59. številka. Ljubljana, v sredo 11. marca 1896. XXIX. leto. SLOVENSKI MAM Uhaja VBak dan »vefier, iziin&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za čotrt leta 4 gld., za jeden mesce 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežel u toliko več, kolikor poštnina z.ia&a. Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrsto po ti kr., če se oenantlo jedenkrat tiska, po 5 kr., čo se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in upravni&tvo je na Kongresnem trgu St. 12. U pravnic t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Trodržavna zveza. Minister unanjib stvarij grof Golucbovvaki je potoval v Berolin. Oricijozni listi, katere država menda zato plačuje, da resnico prikrivajo, na vsa usta zagotavljajo, da to potovanje nima najmanjšega političnega pomena, temveč je le dejanje uljudnosti. Grof Go'uchovvski je potoval v Berolin jedino za to, da vrne pose t nemškemu kancelarju, ki je bil pričel na Dunaj. Seveda drugi ljudje pa stvar drugače sodijo, če se snideta dva taka državnika, se gotovo menita o politiki, ne pa o tem, kakšno bode vreme, ali pa kakšen krompir bodeta na svojih posestvih sadila. Grof Goluchovvski bi tudi baš sed tj ne potoval v Berolin, da nima gotovega opravka, ko vendar ve, da bi utegnilo njegovo potovanje takoj po porazu Italijanov vzbujati pozornost. Dvombe ni najmanjšp, da ee bodeta grof Go-lachovski in knez Hohenlohe menila o uplivu italijanskega poraza v Afriki na občni politični položaj. Poraz Italijanov gotovo škoduje trodržavni zvezi. Rusija in Francija bodeta gotovo imeli sedaj mnogo m-nj respekta pred to zvezo, kakor sta ga imeli dosedaj. Italija v politiki ne more več priti v poštev, dokler se ne izmota iz Afrike, a tudi pozneje se ne bode tohko vrč upoštevala, kakor dosedaj, ker se je pokazalo, da njena vojska se ne more primerjati vojskam drugih evropskih kulturnih držav. Tudi dogodki v Italiji poslednje dni ne vzbujajo zaupanja v to državo. Le prejasno je, da se vlada ne more brezpogojno zanašati na prebivalstvo. Tudi dinastija nima nobenega trdnega stališča. Nič čudnega bi ne bilo, ko bi danes ali pa jutri piiSlo v Italiji do ve-licih notranjih zmeimjav. Zaradi tega je gotovo, da bodeta vodji unanje politike Nemčije in Avstrije se menila, kako bode treba premeniti politiko glede na predrugaČene razmere. Ker do sedaj vsi poskusi, pridobiti Anglijo za trodržavno zvezo, niso imeli uspeha in zlasti poslednji čas odnoŠaji mej Nemčijo in Anglijo niso najboljši, je gotovo, da si bodeta kje drugje morali Nemčija in Avstrija iskati opore. Skoro z zanesljivostjo lahko rečemo, da se bode v B&toHnu govorilo o tem, kako bi se bolj približali Rusiji. Trodržavna zveza je bila v prvi vrsti naperjena proti Rusiji in Franciji. Poslednji čas je pa razmerje mej Nemčijo in Rusijo se Beseda o žensko-narodnent vprašanju. i. Draga gospica ! Najprej bodi mi dovoljeno povedati Vam, kako se smatram srečnega, ker ste mi pri slovesu v svoji dobrovoljnosti dovolili, da Vara smem pisati, o čemur koli hočem. Ta moja sreča je tem večja, ker ste mi obljubili, da mojih pisem ne bodete samo sprejemali, temuč jih tudi brali in časih morebiti tudi nanja odgovarjali. Stvar, o kateri se želim razgovarjati z Vami, razpravljal bi lahko v kakem časniškem članku, ali adresovati bi mogel svoja pisma na kakega urednika. To bi (udi storil, ko bi ne bil razgovor z Vami tisočkrat pri-jetneji, nego-li dopitOVftllja kakemu sitnemu uredniku. Poalednjega se ne lotim nikdar več. Pisal sem večkrat uredniku nekega političnega in uredniku nekega leposlovnega lista. Urednik političnega