC
Kdo lahko zaustavi Matjaža Tovornika?
Šmarčani blizu
nove senzacije
V Šmartnem ob Paki zadovoljni z žrebom, vendar ne
brezskrbni
Na tradicionalni predno-
voletni prireditvi Nogomet-
ne zveze Slovenije v ljub-
ljanskem hotelu Slon so v
ponedeljek izžrebali polfi-
nalna para slovenskega po-
kala. Era Šmartno se bo po-
merila z drugoligašem Alu-
minijem, drugi par pa je
Maribor Pivovarna Laško
- HIT Gorica.
Žreb polfinalnih parov je
bil sicer v senci proslavlja-
nja izjemne nogometne se-
zone. Nagrado za najboljše-
ga nogometaša leta 2001 je
prejel Mladen Rudonja, na
prireditvi pa so se s poseb-
nim priznanjem poslovili tu-
di od bivših reprezentantov
Darka Milaniča in Saša Udo-
viča, ki sta z 42. nastopi v
slovenskem dresu v minuh
sezoni sklenila reprezentanč-
no pot.
Žreb je bil tokrat Eri zelo
naklonjen, saj je dobila na
papirju najlažjega nasprotni-
ka. Prednost pa bo imela tu-
di v tem, da bo drugo tekmo
igrala pred domačim občins-
tvom. Šmarčani imajo res le-
po priložnost, da kot tretji
predstavniki s Celjskega zai-
grajo v finalu slovenskega po-
kala. Velenjski Rudar je en-
krat že postal pokalni prvak,
dvakrat pa so se v finale uvr-
stili nogometaši celjskega
Publikuma. Vendar finale še
zdaleč ni zagotovljen, saj je
Aluminij odlična ekipa, ki jo
zelo dobro pozna tudi trener
Ere Stane Bevc: »Aluminij je
vsako leto na pragu prve li-
ge. Na papirju smo vsekakor
favoriti, vendar bo potrebno
našo premoč potrditi tudi na
igrišču. Tudi v njihovem ta-
boru so si za nasprotnika ze-
leh nas, tako smo z žrebom
zadovoljni oboji. V pokalnem
tekmovanju so možna veli-
ka presenečenja, tako da fi-
nala v nobenem primeru ni-
mamo zagotovljenega.«
Zanimiv je tudi podatek,
da so v lanski drugoligaški
konkurenci Šmarčani v pr-
venstvu kar dvakrat klonili
proti Aluminiju. Klub iz Ki-
dričevega je že kar štiri leta
v podobni postavi in je letos
glavni kandidat za vstop v 1.
ligo. Šmarčani so se v letoš-
nji sezoni okrepili in so po
jesenskem delu na visokem
petem mestu lige Simobil. Na
poti do polfinala so izločili
tri prvoligaše (Primorje,
Domžale, Rudar), na tekmah
za vstop v finale bodo prvič
v glavni vlogi favorita. Z žre-
bom je bil razumljivo zado-
voljen tudi direktor Jože
Krajnc: »Dobili smo nasprot-
nika, ki smo si ga tiho zeleh,
vendar je tudi Aluminij od-
hčno moštvo in se bomo mo-
rali nanje prav tako dobro pri-
praviti kot na katerokoli dru-
go ekipo. Nasprotnika zelo
spoštujem, vendar bomo v
dveh tekmah poizkusili do-
kazati našo premoč in se uvr-
stiti v finale. Moja velika že-
lja je, da se v finalu pomeri-
mo z Mariborom Pivovarno
Laško.«
Šmarčani naj bi se med pre-
morom okrepili s tremi igral-
ci, kar bi jim omogočalo us-
pešno nastopati tako v poka-
lu kot v prvenstvu. Branilec
Ere Šmartnega Damjan Ro-
mih optimistično pričakuje
hnale, vendar poudarja, da
je Aluminij najlažja ekipa le
na papirju. Po njegovem
mnenju bi se Kidričani z nji-
hovo igro, saj gojijo dober
in hiter nogomet, lahko do-
stojno kosali tudi na prvoli-
gaški sceni. Prvi tekmi bosta
v Ljudskem vrtu in v Kidri-
čevem 20. marca, povratni
pa 3. aprila.
PETRA ŠAFRAN
Nagradili
predane
športu
Ob deseti obletnici Olim-
pijskega komiteja Slove-
nije in v letu prostovolj-
cev v športu (amaterskih
delavcev) so bila v Mari-
boru podeljena priznanja
Mednarodnega olimpij-
skega komiteja. Nagraje-
nih je bilo 96 športnih or-
ganizatorjev in trenerjev
iz vzhodnega dela Slove-
nije.
Priznanja so prejeli: dr. Ru-
di Čajavec, Peter Drofenik,
Jože Geršak, Lado Gobec,
Miran Horvat, Hasan Ibrič,
Ljubo Jovan, Jože Kopitar,
Roman Lešek, Stanko Lor-
ger, Tone Petek, Rudolf Ro-
van (Celje), Dušan Borov-
nik, Maks Korošec, Jože
Ograj enšek, Martin Steiner,
Julka Škorjanec, Vera Zupan-
čič, Marjan Skaza (Velenje),
Božo Jordan (Šempeter),
Vinko Lavrinc (Rečica pri
Laškem), Silvester Maric,
Janko Melanšek, Jelka Ogri-
zek, Bruno Randl (Žalec),
Anton Maruša (Petrovče), Si-
mon Ograjenšek, Matija Voš-
njak, Zdravko Zaleznik (Pol-
zela), Pavla Trogar (Mozir-
je) in Milan Ziebarth (Zre-
če). D.Š.
Št. 51 - 20. december 2001
24
INFORMACIJE
Št. 51 - 20. december 2001
INFORMACIJE
25
St. 51 - 20. december 2001
26
KRONIKA
Kaj, če poči v roicaii?
Poškodb je vsako leto manj - Bili so tudi izmaličeni obrazi in razcefrani prsti
v času lanskih božično-
novoletnih praznikov se je
na Celjskem pri uporabi pi-
rotehničnih izdelkov rani-
la ena oseba. Zoper isto ose-
bo so le nekaj dni pred poš-
kodbo policisti podali pred-
log za uvedbo postopka pri
sodniku za prekrške. Rav-
no s pirotehničnimi sreds-
tvi je namreč kršila javni
red in mir.
Sedem primerov je bilo la-
ni na Celjskem, v katerih je
bila zaradi pirotehnike pov-
zročena gmotna škoda, pra-
vi načelnik uniformirane po-
licije Policijske uprave Ce-
lje Bojan Vrečic: »V enakem
obdobju lani smo na Celj-
skem zasegli kar 16.263 pe-
tard različnih tipov in 32 ra-
ket. Zaradi kršitev javnega re-
da in miru pa smo napisali
34 predlogov sodniku za pre-
krške.«
Predpisi, ki urejajo piro-
tehniko, ostajajo letos še
nespremenjeni. Delovna
skupina ministrstva za no-
tranje zadeve je sestavila
predlog uredbe o pirotehnič-
nih izdelkih, ki vsebuje tu-
di omejitve glede prodaje pi-
rotehničnih izdelkov in
sankcije za storjene prekrš-
ke. Sprejeli je še niso.
Pasje bombice
Pirotehnični izdelki niso
eksplozivne snovi, pravilnik
o kategorizaciji in preizku-
su pirotehničnih sredstev pa
jih razvršča v šest razredov.
Pirotehnične igrače (pokajoče
vžigalice, pasje bombice, po-
kajoče žabice...) ter izdelki
za male ognjemete (petarde,
rakete) spadajo v prvi in drugi
razred. Le-te lahko uporab-
ljajo vsi, tudi otroci do šest-
najstega leta starosti, a le ob
nadzoru staršev. Ostala tovrst-
na sredstva lahko uporablja-
jo le strokovno usposoblje-
ne osebe s tem, da predhod-
no zagotovijo ustrezne var-
nostne ukrepe.
»Vendar pa so pri uporabi
teh izdelkov določene ome-
jitve. Ni jih namreč dovolje-
no uporabljati v strnjenih na-
seljih in prostorih, kjer je več-
je število ljudi,« dodaja Vre-
čic.
Tudi cariniki na državni
meji preverjajo vnos blaga,
saj je v skladu z uredbo o do-
ločitvi režima izvoza in uvo-
za določenega blaga možno
pirotehnične izdelke prine-
sti v državo samo z dovolje-
njem. Tega pa ne more dobi-
ti fizična oseba.
Policisti bodo kaznovali tu-
di tiste, ki z uporabo piro-
tehničnih izdelkov mučijo ži-
vali oziroma ravnajo v nas-
protju z zakonom o zaščiti
živali. V sodelovanju s tržno
inšpekcijo pa poteka nadzor
nad prodajo pirotehničnih iz-
delkov. Pri tem je največ kr-
šitev v zvezi s črno prodajo,
saj je prepovedana prodaja
na tržnicah, stojnicah in ob
cesti.
»Zvezdatf
Poleg ukrepov daje policija
v sodelovanju z lokalno skup-
nostjo velik poudarek preven-
tivnim akcijam. Ena takšnih
je akcija Zvezda, ki jo je po-
licija pripravila skupaj z mi-
nistrstvom za šolstvo, znanost
in šport ter inštitutom za va-
rovanje zdravja. Vanjo želi-
jo vključiti predvsem pete
razrede osnovnih šol in jih
kot ciljne skupine opozoriti
na nevarnost in škodljive učin-
ke pri uporabi pirotehničnih
izdelkov.
Pripravili so plakate in na-
lepke, katerih osnovni namen
je vzpodbuditi učence k te-
mu, da med 1. decembrom
2001 in 5. januarjem 2002
ne uporabljajo pirotehničnih
izdelkov, še posebej ne pe-
tard, da jih ne bodo kupova-
h in vzeh, če bi jim jih kdo
ponudil in da bodo opozar-
jali vrstnike, sošolce in dru-
ge ljudi, da je prižiganje pe-
tard nevarno in neprijetno.
Predstojnica Oddelka za
plastiko, kirurgijo roke, ope-
kline ter plastično in rekon-
struktivno kirurgijo Splošne
bolnišnice Celje Jožica Pe-
karovič pravi, da je poškodb
Pri uporabi pirotehnike lahko pride do hudih poškodb rok in obraza.
zaradi uporabe pirotehnike
iz leta v leto manj. »Včasih je
bilo tega ogromno, največ-
krat so k nam prihajali najst-
niki s poškodovanimi roka-
mi in obrazom. Bili so tudi
primeri, ko je šlo za zmah-
čene obraze in razcefrane pr-
ste,« pojasnjuje Pekaroviče-
va.        SIMONA ŠOLINIČ
NOČNE
CVETKE
• Tudi v zimskem času so
zelo popularni »kevdri«. Tja
je enajstega grudna v Ločah
zavil suhoustnik, očitno ze-
lo potreben rujnega vinčka.
Kozarček ali tri ga je spil, ne-
kaj si ga je še v flaškone iz
soda vlil, potem pa izginil:
noč. In zdaj vince rdeče p
grlu mu teče...
• Policisti vabijo vse nabq
dene ženske, naj se nujno oj
lasijo pri njih. Da ne bo pc
mote, gre za tiste, čigar zac
njice so tudi na Celjskem dc
živele pik injekcijske igle i]
imajo svoje sotrpinke tudi n
mariborskem koncu.
• Medtem ko nekje izginj
letošnji vinogradniški prid«
lek, so Marjani z domačij
izginila drva. Kdo si bo poc
kuril z njimi, ne poročajc
Znano pa je, da se bo Marji
na letos grela za petindva
set tisočakov vrednih drv
manj.
Varno
pozimi
v torek je Svet za vzgojo
in preventivo v cestnem pro-
metu Celje v sodelovanju s
celjsko policijsko upravo,
Avtom Celje ter Avto moto
društvom organiziral akci-
jo Za varno zimsko vožnjo.
Med 16. in 21. uro so v Ce-
lju preverjah brezhibnost
vozil in opremljenost z zim-
sko opremo. Zaradi neupo-
števanja predpisov so v ve-
čini primerov voznike le
opozarjali, manjše napake
na vozilih pa so člani druš-
tva in delavci Avto Celja
sproti odpravljah.
S.Šol.
PROMETNE NESREČE
Iščemo
očividce
nesreč
Na Cesti v Laško je nezna-
ni voznik osebnega avtomo-
bila najverjetneje znamke
AX, svetlejše barve, v četrtek,
13. decembra, pri prehiteva-
nju, oplazil osebni avto ko-
vinsko zelene barve in odpe-
ljal v smeri Laškega, ne da bi
ustavil. Pohcisti o neznancu
še zbirajo obvestila.