lista, ali — resimo — politični urednik je molčal, ter moja pisma zaporedoma metal v koš; leposlovni urednik je sicer spravljal moja pisma tudi v zloglasni kefi, ali to opravilo vršil je elovetneje, sprem- bilo že toliko premenilo, da trodržavna zveza prvotnega namena več imeti ne more. Sedaj se bodeta pa grof GoIuchov8ki in knez Hohenlohe posvetovala, če bi se dal položaj tako premeniti, da bi trodržavna zveza sploh več potrebna ne bila. Če se Nemčija in Avstrija zares toliko približata Rusiji, bode to močno uplivalo na daljši razvoj stvarij v orijentu. Da bi pa Avstrija in Nemčija kar bacnili Italijo iz trozveze, na to ni misliti, ker bi 8 tem le vzpodbudili protidinastične elemente v Italiji h kaki vstaji. Dokler je Italija ž njima v zvezi, se republikanci vendar le prav ne apajo začeti rogoviliti, ker vedo, da bi eventuelno imeli opraviti ne le z italijanskimi, temveč tudi z avstrijskimi in nemškimi bajoneti. Monarhične države evropske imajo nekaj interesa na tem, da Italija ostane monarhija. Naj pade kraljestvo v Italiji, bi potem tudi Spanci pognali svojega kralja. Na Španskem je mej ljudstvom ravno tako nevolja zaradi Kube, kakor je sedaj v Italiji zaradi poraza v Afriki. Za Španijo bi pa Portugalska in pa Belgija proglasili republiko. Te republike bi se pa gotovo mej seboj zvezale in bi bile pripravljene podpirat: republikansko gibanje tudi v druzih državah. Posebno v Nemčiji bi morda za to ne bila neugodna tla. Sedanjih socijalnih demokratov bi ne bila nobena težava narediti za republikance. Čitatelji se morda še spominjajo nekega razponi mej Nemčijo in Španijo zaradi Karolinških otokov. Ta razpor je bil močno razburil Špance. Bile so velike demonstracije proti Nemčiji, a repu-bličani so pa stvar uporabljali tudi proti španski monarhiji. Ni dosti manjkalo, da se v Španiji ni proglasila republika. Ko je knez Bismarck, ki je tedaj bil državni kancelar, izvedel, kako razburjenost je stvar vzbudila na Španskem, je takoj sklenil vsej stvari narediti konec. Pripravljen je bil prepustiti Karolinške otoke lepo Španski, samo pot se je še morala najti, kako naj se to zgodi, da se Nemčija častno iz stvari izmota, in se no bode reklo, Španija jo je ustrahovala. Stvar se je izročila papežu v presojo h 'vi d t z migljejom, naj razsodi v prid Španski, kar je tudi storil in za to po nemških listih bil silno proslavljen zaradi svoje velike diplomatične izvede- Ijajoč jo z raznimi opazkami. Jedenkrat mu ni prijalo moje ime, ker sem je bil okitil po svoje, drugikrat me je dokaj glasno imenoval poredneža, potem me je okaral, da se preveč šalim, na to se je norčeval z mano, da f.em preresen, — na zadnjo mi je rekel, d^ ga moja pisma ne vesele*, — ne, to ni bilo zadnje; zadnja njegova beseda je bila, da so moja pisarn — prekratka. V drugem ni baš treba, da bi posnemali tega moža, to pa me ne bi ni najmanje uvredilo, ako bi čul od Vas, gospica, da so moja pisma pre kratka. Sicer Vas pa prosim prizanesljive in milostne sodbe. Vaše prizaucsljivosti potrebujem toliko bolj, ker Vam nameravam pisati o resnih stvareh, o katerih se navadno ne piše nežni gospici; o stvareh, s katerimi si naše ženstvo — z malo izjemo — ne ubija glave. Nekoliko drzna je moja misel, ali drznost mojo opravičuje zavest, da se Vi, gospica, zanimate tudi za resna vprašanja. Kmalu bode dve leti, odkar se je pričelo najino prijateljsko občevanje. Nikdar ne pozabim, kje sem Vas videl prvikrat. Pogosto se spominjam na ono samotno kočo v . . . . logu, kjer sva se bda po naključju nesla ob neki plohi; utienila se mi je nosti. Na Španskem so se duhovi pomirili in odstranjena je bila nevarnost, da se iz Španije razširi republikansko gibanje daljo po Evropi. Nemčija se je častno izmotala, in Lev XIII. je poceni prišel do slave ve licema diplomata. S tem pa mi nikakor ne mislimo kako poniževati velicih zmožnost.ij sedanjega papeža, a v tem slučaju je bilo vse proslavljenje le najeto V jelnakem položaju, kakor tedaj Španija, je sedaj Italija. Zato pa sme računati na maraikako diplomatično uslugo Nemčije pa tudi Avstrije in se jej ni bati, da bi jo skušali spraviti v zadrego. Zaradi tega se pa vsaj na papirju trodržavna zveza še nekaj časa ohrani, če tudi prejšnjega pomena ne bode več imela. Poraz Italijanov pri Adui je dal evropski politiki drugi tek, če tudi se to sprva očitno ne bode videlo. Le redkokedaj je kak izven-evropski vladar toliko uplival na splošno evropsko politiko, kakor M- tiehk s svojimi zmagami nad Italijani. Mož se niti sam prav ne zaveda, kako je zmedel štreno evropskim diplomatom. Državni zbor. Na lhinaji. 10. marca. V sinočni seji se je dognala razprava o proračunu finančnega, in v današnji seji 8e je zbornica lotila proračuna poljedelskega ministerstva. Razpravo je otvoril predsednik Chlumeckv z opominom, naj se kratko govori, potem ee je začela dolga debata. Posl. Peric je predlagal razne, dalmatinskih razmer tičoče se resolucije; posl. dr. K o z 1 o w 8 k i je popisoval važnost veleposestnikov in govoril zoper borzo; posl. dr. I) y k je tožil o škodi, katero pro-vzroča borza kmetovalcem ia dokazoval, kako ro-trebna je organizacija kmetov; posl. dr. F u x je govoril zoper namero, ustanoviti na Moravskera^ži-vinozavarovalnico, pri kateri bi bilo zavarovanje obligatorno; posl. Rigler je pestil Žide in dokazoval opravičenost protisemitizma; potdanci Obern-dorfer, Roskoschnv in Stophanovvicz so govorili o lokalnih razmerah v njih okrajih; posl. R o b i č je pojasnjeval vzroke propadanju kmetskega stanu in rotil vlado, naj vender že kaj stori; posl. II o r r e je grmel zoper borzo in dirke. globoko v spomin. Veste-li, gospica, kak je bil najin prvi pogovor? Jaz ga Še dobro pomnim. Primerjala sva prebivalce one koče, priproste kmetske ljudi in priprosto njih pohištvo z omiko, našopirjenostjo in potrato drugih stanov. Tako sva prešla na človeštvo sploh, na njegov razvoj in napredek, na njegovo veeelje in trpljenje. Vi, gospica, niste mnogo govorili, ali vsaka Vaša opazka je pričala, da ste to vprašanje temeljito razmejevali. Jedna beneda posebno je bila, katera mi je odkrila VaSo plemenito dušo i v meni vzbudila ono globoko spoštovanje, katero od onda neprestano za Vas čutim in gojim. Prišla sva bila v najinem pogovoru do vprašanja: more li napredek, omika človeštvo trpljenja rešiti ali njegovo trpljenje vsaj izdatno pomanjšati? — in Vi, gospica, ste dejali: „lh, omika, prava omika u.ogla bi to, ali dandanašnja omika tega ne more, ker zdaj se mika le razum, ta hladni razum, kateri je že toliko zla na svet prinesel, a omika srca, pravi izvor sreče in zadovoljnosti, se zanemarja. Omika bi morala povišati človeštvo nad vso podlost in osvoboditi je materijalnih spon, a kaj vidimo? Omika, napredek, učenost služijo često podlosti, katero bi morale uuičovati, razvoj svojega Ko so So govorili poslanci Gretz, Hauck, Pose h in G bon — novega ni izmej njih nobeden povedal — se ju razprava pretrgala Prihodnja seja bo v četrtek. V ■ Juliljanl, 11- marca. Obnovljenje carinske pogodbe. Hrvatje utegnejo Madjarom delati če ovire pri obnovljenju pogodbe. Dosedaj so mislili, da bi kar Ogersko proglasili za samostojno carinsko ozemlje, ako