Druga nesreča s pobegom
se je zgodila v križišču Parti-
zanske ceste in Ceste za Lo-
kovico v Velenju, kjer sta v
semaforizirano križišče
hkrati zapeljala voznika dveh
golfov. Golf bele barve je bil
s celjskega registrskega ob-
močja, golf zelene barve pa
s slovenjegraškega. Kateri
izmed voznikov ni upošteval
prometne signalizacije poli-
cisti še ugotavljajo. Za raz-
jasnitev okohščin pa zbirajo
klice morebitnih očividcev na
številki 113.
Trčila in
odpeljala
Prometna nesreča s hujši-
mi posledicami se je zgodila
v petek,14. decembra, na re-
gionalni cesti v Velenju. Ta-
krat še neznana voznica re-
nauh megana je v križišču s
Partizansko cesto zapeljala
levo in trčila v 25-letnega
voznika osebnega avtomobila
Citroen AX, J.H. iz Lokovi-
ce. V trčenju se je huje rani-
la 28-letna H.S., sopotnica v
citroenu, prav tako iz Lokovi-
ce. Voznica megana je s kra-
ja odpeljala, kasneje pa je na
policijsko postajo Velenje
prišla prijaviti, da ji je nek-
do poškodoval avto. Pri og-
ledu je avtomobila so poli-
cisti ugotovili, da je bila 24-
letna V.P. iz Velenja udele-
žena v opisani prometni ne-
sreči.
Nesrečno
pluženje
Štiriinštiridesetletni H.K.
iz Celja je v četrtek, 13. de-
cembra, v kraju Bezenškovo
Bukovje s traktorjem plužil
sneg s ceste. Vzvratno je za-
peljal na betonsko ploščo nad
delavnico, ki je v isti ravnini
kot cesta, in hotel z nje odri-
niti sneg. Pri tem je zapeljal
preveč vzvratno, s traktorjem
podrl ograjo in padel okrog
štiri metre globoko ter se pri
tem hudo ranil.
Potniki brez
poškodb
Prometna nesreča s hujši-
mi posledicami se je zgodila
v sredo,12. decembra, na re-
gionalni cesti Žalec-Petrov-
če. Štiriinpetdesetletni voz-
nik M.G. iz Kranja je zavijal
levo z glavne ceste in pri tem
zaprl pot 42-letnemu vozni-
ku avtobusa R.N. iz Krnice.
V trčenju se je M.G, huje ra-
nil. V času nesreče je bilo na
avtobusu šest potnikov, niti
oni niti voznik avtobusa pa
k sreči niso utrpeli telesnih
poškodb.
Radarsice itontrole
bodo«»
• jutri, 21. decembra, dopoldne na območju Šentjurja,
popoldne pa na območju Rogaške Slatine;
• v soboto, 22. decembra, dopoldne na območju celotne
celjske regije, popoldne pa na območju Laškega;
• v nedeljo, 23. decembra, dopoldne na območju celotne
celjske regije, popoldne pa na območju Celja;
• v ponedeljek, 24. decembra, dopoldne na območju Ro-
gaške Slatine, popoldne pa na območju Mozirja;
• v torek, 25. decembra, dopoldne na območju celotne
celjske regije, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah;
• v sredo, 26. decembra, dopoldne na območju celotne
celjske regije, popoldne pa na območju Laškega;
• v četrtek, 27. decembra, dopoldne na območju Celja,
popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah.
Srboriti sopotnik
Da zna biti policijsko delo pestro, lahko potrdi patrulja
policijske postaje Mozirje, ki je v noči na soboto, 15. de-
cembra, opravljala kontrolo prometa v Ljubnem ob Savi-
nji. Kljub opozorilom za ustavljanje, 19-letni P.K. iz Primo-
ža pri Ljubnem ni in ni hotel ustaviti, ampak je še bolj pri-
tisnil na plin. V bližini pokopahšča je pohcistom mladega
voznika le uspelo ustaviti. Pri kontroli dokumentov se je
eden izmed sopotnikov v vozilu fizično uprl dvema polici-
stoma, ju pri tem lažje ranil, nato pa jo peš ucvrl s kraja. Še
isti dan so pohcisti ugotovili, kdo je bil tako pogumen in
hiter. Domačin, enaintridesetletni B.V., ki ga že čaka ka-
zenska ovadba.
Brez alifoliola v prometu?
Preventivna akcija šentjurskih policistov »Brez alkohola v prometu« je minuli petek v
prostore šentjurske tržnice privabila številne, ki so preizkušali svoje zmogljivosti kot voz-
niki. Z napravami so merili reakcijski čas zaviranja in naletno težo, na ogled so bili posnet-
ki najhujših nesreč. Predstavili pa so tudi promilomat - gostilniški alkotest. Nekaterim je
pokazal tudi do 2 grama alkohola na kilogram krvi...
S.Šol.,Foto: GREGOR KATIC
St. 51 - 20. december 2001
PISMA BRALCEV
27
ODMEVI
Polena
pod noge
namesto v
kotlovnico
Ne bom komentiral celot-
nega članka, ki je bil pod tem
naslovom objavljen v prejš-
nji številki Novega tednika.
Mislim, da je dovolj, če po-
vem, da se z mano ni nihče
od občinske uprave pogovar-
jal o tem, da bi prodal zem-
ljo, na kateri naj bi zgradili
kotlovnico. Res me je enkrat
po telefonu klical direktor
občinske uprave Srečko Fi-
javž, ki mi je omenil, da bi
občina bila morda zaintere-
sirana, da odkupi mojo zem-
ljo. Šele po nekaj mesecih me
je ponovno poklical in pred-
lagal, da bi zdaj zemljo kar
odmerili (potem ko je prvot-
na lokacija na LlP-u zaradi
nasprotovanja občanov pad-
la v vodo). Nisva se pogovar-
jala niti o velikosti zemljiš-
ča niti o ceni, zdaj pa bi ob-
čina rada, da jaz kar nekaj
prodam. Fijavžu sem že na
začetku povedal, da se za na-
kup te zemlje zanima veliko
kupcev in mu nikakor nisem
obljubil, da bom zemljo pro-
dal prav občini, ampak naj-
boljšemu ponudniku. Tudi
ne vem, kaj imata tu zraven
Gorazd Fric in župan Slavko
Krajnc. Z njima se jaz sploh
nisem pogovarjal in ne mo-
reta trditi, da sem obljubil
ah potrdil, da bom zemljo
prodal. Jaz sem se pogovar-
jal samo s Fijavžem in nje-
mu zemlje zagotovo nisem
obljubljal. Če bi kdo trdil
drugače - laže.
Nerazumljivo mi je seve-
da tudi to, da župan Slavko
Krajnc trdi, da se je z menoj
dogovarjal o nakupu zemlje,
čeprav se z menoj že lep čas
sploh ne pogovarja - razlogi
za to mi niso znani. Smatram,
da bi bil za odkup takšne zem-
lje bil vreden vsaj vljudnost-
nega obiska ali razgovora. Vsi
vemo, da se zemlja ne pro-
daja oz. kupuje preko tele-
fona. Gospodom na občini se
je kakršen koli razgovor z me-
noj o nakupu zemlje zdel od-
več. Zaradi takšnega odnosa
in načina imam še trdnejše
razloge, da zemlje ne pro-
dam.
Tudi me ne čudi, da zdaj ob-
činska uprava hoče krivdo za
to, da jaz ne prodam svoje zem-
lje, zvaliti na moje sorodstvo.
Občinska uprava pač zdaj de-
la na takšen način in očitno ji
njeni občani niso po volji in
bi jih najraje takoj zamenjala
in jim zaplenila zemljo.
Star sem 76 let, v tem času
sem bil predsednik skoraj
vseh društev v Vitanju - am-
pak česa takega, kot doživ-
ljam danes, nisem doživel še
od nobene oblasti. Tudi zato
nasveti v članku, da se mo-
ramo določeni ljudje v obči-
ni med sabo pobotati, nujno
naletijo na gluha ušesa. Z ne-
katerimi se pač ne splača več
pogovarjati. Tudi to je zdra-
va kmečka pamet, o kateri
pišete v vašem članku.
EDI PETELINŠEK,
Vitanje
Nehajte z
norimi
kravami!
Tozadevno pisanje je prava
norija. Ne čudim se, da je pi-
sanje od 14. marca 2001 nale-
telo na gluha ušesa veterinar-
jev, novinarjev in raznih dru-
gih poročevalcev.
Avtorica navedenega pisa-
nja (pisma bralcev) je namreč
slaba poznavalka slovenske-
ga in morda tudi nemškega
izrazoslovja. Že zgodaj upo-
rabljenima izrazoma »nori-
ja«, »noro« dodajam še nekaj
vsakdanjih krilatic: Ne bodi
vendar nor! Ali si res nora?
Le kaj noriš? S teboj je res en
velik križ! In še bi se kaj naš-
lo.
Pojava v nesrečni Zadreč-
ki dolini sicer ne odobravam
in se jedcem delikates iz mač-
jega mesa zanesljivo ne bi pri-
družil, vendar pa ugovarjam,
da se ta slast pripisuje samo
Slovencem. Bojda so prav Ita-
lijani najbolj nori na mačje
meso.
Če svetovalka v Svetovni zve-
zi za varstvo živali iz Londona
o tem ničesar ne ve, je res »no-
ro« (beri žalostno), da nas Slo-
vence zastopa v tako ugledni
organizaciji.
Tistim kravam, ki so zbo-
lele za BSE, je zanesljivo malo
mar, ali so bolne ah nore.
ADOLF SENEGAČNIK,
DU Polzela
PREJELI
SMO
Odprto
pismo
Spoštovani g. Johnny
Young, veseli me, da ste ime-
li priložnost obiskati ministra
za pravosodje g. Bizjaka. Pre-
pričana sem, da vam je uspe-
šno predstavil delo sodišč v R
Sloveniji. Sem pa tudi prepri-
čana, da vam je »pozabil« pred-
staviti okoli 60 odločb Ustav-
nega sodišča, ki jih vlada (ka-
mor sodi tudi ministrstvo za
pravosodje) in državni zbor
nista uspela realizirati. Da po-
meni nerealizacija ustavne
odločbe hudo kršitev ne sa-
mo človekovih pravic, tem-
več tudi ustave, je jasno. Vpra-
šali se boste, zakaj to pišem
ravno Vam. Dovolite, da po-
jasnim. Dve od odločb Ustav-
nega sodišča se nanašata na
davčne olajšave za otroke eno-
starševskih družin in datira-
ta: ena na leto 1996, druga pa
na leto 1999. V prvi je bil rok
za odpravo nezakonitosti do-
ločen eno leto, v drugi pa šest
mesecev. Oba sta že davno po-
tekla, tudi smo na naše vpra-
šanje ministrstvu za finance
od državnega sekretarja g.
Končana dobili izredno prav-
no zanimiv odgovor, ki pra-
vi, da bi realizacija navede-
nih odločb pomenila preve-
lik izpad dohodkov v prora-
čun, ki se ne more nadome-
stiti znotraj proračuna. Pogo-
varjamo se, kot rečeno, o dav-
ku na preživnino za otroke!
Dne 21. 11. 2001 pa je bilo v
državnem zboru s strani dr.
Brejca istemu državnemu se-
kretarju zastavljeno ponovno
isto vprašanje: kdaj bo vlada
realizirala ustavno odločbo iz
leta 1996? G. sekretar.Darko
Končan je odgovoril javno, ce-
lo posnetek smo videli na TV
Slovenija, da je za nerealiza-
cijo odločbe in za nepravo-
časno pripravo dopolnitev in
sprememb Zakona o dohod-
nini kriv 11. september.
Globoko obsojamo terori-
stični napad na WTC, še glob-
lje pa obsojamo pojasnila in
izgovore naše vlade, ki se v
danem primeru okorišča z žr-
tvami terorističnih napadov.
Kupuje si že zdavnaj zaprav-
ljeni čas za popravo zakona
(1996) v javnosti na najbolj
nizkoten način, ki si ga lah-
ko kdorkoh zamish.
Neskončno dolgo se v R
Sloveniji trudimo tudi pri mi-
nistrstvu za pravosodje za do-
ločene spremembe zakono-
daje na področju izvršb pre-
živnin, pa naše predloge po-
vsod ignorirajo. Jasno, ko pa
nezakonito polnijo proračun,
kot so nam povedali, se tem
dohodkom ne bodo odpove-
dali do leta 2003! In za to je
kriv 11. september in zato pi-
šem Vam in Vas sprašujem:
Ali boste dovohli, da se Vla-
da R Slovenije za svoje neza-
konito početje okorišča z ne-
srečo, terorističnim napa-
dom, ki je pretresel ves svet,
ali pa se boste od takega po-
četja ogradili?
Problematika naših otrok
je podobna kot pri Vas v Ame-
riki, le da je tam senat že le-
ta 1994 ministrstvu za pra-
vosodje naložil, naj nemudo-
ma obravnava pomanjkljivo-
sti pri izvrševanju zakona (v
zvezi s preživninami za otro-
ke) in se sedaj za izvršbe tru-
di oddelek Urada za izvršbo
preživnin za otroke, enote za
izterjavo preživnin na državni
ravni pa dnevno izvajajo na-
loge za zagotavljanje plačil.
V Republiki Sloveniji, ki
piše pravljice o uspehu, pa
se država že peto leto neza-
konito financira iz davka od
preživnin za otroke, se po-
smehuje vsem našim pobu-
dam in jih ignorira, na kon-
cu pa krivdo pripiše kar Ame-
ričanom. Le kdo ji še verja-
me? Mogoče Vi?
BOŽA PLUT,
za društvo Ostržek
ZAHVALE,
POHVALE
Razstava
malih živali
Celjsko društvo gojiteljev
mahh živali je v mesecu no-
vembru v prostorih Celjske-
ga sejma organiziralo druš-
tveno razstavo. Sodelovalo je
12 razstavljavcev s svojimi či-
stopasemskimi primerki.
Razstavljali so predvsem kun-
ce, perutnino, golobe in
okrasno perutnino. Vse infor-
macije o živahh in naslovih
rejcev so bile zajete v kata-
logu, ki je bil na voljo vsem
obiskovalcem.
Razstavo so si množično
ogledali predvsem osnov-
nošolci, mladina in otroci
v spremstvu staršev. Najm-
lajši so se radi pomudili tu-
di ob stojnici, kjer je bil bo-
gat srečolov. Nad tovrstno
razstavo so bili vsi obisko-
valci zelo navdušeni. Vstop-
nica za osnovnošolce in
mlajše je bila brezplačna,
za vse ostale pa po simbo-
lični ceni.
V imenu organizacijskega
odbora se predsednik druš-
tva g. Vošnjak najlepše zah-
valjuje vsem donatorjem.
Celjskemu sejmu in osnov-
nim šolam (za likovne izdel-
ke), saj so prav vsi nesebič-
no in velikodušno pripomo-
gli k izvedbi te redke prire-
ditve na Celjskem.
ROMAN KRISTAN
PRITOŽNA
KNJIGA
Kupite
metlo na
obroke
Od akviziterja sem 2. ju-
lija letos kupila brezžično
sesalno metlo, s katero sem
bila skoraj tri mesece zelo
zadovoljna, potem pa se je
pokvaril mehanizem za
vklop.
Ker na garanciji piše, da je
garancijski rok 1 leto, sem
pokhcala servis, ki je v Ce-
lju, devet kilometrov od mo-
jega bivališča. Gospa, ki se
je oglasila po telefonu in po-
pisala podatke, me je tudi
vprašala, ah sem aparat pla-
čala v enkratnem znesku. Žal
sem ga res. Če bi ga plačeva-
la na štiri obroke, bi verjet-
no do zdaj že prišel kdo in
ga popravil. Če za nič druge-
ga, pa zato, da bi podjetje Fan-
tome zagotovo dobilo celot-
no plačilo.
Zato vsem, ki boste to met-
lo nemara še kupili, svetu-
jem, da jo kupite na obro-
ke, ker bo v primeru okvare
serviser zanesljivo kmalu pri
vas.
MILENA ZUPANC,
Vojnik
VRTILJAK POLK IN
wmm^ VALČKOV
20 VROČIH RC
Št. 51 - 20. december 2001
Trulliji kot otroške sanje
Na jugu italijanskega škornja - Edinstveno naselje na svetu
Sonce je sijalo, ker pač ni
imelo izbire, na nič novega,
bi lahko uporabil stavek iz
znamenitega Beckettovega
veledela v zvezi z občutenji,
ki sem jih imel po nekaj urah
vožnje od Barija proti jugu
italijanskega škornja, na-
tančneje pete, ko sem šaril
proti skrajni točki Apulije
Santa Maria de Leuci. Turi-
stični vodniki v zvezi z Apu-
Ujo bolj kot ne molčijo. Lec-
ce, baročne Firenze, kot ga
gromko označujejo, ah pa Ci-
n^rotičev Lecce, kot bi ga lah-
ko poimenovali v postro-
munski Sloveniji, je edina og-
leda vredna točka glede na
moj vodnik in še nekaj mi-
mogrede omenjenih malen-
kosti. Bomo videU, sem si re-
kel.
V Apuliji čas teče drugače
kot v preostali Italiji. Ima isto
doživljajsko dimenzijo kot od
sonca razbeljena Van Gogho-
va platna. Če si ga predstavlja-
mo skozi prispodobo vina, pot-
lej je čas tam pozna trgatev,
gost, sladek, z visoko stopnjo
vsebnosti alkohola, pije se kot
sok in te zadene kot kanto. Po-
leg tega je s svojo enkratnost-
jo odličen indikator za notra-
njo, civilizacijsko uro posa-
meznika. In še nekaj je potreb-
no omeniti, ne vsebuje kon-
centrata minljivosti in melan-
holije, ki bi vrlega Slovenca
zapeljal v kakšno travmatič-
no prepevanje tipa: »So leta mi-
nula, vsa siva sva že...«.
Odnos do časa je svojevrsten
tudi pri Apulijcih. Njihov de-
lavnik je usklajen s četrto di-
menzijo. To mi je postalo ja-
sno, ko mi je tam okoli opold-
neva padla na misel absurdna
ideja, kot se je pokazalo, da
bi šel na pico. V Santa Maria
de Leuci, na skrajnem rtu Apu-
lije, sem vstopil v edino odpr-
to oštarijo, ki je bila zunaj še
bahavo markirana z napisom
»Pizzeria Puglia«, opremljeno
kot to človek vidi sirom Me-
diterana, z bombažnimi prti,
običajno domačega karo vzor-
ca, prekritega s plastificirano
folijo, ob straneh pritrjeno s
kovinskimi zaponkami. Sre-
di mize je seveda postavljen
pepelnik, ob njem vrč za vo-
do, vino in narobe obrnjeni
pecljasti, vinski kozarci v kom-
binaciji s tistimi za vodo, ki
sem jih kot mule videval v kre
denci moje stare mame, da-
nes pa jih slovensko gospo-
dinjstvo pridobi po koncu upo-
rabe Etinega zenfa. V klimati-
zirani notranjosti picerije sem
srečal eno samo živo dušo, na-
takarja, ki se mi je že v prvem
hipu zazdel tudi lastnik. Vpra-
šal sem ga, če bi bilo mogoče
dobiti kakšno pico. »Ja,« je re-
kel, »po sedmi zvečer.« »Mhm,
kaj pa kaj drugega?« »Ja, kak-
šne testenine, ob enih ti jih lah-
ko pripravimo.« Šel sem še ma-
lo naokrog, obiskal še dve po-
dobni piceriji in ugotovil, da
s pico ne bo nič, po eni pa lah-
ko dobim testenine. Tako gre
to, picerija postane picerija,
ko je čas za to. Nekaj časa sem
še bluzil po mestecu, ki je več
kot očitno padlo v dremež me-
diteranske sieste.
Alberobello
Sonce je sijalo, ker pač ni
imelo izbire, na nič novega.
Po nekaj dneh Apulije sem se
v tem počutju udomačil; tra-
dicionalizem, parmenidovska
nespremenljivost in že ome-
njena gostota časa sta me sprem-
ljala tudi v naslednjih dneh.
Ko sem se zapeljal v gričevje
nad Barijem, sem za hip po-
mislil, da nastopam v name-
noma liričnem uvodu v kak-
šen mafijski film, kjer se bo
dogajanje že čez nekaj trenut-
kov dramatično zaobrnilo,
Santa Corona Unita, apulijska
mafija, nasploh velja za naj-
bolj brutalno izmed vseh pod-
zemelj Italije in lahko bi raz-
burkala bonazo večnega mi-
rovanja. A dogajanje se je zao-
brnilo v povsem nepričakova-
no smer. Pred seboj sem za-
gledal napis »Alberobello«. Že
na poti do tja so me ob cesti
spremljali edinstveni trulliji,
za katere pa sem vedel, da jih
bom v Alberobellu imel pri-
ložnost videti v naselbinski,
mestni, urbani obliki.
V Alberobello so se valile
trume ljudi, pa ne turistov, kot
bi kdo utegnil pomisliti, ker
je pred leti trullije zaščitil Unes-
co, pač pa, kot sem izvedel ka-
sneje, okolišanov, ki so priha-
jali tja v počastitev praznika
sv. Kozme in Damijana, mest-
nih patronov. Izstopil sem iz
avtomobila in usmerili so nas
proti novemu delu, ki je bilo
že v poznem popoldnevu, do
mraka nas je ločilo še nekaj
ur, razsvetljeno z ogromnimi
čipkastimi konstrukcijami, ki
so jih zbili iz letvic, okrašeni-
mi z mat žarnicami. Množica
se je zgoščevala, ko sem se bli-
žal mestni stolnici, posvečeni
patronoma. Pokanje s karbi-
dom, vreščeče tekanje otrok,
vpitje prodajalcev s stojnic,
med njimi je bilo več kot po-
lovica črnih, ki običajno pri-
hajajo iz Senegala, Slonokoš-
čene obale, Kameruna, je da-
jalo kontrast svečano resnob-
nim obrazom odraslih Apu-
lijcev. Bilo je več kot očitno,
da množica čaka na nek izbran
trenutek, na obred, ki naj bi
se v kratkem odvil. Nekaj ča-
sa sem se še gnetel v množici
in se slednjič odločil, da grem
na drugi konec mesta, kjer je
bilo opevano tmllijsko meste-
ce, mestece na drugem griču
Alberobella.
IHilli
Najlepši pogled na trullije je
ravno s terase novega Albero-
bella, ki so jo naredili v ta na-
men. Pred očmi se odpre edins-
tveno naselje na svetu. Takšno,
kot je v Alberobellu, ga ni za-
gotovo nikjer. Kaj sploh so h-ul-
liji? Domnevajo, da so te, od
sedemsto, pa do nekaj let stare
stavbe, v Apulijo zanesli iz Si-
rije v času, ko so kristjani be-
žali pred Arabci ali pa iz ča-
sov, ko so se tod potikali kri-
žarji, ko so po Vii Apiji odha-
jali proti Brindisiju in od tam
v Sveto deželo. Druga domne-
va je, da so stožčasti način grad-
nje sti-eh »izumili« prefrigani
tlačani, ki so na račun »nedo-
končane« hiše prihraniU pri
davkih. Naslednja teorija je, da
so jih gradili brez veziva, ker
so se morali domačini za časa
Kraljestva dveh Sicilij, pod Ara-
gonci, stalno seliti, odvisno pač
od zahtev in potreb plemstva
po vojaštvu ali delovni sili. Na
ta način so svoje »hiše« enostav-
no spravili na vozove in jih kot
lego kocke ponovno postavili,
kjer je bilo to potrebno (luk-
nja v tej razlagi je, da lahko dan-
danes trullije vidimo le v Al-
berobellu in okolici). Dejstvo
je, da je izvor še zmeraj ugan-
ka, prav tako tudi simboli, ki
krasijo skrajno točko stožča-
ste, kamnite strehe in z belo
barvo naslikani simboli na stre-
ho samo. Sicer sami simboli
niso kdove skrivnostni (stilizi-
rane zvezde, luna, krščanska
znamenja, ki niso nujno krš-
čanska, lahko bi bila kaj dru-
gega. ..), bolj je skrivnostna tra-
dicija in celo potreba, da ima
vsak trulli na strehi in njenem
vrhu simbol. Panorama meste-
ca pa najbolj spominja na ka-
padokijski naravni čudež, ne
katere pa celo na kakšno otroš-
ko slikanico, še najbolj na hiše
palčkov iz Sneguljčice. A na sre-
čo ni v tisti tesni gmoti ničesar,
kar bi spominjalo na megalo-
manijo pravljičnih graščin, ki
očarajo s svojo bahatostjo in
razsipništvom. Trulliji so veli-
časti:ii v svoji skromnosti, skriv-
nostiiosti, domiselnosti in praki
tičnosti. Sprehod skoznje je kc
otroška igra, dežavu, ali pa ur(
sničitev nekih otroških sanj. L
ričnost, ki jo doživiš ob ten
ko nanje pada mrak, pa je n(
popisna in menda sem bil tis
večer po dolgem času spet r(
mantik, čeprav sem iz daljav
slišal grmenje karbida, ki Di
miguje na povsem drugačno nč
ravo Apulijcev. Nehote mi je
misli šinila tista Apollinairov
konstruktivna pesem: »in po
luš aj te ka ko pa da dež ta k
meh ko in mi lo sle pi sol dat j
zgub Ije ni med špan ski mi je
de ci pod lu no raz li to na
flan dri jo ki u mi ra pod dro
nim dež jem pod dež jem ta k
meh kim in ta ko mi lim...«
MOHOR HUDI
Št. 51 - 20. december 2001
INFORMACIJE
29
Mojstrici za punčitev
venčice, srčice...