Avstrija ne odjenja. Sedaj so se pa jeli oglašati Hrvatje, da imajo pri tem tudi jedno besedo govoriti. Hrvatski listi naglašajo, da so Hrvatje pogodbo z Ogersko sklenili, le s tem pogojem, da Ogersko ostane v zvezi z Avstrijo. Co se pa v carinskih zadevah loči od Avstrije, bode s časom prišlo do politične ločitve. V to pa Hrvatje nikdar ne privolijo. Tudi bi samostojno ogersko carinsko ozemlje Hrvatom mnogo škodovalo, kajti zgubili so bi svoja najboljša trgovišča. Zatorej bodo Hrvatje porabili svoj vpliv, da se carinska pogodba z Avstrijo zopet obnovi, če bi se to ne zgodilo, bi morali gledati, da se ločijo od Ojjerske. Italija misli vzeti 300 milijonov frankov na posodo, ako bode nadaljevala vojno v Afriki. Poskušala jih bode dobiti od avstrijskih in nemških bankirjev Z ugodnimi pogoji jih gotovo ne bode dobila. Mnogi italijanski politiki niso za nadaljevanje vojne v Afriki, samo kralj sili, da redi država vojno čast. Z.^to se pa ljudska nevolja obrača žo proti kralju. Vojaki pa uhajajo sedaj v Italiji v velikem številu, ker ne marajo iti v Afriko. Posebno jih je vehko že ušlo na Tirolsko. Sedaj je že gotovo, da Italijani zapuste veČino svoje kolonije v Afriki, ko jedenkrat le še jedno zmago pridobe. Samo M.isavo bi še radi obdržali. Toda ravno to hode težko, če ne bodo imeli več notranjega ozemlja. Mesto ne bode varno pred abesinskimi oapadi. Položaj na Spanjskem je jako kritičen. Zi-r.idi mncgth izgredov poslednjih dnij se že misli na to, da Bfl proglasi obsedno stanje. Republikanci že skušajo demouhtracije proti severnim Američanom izkoristiti proti republiki. Po njih mnenji bi se razmere na Kubi i e bile tako poostrile, da jo Španija r> publika. Y mnogili krajih se pa nabira denar za nadaljevanje vojne na Kubi. Tudi škofje dajo večje svote. Iz nabranih denarjev se misli napraviti večja vojna ladij a. S to ladijo pač ne bodo rešili Kube Španiji. Prav vdiko se pa ne bodo nabralo, kajti v. čina prebivalstva je jako malo navdušena za to ekspedicijo i u tudi na Španjskem vlada prevelika bi da, da bi se moglo dosti žrtvovati za take stvari. Častniki — parlamentarci. V Angliji uradniki nimajo volilne pravice, pač pa morejo biti častniki voljeni v parlament. Vojni upravi pa to ni nič posebno po volji, da so častniki poslanci, zato je pa tistim častnikom, ki so parlamentarci, za po lovico ponižala plačo. Ker v Angliji poslanci ne dobivajo dijet, bode vsak častnik precej na zgubi, če pride v parlament in vojna uprava se nadeja, da jih bode s tem najbolje odvrnila od politike. Spreminjati volilnega reda zavoljo častnikov se vlada ni upala, ker angleški parlament je časih uma obrača človek pogosto v to, da zadovoljuje svojim strastim; takiato zlorabi često umetnost, katera je že mnogo kvara rodila človeštvu. Kljnbu vsej prosveti, kljubu velikanskemu napredku na polju vednosti in umetnosti blede človeštva naj lepši idejah, gine krepost, umira človekoljubje; brat sovraži brata, narod zatira narod." Z ikaj Vam, gospica moja, ponavljam Vaše lastne besede in pripovedujem to, kar sami dobro veste in globoko čutite? Žalostna istina je, da sm napačna, kriva omika širi vse bolje in dalje. Ozrimo se povsod okrog, kamor je prodrla človeška kultura, povsod vidimo tudi njene izrodke, kateri izpodkopavajo človeško družbo. Pod krinko svobode in človekoljubja zatirajo se narodi, dogajajo se hudodelstva, katera nas navdajajo z grozo. Oni, kateri hočejo biti rešitelji, preustroj i tel ji človeštva, žgo, mor6, ropajo . . . Pri nas, v naši ožji domovini, hvala Bogu, še ni tako hudo. Ali opazujejo se tudi tu znamenja, klice