Mama in hčerka, obe likov-
no nadarjeni in obdarjeni z
l)Ogato domišljijo, ki se Ijub-
jio in mojstrsko spretno
opredmeti v drobnih umet-
ninah iz slanega testa, ki na-
stajajo v domači delavnici v
Spodnji Rečici v Laškem.
V teh predprazničnih dneh
ju lahko srečamo na stojnici
v Centru Interspar v Celju in
vsako adventno nedeljo (še
23. decembra) na sejmu v
dvorcu Novo Celje. Stanisla-
va Lavbič je medicinska se-
stra, njena hčerka Petra je
študentka lesarstva, obe pa
sta avtorici ročnih del z bla-
govno znamko Grajska Mic-
ka. Za izdelke iz slanega te-
sta imata certifikat Obrtne
zbornice Slovenije.
Najprej sta izdelovali zna-
meniti dražgoški kruh iz me-
denega testa, pred približno
tremi leti pa jima je v roke
prišel recept za oblikovalsko
maso, iz katere sta začeli iz-
delovati miniature v obliki
srčkov, nato pa drobne okra-
sne predmete za različne pri-
ložnosti ter praznovanja, de-
nimo okraske za božično-no-
voletno drevesce. Vsak njun
izdelek je unikat in svoje-
vrstna mojstrovina, ki jo od-
likuje bogata domišljija, pri-
srčna naiva, oblikovalska
spretnost, natančnost in ori-
ginalnost.
Izdelke domače obrti
Stanke in Petre Lavbič ima-
jo ljudje radi, povpraševa-
nje po njih je iz leta v leto
naraščalo, zato sta jih pred-
stavili tudi posebni komisi-
ji pri Obrtni zbornici Slove-
nije ter zanje prejeli certifi-
kat. Se da s tem delom pre-
živeti, nemara celo oboga-
teli? »Kje pa! Še preživeti se
ne da, kaj šele obogateti. To
delo je namreč zelo zamud-
no, za izdelek, ki ga ponu-
diš na tržišču, pa ne moreš
postaviti visoke cene. Zato
je to predvsem ljubiteljsko
delo,« nam je odgovorila Pe-
tra, ki se prav tako ljubitelj-
sko ukvarja tudi z restavra-
torstvom, to znanje pa pri-
dobiva pri mojstrih Tonetu
Arnolu v Celju in pri profe-
sorju Antonu Šolarju v Ljub-
ljani.
Njuni izdelki so vse leto
na ogled in na prodaj v Mo-
horjanu, knjigarni Mohor-
jeve družbe na Prešernovi
ulici v Celju, v Ljubljani v
BTC (Moderni interieri), v
Mariboru pa v Slomškovi
knjigarni v središču mesta.
MARJELA AGREŽ
Avtorici ročnih del iz delavnice Grajske Micke sta
nam »izdali« tudi recept za maso, iz katere izdeluje-
jo drobne mojstrovine. Potrebujete le moko (2 meri-
ci), sol (1 merica) in vodo (1 merica). Te sestavine
zgnetete v maso in s svežim testom oblikujete, kar
vas je volja. Stanislava in Petra Lavbič uporabljata
tudi najrazličnejše dodatne materiale, naprimer čip-
ke, razne niti in vrvice, pa plodove iz narave (npr.
nageljnove žbice, janeževe zvezdice, cimetove palč-
ke, storže). Za barvanje uporabljata Etolove jedilne
arome.
Stanislava in Petra Lavbič med mojstrovinami iz domače delavnice.
Št. 51 - 20. december 2001
30

Umetnost ali
komerciala (2)
v prejšnji številki smo
debato o polarizaciji med
umetniškim in komercial-
nim filmom zaključili s
predvidevanji in vzeli pri-
mer Titanica. Koliko je bil
Titanic načrtovan?
Tematika ljubimcev, ki bi _
živela od zraka, in materia-
lista, ki bi ju želel ločiti, je
stara kot zgodba sama. Pri-
štejte pameten casting... ve-
liko katastrofo, za katere ve-
mo, kako privlačijo... po-
sebne efekte... zavlačevanje
snemanja, zvišanje stroškov
- zvišanje govoric... takti-
ko drugih reklam in način
starta... pa še kaj, in imate
precej primernega kandida-
ta za uspešnico. Predčasno,
sočasno in po - časno nare-
jeno uspešnico. Morda ni-
so predvidevali tohkšnega
uspeha, toda uspeh mu je
bil usojen. Faktor »najmanj-
šega skupnega imenovalca«
je bil pravzaprav inteligent-
no uporabljen, čeprav je
lahko tudi zlorabljen, ne-
poznan, neupoštevan, ali za-
nalašč ignoriran.
Filmske lestvice pa seve-
da poznajo tudi speče, ne-
pričakovane favorite: vsako
leto jih spočne vsaj nekaj.
Čarovnica iz Blaira je za-
nimiv primer, ki obenem do-
kazuje vsaj nekaj stvari: da
se da posneti poceni uspe-
šnico, in, koliko je rekla-
ma zaslužna za uspeh filma.
Čarovnica ni bila toliko
predvidena, temveč nak-
nadno ustvarjena uspešnica.
Kinotečni uspeh Kruha in
mleka - kolikor ga je pač
bilo - pa so vsaj 50 odstot-
no ustvarile festivalske na-
grade.
Cel kup različnih faktor-
jev je torej v igri, vpraša-
nje, ki se med vsemi temi
zastavlja samo po sebi, pa
je tole: ali lahko avtor zdru-
ži stara, osnovna, »komer-
cialna« pravila ustvarjanja
s svojo lastno vizijo - ozi-
roma, ah lahko izrabi ta pra-
vila zato, da pove nekaj svo-
jega, in je tako obenem do-
stopen množici in kriti-
kom? Lahko. Soderbergh to
počne stalno: v Trafficu, pa
čeprav ali pa tudi zato, ker
so mu pomagali Oskarji, v
Erin Brokovich, ker mu je
pomagala Julia Roberst - pa
čeprav najmanj toliko, kot
je on do kipca pomagal njej.
Odličen primer je prihaja-
joča Nenavadna usoda
Amelie Poulain, ki je spo-
sobna povsem začarati, ta-
ko kritike kot gledalce.
Za zaključek: polarizaci-
ja je, tako kot žanri, sreds-
tvo delitve ustvarjanja, in ta-
ko avtomatsko nekoliko ne-
kredibilna. Vendar pa, zno-
va tako kot žanri, zaradi te
delitve služi kot izziv ustvar-
jalcem, izziv k združeva-
nju... torej izziv k ustvarja-
nju samemu. Noben film ni
povsem »komercialen«, in
noben povsem »umetniški«,
hermetičen - vsak najde svo-
jega, vsaj enega, gledalca.
Njegove zahteve in njego-
vo pričakovanje so tisti fak-
torji, ki najbolj krojijo de-
finicije. Največ, kar lahko
stori gledalec, pa je to, da
se čimbolj zave okoliščin
tvorjenja lastnega okusa in
si lastnih pričakovanj in oku-
sa ne pusti krojiti. Ne gle-
de na to, kam se njegov/njen
okus nagiba. In ne glede na
poskuse polarizacije tega
okusa.
PETER ZUPANC
Intimnost
Intimnost go-
vori o moškožen-
skih odnosih z
natančnostjo in
direktnostjo, z
glagoli in pridev-
niki, pred kate-
rimi množici
posplošenih »lju-
bezenskih« fil-
mov odpade vsa
dlaka s telesa.
(Primerjava je
zanalašč tak-
šna, ker tale film
za razliko od večine dlake tudi
pokaže. Pri drugih v bistvu še
veš ne, kdaj jim odpadejo, če
jim.) Za natančnost je v mno-
gočem »kriv« tudi Hanif Ku-
reishi, avtor kratke zgodbe, po
kateri je nastal film. Seveda pa
se nič ne bi zgodilo brez reži-
serja Patricea Chereauja in
izredno zagnanih igralcev.
Marka Rylancea in Kerry Fox.
Morda je najboljeo filmu spre-
govoriti preko izrabe simbola,
kije v filmu sistematično upo-
rabljen: simbolu vrat. Takole:
ko Jay razlaga o propadu svo-
jega zakona, pove: »Kaj nare-
diš? Odpreš vrata, zapreš vra-
ta in greš.« Zakaj Jay prvič za-
sleduje to svojo neznano seks
partnerico Claire (enkrat na
teden, brez obveznosti) ? Ker te-
daj, ko ona odide iz njegovega
stanovanja, pusti vrata za sa-
bo odprta - kot vabilo. V gleda-
liški igri, ki jo Claire igra, ima
probleme z odpiranjem - celo
nevidnih! - vrat. Ko Jay beži iz
avanturice za eno noč, ki si jo
privošči, da bi pozabil na Clai-
re. .. avanturice z žensko, ki niti
med seksom ne more prene-
hati s čvekanjem... naleti na
zaprta, zaklenjena vrata. Za
oba junaka velja pravilo, da čve-
kanje veže, tišina pa osvoba-
ja; besede so le še en tujek med
poplavo odtujevanja več; in edi-
no telesu preostane, da s svojo
brezbesedno konkretnostjo
sproži nakkjnjenost. Naj tale
zapis ostane brez razlago tem.
kaj se zgodi na koncu filma ozi
roma kako so vrata »uporab
Ijena« tedaj; naj bo to prepui
čeno pozomežem. Gremo še m
nekaj drugega. Na te razvpit
slabe pol ure seks scen.
Morda so celo odveč; dalo h
se argumentirati, da preusnu
rijo pozornost z drugih, najmat.
tako dobrih ali pa boljših deb
filma. Da so tu zaradi govorit^
Toda, po drugi strani, če se i
grenw intimnost, sejo lahko gn
mo do konca - in tega se film
drži. Kar je Catherine Breillai
poskušala v Romanci, namreč
združitev »napačno«, z žanri
povsem ločenih polj čustev in sek-
sa... a je to storila s premalo mo-
tiviranimi junaki, sploh moš-
kimi, in na težji način... Intim-
nost stori z dovolj motivi, z do-
volj razumnosti, realizma in
koncentracije, in make bolj lah-
kotno. Debata o vračanju sek
sa na velika platna je spet vro-
ča, očitno pa je to vračanje do-
mena evropskih režiserjev, ki so
se naveličali ameriškega dram-
sko/pornografskega tabuizira-
nja (in v tem stavku je tudi na-
cionalnost stvar pospbševanja,
ki hoče premislek). Zato sne-
majo filme, ki glasno odhajajo
iz percepcije ali /aR - stvari spa-
dajo skupaj, vrata so odprta...
če pa se že zapirajo, naj se za-
prejo narahlo. Tale film jih od
pira ravno s tem, ko govori o
odtujitvi in njenih nenavadnih
odtenkih.
PETER ZUPANC'
Gremo v kino!
Danny DeVito, ki se v odbiti komediji Ali je sploh lahko
še slabše te dni spopada z Martinom Lawrencom za naslov
najbolj zvitega tečneža, je svoj vzpon med največje začel v
legendarni TV seriji Taksi. Vstopnico za kino so si s pravil-
nim odgovorom prislužili Anica Korošec iz Celja, njen so-
meščan Tadej Lubej ter Mateja Deželak iz Laškega
Nagradno vprašanje: Intimnost. Film, ki bo ohromil kon-
zervativce in osupnil svobodomiselne, je v Celju. Kresovi
že gorijo, pripravljena je sveta voda za izpiranje oči. Nas pa
samo zanima, na katerem velikem evropskem festivalu so
požrli cmok in mu podehli prvo nagrado. Ne bo pretežko,
kajne?
Odgovore na dopisnici pošljite na Novi tednik, Prešer-
nova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 24. decembra. Izžre-
bali bomo tri dobitnike vstopnice za ogled hlma.
CELJSKIH PET
PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (10.12. do 16.12.)
Mladi čarovnikov vajenec Harry Potter neustrašno melje
naprej in lastnikom Celjskih kinematografov z zvenkim cing-
Ijanjem novcev lepša prihajajoče praznične dni. Tudi drugi
teden krepko zaseda vrh lestvice, čeprav se je prvotni naval
malce unesel. Vseeno pa si ga je v drugem tednu ogledalo
krepko več kot dva tisoč obiskovalcev. Vztrajen je tudi av-
stralski šarmer Mel Gibson, ki se na drugem mestu še vedno
večer za večerom iz šovinističnega ženskarja spreminja v rah-
ločutnega družinskega moža. Naj vse kandidate, ki si želijo
prodreti v vedno skrivnostne ženske misli, blagohotno opo-
zorimo, da trik s sušilcem za lase ne deluje. Precej bolj ver-
jetno je, da se boste znašli pred božjim prestolom, kot pa v
miselnem spletu vaše ljube. Corellijeva mandolina tiho, a
neutrudno žvenčklja na zadnjem mestu lestvice, poslovili pa
smo se od Atlantide in Obračuna, ki sta ju zamenjala orgaz-
mični Snif in tatinski Ali je sploh lahko še slabše.
Prizor iz filma Reševanje vdove Grace
PRIHAJAJO
Intimnost
Vsako sredo popoldne pride k njemu, samo zaradi seksa,
medtem ko jo zunaj čaka taksi. Nihče ne spregovori bese-
de, stisneta se drug ob drugega in ležeta na tla, v tišini. Če je
seks tisto, kar ti omogoči spoznati človeka, kaj potem on
pravzaprav ve o njej? Dve kratki zgodbi Hanifa Kureishijaj,
preliti v eksplozivni film Patricea Chereauja (Kraljica Mar-
got), z odličnima Kerry Fox in Markom Rylanceom. Pred-
sodke pustite doma!
Biondinica s Harvarda
Hja, inteligenca, zakamuflirana v naravni blondinki, je
osnovna zamisel lahkotne komedije o Cosmo dekletu Elle
Woods (Reese Witherspoon), ki se iz trme vpiše na slovito
harvardsko pravno šolo in jo celo naredi. Ne samo to, nare-
di jo bleščeče in postane najboljša v letniku. In vse to samo
zato, ker jo je zaradi njene blondinskosti zapustil fant War-
ner. Zgodba o miss junija s študentskega koledarja, ki se
prelevi v miss sodnih dvoran, je polna lahkotnih dovtipov o
blondinkah in rjavolaskah, moških in ženskah, trapastih
oznak česarkoli in kogarkoli. Še ena zanimivost, mladi re-
žiser je Robert Luketic, katerega priimek diši po potomcu
enega od južnoslovanskih plemen.
Reševanje vdove Grace
Po moževi prezgodnji smrti Grace [Brenda Blethyn] od-
krije, da ji je zapustil goro dolgov in ljubico. Upniki hočejo
zapleniti njeno življenje - prelepo podeželsko hišo z razko-
šnim rastlinjakom. Vse, kar ji ostane, so spretne vrtnarske
roke, ki ob pomoči njenega vrtnarja Matthevva [Craig Fer-
guson) postanejo sredstvo preživetja: orhideje zamenja ma-
rihuana in pogajanje z mednarodnimi zločinskimi karteli v
londonskem podzemlju. Ekscentrično okolje britanskega
Cornwalla, izvrstni igralci in režiserska taktirka Nigela Co-
lea so ustvarili film, ki se ponaša z neuradnim naslovom
najboljše komedije leta.
Št. 51 - 20. decemiier 2001
GLASBA
35
Beli vran boogie inioogieja
Petkov koncert Winca Webra v Mladinskem centru Celje
Črnobela lepljiva strast, izživeta do
fleja fizične izčrpanosti, bo ta petek
jb 21.30 zapolnila Mladinski center
Celje. V goste so namreč povabili le-
gendarnega avstrijskega pianista Vin-
^ VVebra, ki igra in poje blues s strastjo
jjegovih korenin, zapičenih v vene
jretepenih črnih sužnjev.
Weber postavi na laž vse tiste, ki bel-
;em ne priznajo smisla za blues. Tipke
ivojega glasbila obdeluje z neznansko
zavzetostjo in oder zapusti šele po šte-
(filnih podaljških, izmozgan in prepo-
ten. Z vranje črnim glasom in svojim
piano blues & boogie vvoogiejem si je
prigaral naziv kralja "boogie woogie"
fclavirja. Poje in igra kot temnopolti glas-
)enik, čigar zibelka ni tekla v hanzeat-
skem Hamburgu, temveč v mračnih
krčmah Chicaga ali New Orleansa.
Glasbena pot Vinca Webra se je zače-
la s klasičnim poukom klavirja, ob
spodbudi sestre pa je že zgodaj začel
improvizirati, igrati in
peti pesmi Beatlesov in
končno pristal pri blue-
su. Srečanje z glasbo tem-
nopoltih blues in boogie
pianistov, kot sta Otis
Spann in Pete Jbhnson,
je dalo Vincu odločilen
preobrat. V času slavne
hamburške scene je imel
svoje prve klubske koncerte in kmalu
postal lokalni matador bluesa.
Večkratnim obiskom ZDA je leta 1976
sledila njegova prva plošča z naslovom
The Boogie Man, ki je na avstrijskih
lestvicah dosegla tretje mesto. Istega leta
je prejel dve nagradi Deutschen Schall-
plattenpreis (nagrada za nemško gra-
mofonsko ploščo) in Coup d'Europe Mu-
sicale (evropski glasbeni pokal). Nato
je izdal še štiri plošče,
pred šestimi leti pa na
dveh zgoščenkah zbral 36
svojih najboljših izvedb
vse od leta 1975.
Poleg številnih snemanj
in potovanj v Ameriko
Vince Weber priredi mno-
go klubskih zabav in fe-
stivalov sirom Evrope,
med drugim z glasbeniki, kot so Big
Joe Williams, Abi Wallenstein, Henry
Heggen, Axel Zvvingenberger, Jay
Mcshann, James Booker, Chuck Berry,
Champion Jack Dupree...
Obvezen koncert za glasbene slado-
kusce!
Diskograffija:
LP The Boogie Man (1976)
LP Bluses n Boogie (1978)
LP Vince the Prince (1980)
LP Boogie On A Blue Song (1987)
LP Octoroon (1991)
2CD The Best Vet (1995)
VVinceVVeber
Slovenka, ki gre naprej
Božični koncert Natalije Kolšek v Celju
Nataliji Kolšek je Mi-
klavž prinesel, kar si je naj-
bolj želela - novo kaseto
in zgoščenko, ki je že v tr-
govinah. Poleg novih
skladb pa Natalija Kolšek
pripravlja še eno veselje za
svoje oboževalce. V nede-
ljo, 23. decembra, bo v dvo-
rani Golovec v Celju njen
največji božični koncert v
živo.
Natalijo bo spremljala sku-
pina Petovio, s katero sode-
luje že od lanske pomladi.
Koncert bo povezoval Darko
Žvižej, ki bo nastopil tudi v
vlogi Štamperlovega Pepija.
Pravljica se bo začela že ob
17. uri, da bodo na koncert
lahko prišli tudi otroci, ki
imajo do 7. leta starosti v
spremstvu staršev prost vstop.
Natalija obljublja tudi pri-
hod Božička, v dvorani pa bo-
do prvič pripravili tudi po-
sebne svetlobne in piroteh-
nične efekte, kot so sneg, go-
reče fontane, spreminjajoča
se scena in podobne.
»Dve uri bom skupaj z va-
mi prepevala svoje največje
uspešnice in prvi boste lah-
ko slišali nove uspešnice v ži-
vo,« obljublja Natalija. Vse-
ga ne želi izdati, saj meni.
da so skrivnosti in presene-
čenja najslajša. »Razkrili jih
bomo le tistim, ki bodo prišh
na ta največji božični spek-
takel, zato hitro po vstopni-
ce, da si zagotovite svoj se-
dež.«
Na četrtem Natalijinem
albumu z naslovom Sloven-
ka gre naprej je deset pesmi,
od tega prvič dva miksa naj-
večjih uspešnic. Korak na-
prej je tudi to, da je avtori-
ca vseh besedil in sedmih me-
lodij. Doslej je skupaj pro-
dala že več kot 35 tisoč ka-
set in zgoščenk.
SIMONA BRGLEZ
Natalija Kolšek - Slovenka, ki
gre naprej
Darilo srca za pesem srca
Zbirka najlepših skladb s prireditev Vinka Šimeka
Vinko Šimek je v praznič-
nem decembru presenetil z
dobrim albumom na kate-
rem je zbranih 13 skladb,
ki so bile izvedene na šte-
vilnih glasbenih priredi-
tvah Marjanca. Na Šimeko-
vih prireditvah so nastopi-
li mnogi izvrstni domači in
tuji glasbeniki, ki so peli in
igrali sami, največkrat pa
tudi skupaj z vsestranskim
Vinkom Šimekom. Album
Praznik na vseh koncih sve-
ta ali Darilo srca za pesem
srca je zbirka najbolj uspe-
lih tovrstnih nastopov.
Tako lahko v prazničnem
decembru poslušate legen-
darno skladbo Beli božič v
izvedbi Vinka Šimeka, Ma-
je Pur, Zdovčevih dečev, zbo-
ra Stražun in dveh imenit-
nih tujih pevcev, Claudia Es-
cibarja in Bernda Robertsa.
Vinko Šimek poje skupaj z
Zorico Fatur (Cvet iz miru
Slovenije), Terezo Kesovijo
(Srečen Božič vsem), Alja-
žem Šimekom in Alfijem Ni-
pičem (Thafs life) ter Clau-
diom Escobarjem, Berndom
Robertsom, Carole Alston in
Majo Pur (Sveta noč). Bo-
žične zvonove poje Maja Pur,
Srečen božič Patricija Diklič
(pri obeh sodeluje zbor Stra-
žun) in Božični čas Mafa Pur
ob spremljavi Zdovčevih de-
čev.
»Žal nam je, da bi lepe me-
lodije v zanimivih izvedbah
odšle v pozabo, zato smo jih
izbrali in pripravili zgoščen-
ko,« je navdušeno pripove-
doval Vinko Šimek, ki bo v
silvestrski noči nastopil na
prostem v Lenartu skupaj s
Štirimi kovači. »V več deset-
letni karieri sem obvezno do-
ma na sveti večer in za Bo-
žič. Žena Sonja pripravi ime-
nitno večerjo, potem se s si-
novoma in njunima družina-
ma prepustimo prijetnemu
pogovoru, za katerega je si-
cer tako malo priložnosti. V
predbožičnem času napiše-
va tudi veliko voščilnic, saj
ni vseeno, kako se spomniš
prijateljev. Eni se odločajo kar
za priljubljena mobitel spo-
ročila, vendar to ni tisto pra-
vo. V silvestrski noči je na-
jin dom z ženo Sonjo pra-
zen.«
Šimek pravi, da se veseli
prihodnjega leta, ko bo oži-
vel svojega nekdaj izredno
priljubljenega junaka Jako
Šraufcigerja in upa, da bodo
ljudje z njegovim povratkom
zadovoljni.
TONE VRABL
Prijatelja 30 let,
žal brez tretjega
Pesem Silvestrski poljub je nastala
po resničnem pripetljaju
Pred polno dvorano Ta-
bor v Mariboru je Alfi Ni-
pič praznoval 30-letnico iz-
vajanja melodije Silvestrski
poljub avtorjev Jožeta Privš-
ka, ki je napisal melodijo,
in Dušana Velkavrha, ki je
dodal besedilo. Žal se pri-
jetnega srečanja ni udele-
žil že pokojni Privšek, ki
je pesem napisal prav za Al-
fijev glas.
Dušan Velkavrh je na ju-
bilejnem koncertu razkril,
kako je nastalo besedilo za
Silvestrski poljub: »Zgodba
je resnična! Bil sem na sil-
vestrovanju in sem plesal s
prijetno deklico, ki sem jo
ob polnoči poljubil. To pa
je bilo tudi vse, saj je kasne-'
je nisem več videl. Nasled-
nje jutro mi je dogodek ro-
jil po glavi in nastal je tekst
Za melodijo, ki je danes med
najbolj priljubljenimi med
Slovenci.«
Dušan Velkavrh se je s spo-
štovanjem spomnil tudi ve-
likega mojstra Jožeta Privš-
ka, Alfiju Nipiču pa je v ime-
nu založbe Corona izročil
zlato plaketo ob 30-letnici
Silvestrskega poljuba. Založ-
ba Corona je bila Alfijev za-
ložnik po končani karieri v
ansamblu Avsenik, zadnjih
pet let pa snema in izdaja ka-
sete in zgoščenke v lastni za-
ložbi AND v Slovenski Bi-
strici.