socijalno spačeuosti in kali nepristne omike. Pojavljajo se prikazni, katerih pravi rodoljub no more biti vesel. Krivi preroki vstajajo mej nami ter v narodni obleki pod versko zastavo trosijo nove nauke, tuje verskemu in narodnemu evangeliju. iDa'j« prlh.) precej trdovraten in bi se jej morda ne hotel udati, varujoč politične pravice svojih članov vojaškega stanu. Seveda premožnejši častniki so zaradi ome* njene odredbe vojaSke uprave najbrž tudi sedaj na odreko političnemu življenja. Zj edin j ene države in kubansko vprašanje. V Zjedinjenih državah začela se je neka agitacija za to, da se Kuba pridruži Zjedinjenim državam. To je povod simpatijam, ki jih kažejo za Kubance po vseh Zjedinjenih državah in tudi v postavodaj-nih zastopih. Naravnost v boj še Američani ne marajo vstopiti proti Španiji, ker se boje, da ne bi s tem pripravili v Ameriki interesovanih evrop-dižav, da se zjedinijo proti njim. Francija in Anglija imata ravno tako svoje koristi v Ameriki. Kakor po Kubi, ravno tako tudi hrepene Zjedinjeue države po Kanadi. Z zjedinjenimi močmi Anglije, Francije in Španije se pa Američani ne marajo biti. Zato pa le bolj skrivaj podpirajo vstaše. Pošiljajo jim živež, orožje in prostovoljce. Tako hočejo prisiliti Španijo, da naposled sama popusti Kubo, videč, da jo vojevanje le preveč stane, miru pa vender le ne more napraviti. Dopisi. I* 14ra«lca, 11 marca (Akademija akad. podružnice sv. Cirila in Metoda) Mnogo slovenskih „večerov" videli smo letos žo v Gradcu, ali akademični presegel je gotovo vae. Slovenska igra v nemškem Gradcu — to je bila ideja, katera je vzbudila takoj obče zanimanje v vseh slovenskih in Slovencem naklonjenih graških krogih. Oglašalo se jih je vedno več in več za vabila, in pričakovalo se je že preje, da bo udeležba obilna; in bila je tudi; ker je popoldne deževalo in proti večeru začelo snežiti , zbirali so se gostje malo kasneje in ob deveti uri h la je dvorana že polna. Najprej pozdravil je predsednik phil. Fran Vadnjal navzoče goste z navdušenim in jedrnatim govorom povdarjajoč pomen in važuost društva in podružnice 7.A narod naš. Druga točka v vzporedu je bila slovanska pesem, katera se pa n' pela, menda ker v slovensko hrvaškem pevskem društvu „Slogi" ni prava sloge; no, zato so pa hrvatsko slovenski tamburaši svoje dobroznane komade tem vrlejša udarjali, in gospod Zupan drnd. med. pel je se sprem-Ijevanjem gospoda Kreka na glasovirju krasno introdukcijo iz neke opere Leoncavallove. Njegov krepki in prijetni bariton je zelo ugajal, le škoda, da se tako malokdaj sliši. Najimenitnejši del vzpo reda je bila seveda igra : „Strast in čast" mladega nadarjenega pesnika Alastorja. Igra je napravila velik utis. Izvrstne maske in vrlo igranje pa tudi lepota gdčne Glojnar če ve v vlogi O ge — vse to to je takoj pridobilo občinstvo. Tudi gdčna Natalija Zabredova vzbudila je (kot mati Ana) burno ploskanje. Največjo in najhvaležnejšo vlogo imel je gospod drnd. jur. Tekavčič kot dr. Varni k; ni se preveč od njega pričakovalo; njegova igra je bila izborna, kakor igra igralca po poklicu. Vsa neukročena strast mladosti se je pokazala v njej; z velikim zanimanjem opazovalo je odlično občinstvo njegovo izrazito kretanje in velik del burnega ploskanja in živahnih živio-klicev veljal je njemu. Da je rešil g. drnd. Zupan svojo težko vlogo (Jegliču) prav izvrstno, pripomoglo je še posebno k velikemu vtisa. Omeniti moram še vrlo igro g. drnda. I. lvkanca in g. drnd. Šč. Dolenca. Posebno zadnji je (kot dekan) razvijal tako izvrstno mimiko, da si je tudi oni del občinstva pridobil nekak pojem o