Alfi Nipič bo med mnogi-
mi nastopi v prazničnem de-
cembru nocoj (četrtek, 20.
decembra) gostoval v Laš-
kem, kjer bo gost na Božič-
no - novoletnem koncertu
v Avsenikovem abonmaju
polk in valčkov. Med dru-
gim bo zapel pesem Gremo
po nevesto, s katero je soz-
magovalec z ansmablom
Gašperji v Vrtiljaku polk in
valčkov. Slovenskih 5 v le-
tu 2001 na Radiu Celje ter
Silvesterski poljub, ki ga
prepeva že 30 let. Na nocojš-
njem koncertu bo ansam-
bel Zupan z Vranskega
predstavil božično - novo-
letno zgoščenko, kvartet
Svit iz Bevč pri Velenju pa
bo zapel nekaj prazničnih
pesmi.
To je bil Alfijev prvi samo-
stojni koncert z gosti v Mari-
boru, za katerega je sam na-
pisal dober scenarij in ga tu-
di uspešno vodil.
TONE VRABL
Št. 51 - 20. december 2001
36
INFORMACIJE
Št. 51 - 20. december 2001
ZA AVTOMOBILISTE
37
Rflazda s prenovljenim
premacvjem
Japonska Mazda je s svo-
jim enoprostorskim pre-
jiacyjem v kompaktnem raz-
redu ustrezen konkurent
vsem drugim. Kljub temu, da
je šel avto v zadnjih časih
dokaj dobro v promet, se ga
je japonska avtomobilska hi-
Sa odločila prenoviti.
Premacy ima po novem
Irugačno (peterokotno) ma-
^0, prednje luči so dobile
Iskupno steklo, ki je sedaj po-
vsem gladko, prav tako dru-
gačne so zadnje luči, novi so
kolesni pokrovi oziroma obro-
ii (ti so lahko 14,15 in 16-palč-
ni) ipd. Po drugi strani so po-
večali oziroma izboljšali trd-
nost potniške celice, ki je si-
cer narejena v dvojnem H (gre
za varnostno kletko, ki v pri-
peru udarca v vozilo enako-
berno razporedi uničevalno
energijo), vsa premična okna
50 dobila dvojna tesnila, ste-
kla v prednjih vratih so debe-
lejša, pravijo, da je avto tudi
nanj hrupen, materiali, ki so
iih uporabili pri izdelavi no-
ranjosti, naj bi bili kvalitet-
nejši, izbira karoserijskih barv
3estrejša ipd. Ob tem je še ve-
iko novosti, ki očem niso ta-
iO] vidne (ah sploh ne), pri
Wazdi pa pravijo, da je pre-
nacy tako odrasel.
Motorji so trije, novost je
!,0-litrski bencinski agregat,
Prenovljena mazda premacy bo stala od 3,7 do 5 milijonov sit.
ki ponuja 131 KM (96 kW) pri
6000 vrtljajih v minuti; ta mo-
tor ponujajo tudi v kombina-
ciji s štiristopenjskim samo-
dejnim menjalnikom, medtem
ko je serijsko vgrajen ročni pet-
stopenjski. Ob tem motorju sta
na voljo še dva, in sicer 1,8-
litrski bencinski (100 KM pri
5000 vrtljajih) ter 2,0-litrski
dizel, ki ponuja tudi 100 KM,
vendar pri 4000 vrtljajih v mi-
nuti. Vsa štiri kolesa imajo ko-
lutne zavore z ABS in EBD (ta
elektronika skrbi za enako-
memo razporeditev zavorne si-
le) , tovarna je opravila tudi ne-
kaj manjših sprememb pod-
vozja in na novo naj bi razvili
pnevmatike.
Omembe vredno je tudi, da
imajo premacyji z bencinski-
mi motorji serijsko elektro-
niko, ki skrbi, da se kolesa
ne vrtijo v prazno (tako ime-
novani TCS). Kot pravijo pri
MMS, ki uradno brani barve
Mazde pri nas, naj bi prodaja
prenovljenega enoprostorca
stekla že decembra; kot do-
dajajo, naj bi prihodnje leto
pri nas prodali več kot 600
avtomobilov in si tako pris-
vojili 1,1 odstotka slovenske-
ga trga. Znane so seveda tudi
cene. Tako bo najcenješi pre-
macy na voljo za 3,78 mili-
jona tolarjev, medtem ko naj
bi najdražja izvedenka stala
skoraj pet milijonov tolarjev.
Vse mazde imajo splošno tri-
letno jamstvo, poleg tega pa
še desedetno evropsko mobil-
no jamstvo. To naj bi seveda
še pospešilo prodajo.
Z novim letom
podaljšane garancije
Z novim letom se bo v državah Evropske unije garan-
cija za vsa prodana vozila podaljšala na dve leti.
To med drugim pomeni, da se bo nekaj podobnega zgodi-
lo tudi pri nas. Nekateri uvozniki oziroma prodajalci vozil
so že sporočili, da bodo podobno podaljšanje garancije uvedli
tudi v Sloveniji, drugi, ki tega še niso storili, pa zadevo
menda proučujejo. Tako uradni predstavnik DaimlerChry-
slerja pri nas, ljubljanski AC Intercar, sporoča, da po no-
vem velja za vsa osebna vozila njihovega koncema 24-me-
sečna garancija brez omejitve prevoženih kilometrov. Za
lahka dostavna vozila kot so sprinter, vaneo ipd., pa je ga-
rancija po novem prav tako dve leti in brez omejitve prevo-
ženih kilometrov - če je vozilo v zasebni lasti. Pri drugih
gospodarskih voziUh je garancija dolga 12 mesecev brez
omejitve pri prevoženih kilometrih oziroma 24 mesecev
ob prevoženih 200 tisoč kilometrih.
Španci predstavljajo
novo ibizo
španska avtomobilska tovarna Seat, katere lastnik je
nemški koncern Volkswagen, se pripravlja na predsta-
vitev pete generacije ibize.
To je avtomobil nižjega razreda, konkurent recimo VW polu,
pa renaultu clio in podobnim. Kot pravijo sedaj, ga bodo izdelo-
vali v dveh karoserijskih variantah, in sicer s tremi in petimi
vrati. Ob tem bodo ponujali kar sedem motorjev. Od tega bodo
štirje bencinski z močjo od najmanj 47 do največ 132 kW, trije
pa dizelski, pri čemer bodo ti razvijali od najmanj 47 do največ
96 kW. Menjalnik bo ročni 5 ali 6-stopenjski, v nekaterih prime-
rih pa bodo ponudili še štiristopenjski samodejni menjalnik.
Kaj več o tem avtomobilu za sedaj ni znanega, pri nas pa naj bi se
pojavil še pred prihodnjo pomladjo.
Št. 51 - 20. december 2001
38
NASVETI
Med v prehrani
in zdravstvu
Da je med visoko kako-
vostno živilo, so vedeli že
stari narodi. Današnja so-
dobna znanost pa je poka-
zala, da so snovi v medu
zdravilnega značaja. Te
snovi, ki v točenem medu
preprečujejo, da bi se v nor-
malnih okoliščinah pokva-
ril, v našem organizmu uni-
čujejo mikroorganizme, ki
povzročajo razne infekcije.
Zato med učinkovito upo-
rabljamo v preventivne na-
mene pri raznih prehladnih
in gripoznih obolenjih.
Dober domač med so vča-
sih uporabljah za zdravlje-
nje odprtih ran, raznih gnoj-
nih čirov, saj se ne prijema
na rane in ga je lahko odstra-
niti. Med pomaga tudi pri kre-
pitvi imunskega sistema ter
izboljšuje splošno delovanje
človekovih organov.
Med kot hrana
Pri nas slovimo po slabih
prehrambenih navadah, na
delo odhajamo pogosto brez
zajtrka. Na nove izzive smo
torej nepripravljeni, pogosto
s psihičnimi motnjami, ka-
terim ne vidimo ne konca ne
kraja. Dovolj bi bila že žlič-
ka medu vsako jutro in naš
organizem bi bil pripravljen
sprejeti še veliko večje izzi-
ve. Po svetu je znano, da mnogi
politični delavci in visoki us-
lužbenci podjetij uživajo os-
vežilne napitke, sladkane z
medom, da bi bili bolj zbra-
ni. Znano je namreč, da med
pomirja. Tako pa marsikdo
namesto zajtrka zvrne vase
le šilce močnega. Treba bi se
bilo začeti drugače hraniti!
Zjutraj popiti skodelico to-
plega mleka ali čaja, sladka-
nega z žličko dobrega doma-
čega medu, kupljenega pri
vestnem čebelarju. Še bolje
pa je pojesti rezino ali dve
kruha, namazanega z medom
in skodehco čaja. Med je od-
lično sredstvo za okrepitev
po prestani bolezni, saj slad-
korji v medu zelo hitro pre-
hajajo v kri, s katero se oskr-
buje celotni organizem. Člo-
veško telo potrebuje za last-
no vzdrževanje in druge de-
javnosti nenehen vir energi-
je. V energijskem pogledu
med presega številna druga
živila, ki jih je poleg tega s
kuhanjem ali pečenjem tre-
ba spraviti v užitno in pre-
bavljivo hrano. Če primerja-
mo energijsko vrednost me-
du z drugimi živili, lahko ugo-
tovimo naslednje: da 1 kg me-
du da toliko energije kot 3
kg svežega govejega mesa ali
kot 50 jajc ali kot 5 litrov mle-
ka, 3 kg sladkovodnih rib...
Med je torej dosti bolj hran-
ljiv kot goveje ali ribje me-
so. Vendar ga ne uživamo iz-
ključno kot hrano, ampak
kot dopolnilo k prehrani, naj-
pogosteje s čajem ah kot na-
maz s kruhom.
Tudi za otroke in mladino
je med izrednega pomena.
Normalen otroški razvoj je
odvisen tudi od pravilne pre-
hrane, zato je priporočljivo
čaje sladkati z medom. Z me-
dom hranjeni otroci imajo
znatno boljšo prebavo, med
ugodno vpliva na njihov raz-
voj, na rast kosti in zob. Za
slabokrvne otroke je pripo-
ročljiv gozdni med, ker je bo-
gat z rudninskimi snovmi,
predvsem železom, in ugod-
no deluje na tvorbo rdečih
krvnih telesc.
S staranjem nastajajo več-
je spremembe v človekovem
organizmu. Telesna aktivnost
in delovanje posameznih or-
ganov se zmanjšujeta, živč-
ni sistem slabi, v telesu se ko-
pičijo škodljive snovi. Med
in drugi čebelji proizvodi vse-
bujejo večino snovi, ki so nuj-
no potrebne staremu organiz-
mu. Priporočamo uživanje
medu in drugih izdelkov iz
medu trikrat dnevno v manjši
količini po obroku hrane. Z
medenimi napitki bomo
uravnali prebavo, izboljšali
delovanje krvožilnega siste-
ma ter delovanje jeter in led-
vic.
Vrste medu
Med delimo glede na izvor
nektarja: na cvetlični med -
čebele nabirajo nektar iz cve-
točih rastlin in na manin med
- čebele nabirajo sladki sok
kot stranski produkt drugih
žuželk, ki so povzročitelji
gozdnega medenja.
Za cvetlični med je zna-
čilno da je nabran iz različ-
nih cvetov, zato je sestavljen
iz nektarja najrazličnejših
rastlin, ki rastejo in so zna-
čilne za našo pokrajino. Med
ima lahko različni okus bar-
vo ali aromo, pač glede na
večjo zastopanost posamez-
ne rastline. Zelo rad krista-
hzira in pri tem tvori drob-
ne do precej debele kristale.
Barve je lahko od svetlo ru-
mene do rjave. Je prijetnega
okusa, običajno zelo sladek.
Primeren je za sladkanje
vseh napitkov, kakor tudi za
lajšanje prehladnih obolenj.
Zelo se prileze na kruhu ali
sam.
Z ustrezno tehnologijo če-
belarjenja pa je možno pri-
delati tudi precej sortnega
cvetličnega medu. Čebelarji
torej imamo na svojih poli-
cah tudi več sortnega medu
in sicer: akacijev, lipov, aj-
dov, kostanjev med.
Gozdni med imenujemo
tudi mana. Čebele nabirajo
to mano ali »roso« na veji-
cah dreves smreke ali jelke.
Povzročitelji tega medenja so
takoimenovani kaparji oz.
ušice, ki srkajo sok drevesa.
Snovi za svojo rast porabijo,
sladkorje pa izločijo v obli-
ki drobnih kapljic, ki prosto
padajo po drevesu. V začet-
ku so te kapljice prozorne,
pri stiku z svetlobo pa potem-
nijo. Zato so te vrste meda
bolj motni kot cvetlični, pre-
cej bolj gosto tekoči in tem-
nejše tjarve. Od cvetličnega
se razlikujejo tudi po sestavi
sladkorjev. So včasih brez vo-
nja, pogosto pa dišijo po smo-
li, okus pa imajo po žganju
ali karameli. V ustih se tež-
ko raztapljajo, in se ne lepi-
jo na jezik ali dlesni.
Čebelarski mojster
SILVO POSL
PESKANJE
PO SPLETU
Za elektronike
Naslov utegne biti malce za-
vajajoč, zato naj takoj povem,
da ne bom govoril o strani,
ki bi se ukvarjala z elektro-
niko, temveč gre za spletišče
revije Future Music {www.fu-
turemusic.co.uk), ki je name-
njena predvsem elektronskim
instrumentom in posledično
tudi ustvarjanju elektronske
glasbe. To je odhčna revija,
če vas seveda zanimajo sin-
tetizatorji, glasbene delovne
postaje, ritem mašine, pro-
gramska oprema za produk-
cijo glasbe in podobne zade-
ve.
Revijo, gre za mesečnik, se
da kupiti tudi pri nas, vendar
ni ravno poceni, zato lahko ti-
sti, ki jih vse skupaj zanima
bolj površno, nekaj izvejo že
na tej spletni strani. Magazin
je le del velikega založniške-
ga imperija Future Publishing,
ki premore pod svojim okri-
ljem blizu šestdeset edicij iz
področja računalništva, glas-
be, hobijev, športa, zabave in
podobnega. Ta magazin sem
izbral predvsem zato, ker ga
poznam in vem, da tudi splet-
na stran prinaša referenčne in-
formacije.
Stran ima na voljo, kot sem
dejal, zanesljive informacije,
ki pa jih žal ni veliko. Jasno,
kupite si svoj izvod magazina,
če želite kaj več, so si mislili
ustvarjalci spletišča. Končno je
treba od nečesa živeti, kajne.
V prvi rubriki. Novice se ime-
nuje, boste našU informacije o
novostih med proizvajalci elek-
tronske glasbene opreme. Kak-
šnih slab ducat jih dajo vsako-
krat na poskušino, kar bo naj-
brž dovolj za bežen obisk in
vpogled v dogajanje na tej sce-
ni.
V naslednji rubriki je na vo
Ijo nekaj najnovejših članke
o opremi za produkcijo elel
tronske glasbe, tretja rubrik
pa prinaša članke oziroma in
tervjuje z nekaterimi izvajal
ci. Tu je še rubrika, ki govoj
o ustvarjanju glasbe, v njej p
boste našli produkcijske nas
vete in trike, kar bo še pose
bej zanimivo za tiste, ki se
tovrstno dejavnostjo ukvarja
jo. i
Techno friki bodo najbrž ve;
seli ohranjevalnika zaslona iri
ozadij, na katerih se bohotijo!
simpatične bejbe, ki držijo 4
rokah kakšen posebej drag m
kvaliteten kos opreme, po mož\
nosti sintetizator ali kaj podom
nega. O subhmnem sporočilij
omenjene kombinacije bi bi-j
lo sicer najbolje povprašati
kakšnega psihologa, toda jaz
se bom raje zadržal pri analo-
giji z lepoticami, ki se na ko-
ledarjih avtomehaničnih de
lavnic šopirijo ob športnih av-
tomobilih.
Tu so še koristne povezave^
vsebina najnovejše številke ma-^
gazina in MP3 datoteke izbra-'
nih kosov opreme. Za zgovor-^
ne in radovedne je na voljo fo-
rum, za podjetne pa spletna
dražba in to bi bilo okvirno
vse. Saj pravim, same vsebine
je bolj za poskušino, vendar
gre za skrbno izbrane informa-
cije, ki ne bodo pustile ravno-
dušnega nobenega navdušen-
ca nad elektronskimi instru-
menti.
Vasja Ocvirk
vasja@slowwwenia.com
BIO KOLEDAR
ZDRAVNIK SVETUJE
Preprečevanje infekcij
Prim., dr. JANEZ TASIČ,
spec. inter. kardiolog
Vse več povzročiteljev na-
lezljivih bolezni je postalo
odpornih na antibiotike. Na
srečo odkrivajo vedno no-
ve antibiotike, ki omogoča-
jo ciljno in specifično zdrav-
ljenje, a se vkljub temu bak-
terije hitro prilagajajo in po-
stajajo na njih neobčutlji-
ve. Zato je pomembno, da
se za preprečevanje, a tudi
zdravljenje in vodenje bo-
lezni uporabljajo še druge
mere, ki omogočajo prepre-
čevanje nastanka in širje-
nje povzročiteljev različnih
bolezni.
Najpogostejši ukrepi, ki
jih priporočamo, pa pre-
pogosto na njih pozablja-
mo, so osnovna pravila hi-
giene.
1. Pogosto si umivajte ro-
ke - zlasti pri pripravi hrane,
pred jedjo in po jedi, prav
tako pa tudi po uporabi sa-
nitarij. Pri tem bodite vztrajni
in to zahtevajte tudi od svo-
jih domačih, sodelavcev in
tudi od zdravstvenega oseb-
ja, ki ste se mu zaupah v
zdravljenje. Priporoča se upo-
raba različnih rokavic zlasti
pri negi in pri razhčnih prei-
skavah, ki zahtevajo posege
v telo (gastroskopija...).
2. Ne zahtevajte od svo-
jega zdravnika, da vam za
vsako povišano temperatu-
ro predpiše antibiotik, če
meni, da za vas ni nujno po-
treben. Antibioriki nimajo
nobenega vpliva na bolez-
ni, ki jih povzročajo viru-
si.
3. Ko pa vam je antibiotik
predpisal, ga jemljite tako,
kot vam je naročil. Ne pre-
nehajte ga jemati brez pos-
veta z zdravnikom, tudi če
se že počutite boljše ali slab-
še (v tem primeru se takoj
posvetujte z zdravnikom, ki
vam ga je predpisal).
4. Pravočasno poskrbite za
cepljenja, še ko ste zdravi.
5. Ne pošiljajte svojih
otrok, ki imajo jasne zna-
ke vnetja, v vrtec ali v šolo,
saj boste tako le širili in-
fekcijo med ostale. Posebej
bodite pozorni, ko se pri
otrocih pojavi bruhanje,
driska z ali brez spremlja-
joče vročine.
6. Uživajte sveže priprav-
ljeno hrano in pijte pijače,
ki so pripravljene tako, da
lahko kontrolirate kvaliteto
in poreklo.
7. Če nimate stalnega part-
nerja, uporabljajte varen slog
spolnega življenja (kon-
dom...).
8. Ne dajajte si sami zdra-
vil v žilo. Če pa že, uporabi-
te sterilno brizgalko in iglo.
Prav tako pazite, da ne za-
menjate osebnih stvari kot so
brivnik, zobna krtačka, glav-
nik, brisače in podobno z dru-
gimi. Ne zamenjujte jedilne-
ga pribora ali kozarcev, s ka-
terimi jedo ali iz katerih pi-
jejo drugi.
9. Skrbite za čist dom,
predvsem kuhinjo in toalet-
ne prostore. Vedno očistite
površine, ki jih uporabljate
za pripravo hrane, predvsem
mesa in rib, ter jih razkuži-
te, vsaj z vročo vodo.
10. Pogrevanje hrane po-
gosto povzroča in omogoča,
da se pokvari in tako povzroči
različne težave.
Vsekakor imamo v vsakda-
njem življenju še različne
druge možnosti za prepreče-
vanje širjenja nalezljivih bo-
lezni. Prav tako je pomem-
bno, da se poveča tudi od-
pornost organizma. Vendar
pričakujem, da se bodo z do-
datnimi predlogi in s svoji-
mi izkušnjami oglasih še bral-
ci.
Če imate zdravstvene teža-
ve in ne veste, kako ravnati,
pišite na Novi tednik, Prešer-
nova 19, 3000 Celje, za ru-
briko Zdravnik svetuje.
ZDRAVSTVENI DOM CELJE
št. 51 - 20. december 2001
NASVETI
39
Božično darilo - za
silvestrsko oblačilo!
Nov modni dodatek, morda zgolj droben detajl, lahko popestri ali povsem
prenovi oblačilo, v katerem bomo pričakali novo leto
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Ste že izbrali božično-
povoletno darilo za vaše
najdražje? Se bolj navdu-
šujete nad takšnimi upo-
rabnimi, ki pridejo »ved-
no prav«, ali želite biti čim
bolj osebni in izvirni? Pa
čeprav raje niti ne pogle-
date v vašo, do zadnjega
vlakna izsušeno denarni-
co...
Če je ta, za mnoge naj-
težji del decembrskih
opravkov še pred vami,
vam ponujamo nekaj pred-
logov, s katerimi boste za-
gotovo prijetno presenetili,
pa še katastrofe na banč-
nem računu ne bo zaradi
njih.
Kaj pravite na sistem ob-
darovanja »uporabi takoj«?
Zakaj ne bi tistim, katerih
okus zares dobro poznate,
lahko uganete njihove že-
lje, veste, kje in kako ob-
lečeni bodo preživeli naj-
bolj razigrano noč..., po-
darili modni dodatek, de-
tajl, ki bo učinkovito nad-
gradil silvestrsko oblačilo?
Seveda vam ne pripove-
dujemo zgodbe iz kakšne-
ga hollywoodskega filma,
ko gospod svojo izbranko
pred odhodom na slovesno
prireditev kritično preme-
ri, ugotovi, da njeni toa-
leti nekaj manjka, in nato
potegne iz levega prsnega
žepa škatlico... ter ji
okrog vratu pripne dia-
mantno ogrlico...
V mislih imamo nekaj
všečnih predlogov za tiste,
ki jih bolj kot palični me-
šalnik, preproga za kopal-,
nico, komplet orodja ali
navijalk za lase, razveseli
pogled na male modne ra-
dosti.
Samostoječ ovratnik,
pellise imenovan, dodan
pelerinam iz devetnajste-
ga stoletja, ki je pravzaprav
ljubko ogrinjalo, je letos
znova modni hit. Lahko se
nosi čez plašč ali celo čez
večerno obleko, ukrojen pa
je iz krzna oziroma pona-
redka pižmovke ali čipke,
posute z bleščicami.
Morda pravi, da ga ne za-
nima, čeprav si ga na skri-
vaj želi? Pravi moški klo-
buk borsalino je za slovo
od starega leta zanj kot na-
lašč za začetek novega sti-
la oblačenja. Podarite mu
ga!
Tudi v naših trgovinah je
mogoče kupiti cel kup
trendovskih dodatkov;
od krznenih obrob, s ka-
terimi pričaramo običaj-
nemu puloverju bolj gla-
murozen in še bolj mehak
videz, zapestnih obrobkov,
s katerimi prenovimo sta-
ro bluzo, prosojnih in svet-
lečih pašmin oziroma gi-
gantskih šalov, pod kate-
rimi se zakrije že preveč-
krat nošena obleka, kovin-
skih in z bleščečimi ka-
menčki okrašenih pasov...
Seveda so našteti utrin-
ki namenjeni tudi vam, ki
še tuhtate, kako osvežiti
garderobo, da ne boste dol-
gočasna ponovitev lanske-
ga silvestrovega. Ščepec
idej za prenove v zadnjem
hipu, pa vam bomo natre-
sli tudi prihodnji teden!
MOJA POKOJNINA
Odgovori o
upokojeiranju
Rojen sem junija 1945.
Ves čas sem bil v delovnem
razmerju, od 1. 7. 1996 pa
opravljam samostojno de-
javnost v gradbeništvu. Le-
tos avgusta sem dopolnil 39
let delovne dobe. Zaradi sla-
bega zdravstvenega stanja
bom letos verjetno zaklju-
čil poslovno leto z izgubo
ali minimalnim dobičkom.
Imam naslednja vprašanja:
kdaj bom izpolnil pogoj za
upokojitev? Če je možna
upokojitev pri dopolnjenih
58 letih ali bom imel odbi-
tek in koliko? Če pri dopol-
njeni delovni dobi 40 let (av-
gust 2002) preneham z de-
javnostjo, ali sem upravi-
čen do nadomestila za brez-
poselne osebe do izpolnitve
pogoja za upokojitev?
Vsakdo, ki želi pridobiti
pravico do starostne pokoj-
nine, mora izkazovati dolo-
čeno pokojninsko dobo ter
dopolniti ustrezno starost. V
preteklosti ni bilo tako, saj
se je lahko zavarovanec, ki
je dopolnil 40 let (moški) oz.
35 let (ženska) pokojninske
dobe upokojil ne glede na sta-
rost ob zavarovalnem prime-
ru. Zakon o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju,
ki je bil sprejet leta 1992, je
poleg pokojninske dobe zah-
teval tudi dopolnitev določe-
ne starosti, čeprav je zavaro-
vanec že izkazoval 40 oz. 35
let pokojninske dobe. Sedaj
veljavni zakon s tega področ-
ja v prehodnem obdobju po-
goje upokojevanja še dodat-
no zaostruje, predvsem za
ženske, tako glede pokojnin-
ske dobe kot tudi glede zah-
tevane starosti.
Moški se po veljavni zako-
nodaji lahko upokoji takoj,
ko dopolni 58 let, seveda, če
ima 40 let pokojninske do-
be. Če nima 40 let pokojnin-
ske dobe ima pa 20 let ali več,
lahko pričakuje upokojitev
pri 63 letu starosti. Če nima
niti 20 let dobe, mora imeti
obvezno 15 let zavarovalne
dobe, če želi pridobiti pra-
vico do starostne pokojnine
pri 65 letu starosti.
Pridobitev pravice iz ob-
veznega zavarovanja pa ni ve-
zana samo na pokojninsko
dobo in starost, marveč mo-
ra bodočemu upokojencu
prej prenehati tudi obvezno
zavarovanje. Delavcem v de-
lovnem razmerju avtomatič-
no preneha obvezno zavaro-
vanje s prekinitvijo delovnega
razmerja, medtem ko samo-
zaposlenim zavarovancem,
med katere sodijo tudi samo-
stojni podjetniki, preneha ob-
vezno zavarovanje z dnem iz-
brisa iz registra samostojnih
podjetnikov posameznikov.
Po podatkih, ki ste jih za-
pisali, trenutno še ne izpol-
njujete nobenega od pogojev
za pridobitev pravice do sta-
rostne pokojnine. Prva mož-
nost vaše upokojitve bo ver.
jetno ob dopolnitvi 58. leta
starosti, to je junija 2003, če
boste takrat izkazovali 40 let
pokojninske dobe. Vaša ta-
krat odmerjena pokojnina ne
bo vsebovala odbitka, če bo
celotno 40 letno pokojnin-
sko obdobje sestavljeno iz de-
lovne dobe, to je dobe, ki ne
vsebuje dokupljene dobe iz
naslova študija oz. vojaške-
ga roka ter dodane dobe. V
nasprotnem primeru, ko 40
let pokojninske dobe ni ena-
ko delovni dobi, se vam lah-
ko odmerjena pokojnina gle-
de na dopolnjeno pokojnin-
sko dobo in pokojninsko os-
novo zniža za 0,3 odstotka
za vsak mesec starosti, ki vam
bo manjkal do polne staro-
sti. Polna starost se v prehod-
nem obdobju glede na spol
spreminja in bo v letu 2003
za moške znašala 60 let, kar
bo povzročilo, da se vam bi
pokojnina v tem primeru zni-
žala za 7,2 odstotka. Tovrst-
no znižanje je zelo neugod-
no, saj so odbitki trajni.
Če boste dopolnili 40 let
pokojninske dobe in potem
čakali 58. rojstni dan, je va-
še prejemanje nadomestila za
brezposelne osebe močno od-
visno od vzroka prenehanja
opravljanja samostojne dejav-
nosti, kar pa bodo ugotavljali
na zavodu za zaposlovanje.
Nov zakon o pokojnin-
skem in invalidskem zava-
rovanju, ki velja od 1. ja-
nuarja 2000, je prinesel v
slovenski pokojninski si-
stem veliko sprememb. Če-
prav se bodo določila zako-
na uveljavljala postopoma
v naslednjih desetih letih,
marsikoga že sedaj zanima,
kdaj se bo lahko upokojil.
Na vaša vprašanja zato od-
govarja Peter Šalej, vodja
oddelka za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje pri
celjski enoti ZPIZ.
Nagradno vprašanje decembra
Katero zimsko pokrivalo je letos znova modni hit?
a) Bareta v stilu Grete Garbo;
b) Kučma v stilu Ane Karenine.
Št. 51 - 20. december 2001
40
NASVETI
Za prigrizek in za priboljšeit
Piše: MAJDA KLANŠEK
Prigrizki, ki so hitro pri-
pravljeni, bodo morda do-
brodošla ideja za praznič-
ne dni ali pa za navadno
popoldne, ko se na obisk na-
povedo prijatelji.
Nadevana
jajca
Za 4 osebe potrebuje-
mo: 8 jajc, 250 g mehke-
ga, topljenega sira s prio-
kusom paprike, 3 žličke ki-
sle smetane, sol, poper,
žličko paradižnikove mez-
ge ali paradižnikovega ke-
čapa.
Jajca skuhamo v trdo. Op-
laknemo jih z mrzlo vodo
in olupimo. Jajca nato raz-
polovimo po dolžini. Ru-
menjake izluščimo, damo
jih v skledo in jih pretlači-
mo z vilicami. Dodamo sol,
poper, kislo smetano, para-
dižnikovo mezgo in toplje-
ni sir. Gladko razmešamo,
da dobimo ne pregosto
zmes. Z zmesjo napolnimo
brizgalko za okraševanje
tort in jo nabrizgamo v iz-
praznjene beljake. Pladenj
obložimo z zelenimi solat-
nimi listi, nanje zložimo
polnjena jajca. Ponudimo
za predjed ali za prigrizek
k pijači.
Kraljevska
solata
Za 4 osebe potrebujemo:
6 kock topljenega sira, 250
g belega piščančjega mesa,
1 del olja, šopek mlade če-
bule, 2 paradižnika, poper,
sol, limonin sok, drobnjak.
Piščančje meso oplakne-
mo in obrišemo s papirna-
tim prtičem. Kožico odstra-
nimo, v kožici segrejemo ol-
je in zapečemo meso, da za-
rumeni in se prepeče. Po-
čakamo, da se ohladi, nato
ga narežemo na tanke pra-
mene. Paradižnik olupimo,
narežemo na kocke, prav ta-
ko tudi topljeni sir. Čebulo
narežemo na tanke kolobar-
je. Vse sestavine za solato
damo v skledo. Prelijemo
z oljem in oki-
samo z limoni-
nim sokom, po-
pramo, solimo
in dobro preme-
šamo. Damo v
stekleno skle-
do, potresemo z
drobno nareza-
nim drobnja-
kom in damo za
kratek čas v hla-
dilnik. Ponudi-
mo za hladno
predjed ali za
dodatek k narez-
ku.
Zvitki Z
gobami in
sirom
Za 4 osebe potrebujemo:
400 g gob, 150 g nastrgane-
ga sira, 4 rezine kuhane gnja-
ti, žlico moke, 40 g masla ali
margarine, kozarec belega vi-
na, rumenjak, malo mleka,
sol, poper.
Gobe očistimo in nareže-
mo na lističe. V kožici se-
grejemo 30 g masla ali mar-
garine. Na maščobi prepra-
žimo gobe, da izpustijo te-
kočino in da tekočina povre.
Nato jih zalijemo z belim vi-
nom, solimo, popramo in
potresemo s sesekljanim pe-
teršiljem. Posodo odstavimo
s štedilnika, gobe premeša-
mo, dodamo preostalo ma-
slo ali margarino, moko in
dve ali tri žlici mleka. Oma-
ko z gobami kuhamo 2 do 3
minute, potem odstavimo
posodo z ognja. Ko se malo
ohladi, primešamo dva ru-
menjaka. Omaka naj bo pre-
cej gosta. Razgrnemo rezi-
ne gnjati. Vsako namažemo
z dvema žlicama omake. Re-
zine zvijemo, da dobimo
zvitke. Zložimo jih v namaš-
čeno nepregorno posodo.
Prelijemo jih s preostalo go-
bovo omako in potresemo s
sirom. Damo v pečico in pe-
čemo 10 minut pri 220 sto-
pinjah.
Švicarska
nabodala
Za 4 osebe potrebujemo:
250 g trapista, 200 g gnjati, 2
papriki, 2 čebuli, 2 hruški.
Sir narežemo na kocke,
prav tako olupljeno hruško,
papriko in čebulo. Na lese-
ne spile menjaje nabadamo
kocke sira, čebule, papri-
ke in hruške. Vsako koc|
sira prej ovijemo z rezin
gnjati. V ponvi segrejemo o
je. Cvremo toliko časa, d
se začne sir topiti. Nabod^
ponudimo s solato.     1
OMAKE
Svetla omaka
Potrebujemo: 1 čebulo, slabe 3 žlice surovega masla ali
margarine, slabe 3 žhce moke, dobrega pol litra juhe iz
koncentrata, malo mešanih začimb.
Čebulo olupimo in zelo drobno sesekljamo. V kožici se-
grejemo surovo maslo ali margarino in čebulo pražimo, da
svetlo porumeni. Nato potresemo z moko in nekaj trenut-
kov mešamo. Med neprestanim mešanjem postopoma pri-
lijemo vrelo juho. Potresemo z mešanico začimb in kuha-
mo na majhnem ognju 15 do 20 minut.
Inačice svetle omake
Gorčična omaka - gotovi beli omaki primešamo 1 do 2
žlici gorčice, ščepec currya in malo limoninega soka.
Hrenova omaka - gotovi
beli omaki primešamo 2 žlici
naribanega hrena in jo po oku-
su še okisamo in osladimo.
Curryeva omaka - gotovi
beli omaki primešamo 2 do
3 žličke currya, 2 do 3 žlič-
ke paradižnikovega kečapa
in 1 do 2 žhci nesladkane ja-
bolčne čežane.
Zeliščna omaka - gotovi
beli omaki primešamo nekaj
žlic zelo drobno sesekljanih
zelišč.
Št. 51 - 20. december 2001
.INFORMACIJE
47
Krizni center za mlade
Smo varna hiša na Ipavčevi 8 v Celju, lahko nas pokličeš
na telefon 548-60-70. Imaš problem? Čutiš stisko? Pridi
kadarkoli! Z nami se lahko pogovoriš, dobiš informacije in
bivaš tudi do 21 dni! Ne ostajaj sam! Poišči nas, vrata Kriz-
nega centra so morda vrata iz stiske!
Št. 51 - 20. december 2001
48
ZANIMIVOSTI
Sreča se je
vrtela za Tuša
V Rogaški Slatini so odprli prenovljeno Hitovo igralnico
v hotelu Donat
Uspelo nam je, kar v mno-
gih časopisnih redakcijah
sanjajo že nekaj let. V Novi
tednik smo ujeli Mirka Tu-
ša, največjega celjskega tr-
govca današnjih dni, ki po-
šteno meša štrene tudi Zo-
ranu Jankoviču (Mercator)
in Gvidu Omladiču (Era).
Zgodilo se je na otvoritvi
nove Hitove igralnice v pre-
novljenem hotelu Donat v Ro-
gaški Slatini, kjer se je mi-
nuli petek kar trlo ljudi iz vse
Slovenije. Celjanov je bilo si-
cer bolj malo, saj so glavno
besedo pri vabilih imeli No-
vogoričani in bistriški poslov-
než Jože Pipenbaher, ki je po
novem že bivši lastnik naj-
večjega in najbolj uglednega
slatinskega hotela. Čeprav je
v hotelski avli in restavraciji
ni bilo prav nič dolgočasno
(za »štimung« so skrbeli Šu-
karji), so povabljenci trumo-
ma drveli v igralnico. Da bi
čim prej zapravili ali pa mor-
da celo oplemenitili deset za-
stonjkarskih žetonov, ki so
jih radodarno delih Hitovci.
Večini je denar hitro izginil,
saj je v novi igralnici na vo-
ljo kar 90 igralnih avtoma-
tov in osem igralnih miz. Štiri
za ameriško ruleto in štiri za
igre s kartami.
JI
Foto: GK
Kakšne sreče je bil Mirko Tuš (na sliki drugi z leve), nam ni uspelo izvedeti. Sodeč po zadovoljnem obra
mu najbrž ni šlo preveč slabo.
Št. 51 - 20. december 2001