vrednosti igre, kateri ne razume mnogo ali nič slovenski. Nekako bolj prisiljene so male uloge; J. Mlakarja, igral g. drnd. med. M. Pregl in Rezike, igrala gdčna Kovačeva; nepotrebna je vloga Mlakarja. Seveda se je navzoči pesnik, ki je vodil celo igro, burnimi živio-klici klical na oder. Zastopana so bila na akademiji vsa praška slovanska društva, posebno mnogo je bilo Poljakov, posebno malo pa Hrvatov. Veliki uspeh večera nam daje upanja, da priredi drugo leto akad. podružnica zopet kako predstavo. Koncert »Glasbene Matice" dne 9. marca 1896. Utihnili so mogočni zvuki mojstra Smetane <>u ve rtu re k operi „Libuda", s katero seje pričel koncert. Žal, da večina poslušalcev ni mogla uživati krasot te ouverture, prav izborno izvedene od c. in kr. vojaške godbe pod vodstvom gospoda H ubada, ker jo hrup zakasnelo dohajajočih in svoje sedeže iskajočih to skoro popolnoma onemogočil. Vse sledeče vokalne točke koncerta, 7Števši prekrasno Fibichovo „Pomladno romanco" za soli zbor in orkester, so nam bili ljubi stari znanci, katerih muzikalno vrednost smo že ocenili, ko so se izvajale prvikrat. Lahko si torej prihranimo ponavljanje že povedanega. Kar je pa bilo novo, je to, da so se vse te točke navzlic izdatno pomnoženemu številu iz-vajajočib pevskih sil izvršile z največjo, pri tako mnogobrojnom zboru le težko doaažno umetniško preciznostjo. Kdor ve ceniti že pri posamičnem pevcu pravilno vokalizacijo, skladbi in besedam primerno fraziranje in nuanciranje tega, kar bo poje, ta bode priznal, da je neamornost koncertnega vodje g. M. Hubada dosegla zares čudovite uspehe. Smelo lahko rečemo, da bode tudi mej naj-boljimi pevskimi zbori le malo tacib, ki bi v tem ozira prekosili naš zbor. Brez strahu bede lahko stopil naš zbor pred razvajeno inteligentno dunajsko občinstvo, ki bode brez dvoma znalo ceniti baš te astnosti, ki so so nam najiuvciznejšo zdele izražene posebno v „Narodnih pesmih* in v Poersterjevi „Ljubici", jedni izmej najboljih slovenskih glasbenih skladb. „Narodnu pesmi" bodo vsled divne harmonizacije in omenjenega umetniškega predavanja, gotovo jedna najzanimivejših točk za veliko -mestne poslušalce Gosp. Hubad je v teh pesmih si postavil trajen spomenik, ne le s prekrasno harmonizacijo, nego tudi s tem, da je vsemu zboru udahnil umetniško dušo bvojo, da ves zbor izraža vse glasbeno nuanco tako, kakor jih more izvajati le dobro šolan solopevec Naravno jo torej, da tako petje mora poslušalca očarati in navdušiti. Slovenska pesem slavila bode s temi in z drugimi skladbami prvih naših skladateljev, mej katerimi naj omenimo vedno mlado Nedvedovo „ N a z a j v planinski raju, prav lepo slavlje v prestolici našega cesarstva. Isto tako dovršeno peli Bta se kratki a težki Gallusov še8teroglasni vokalni madrigal „Mušica n oster amor" in pa velika skladba Fibichova »Pomladna romanca" s spremljevanjemorkestra. V solospevu smo slišali prvikrat nadobudno mlado moč gdČno. Miro De v, ki ima jako simpatičen in zvonk sopran. Več o njej spregovorimo še pri zadnji tečki. Gg. Vaši ček (v romanci) in Razinger (v nar. pesmih) sta svoje solospove izvedla z znano .spretnostjo. Zanimiva belokranjska narodna „V ovi crni gori" jo izpadla iz programa zarad nepričakovanih ovir. — Za temi domačimi točkami je sledil kot vrhunec celega programa dr. Ant. Brucknerjev „Tedeum". Ta veličastna kompozicija je za posebni namen dunajskih, kot zahvalnih koncertov jako srečno izbrana; vrhu tega pa je tudi slavni skladatelj bil na konzervatoriju učitelj našemu mojstru Hubadu. G. Ant. Bruckner živi zdaj kot umirovljen dvomi organist na Dunaj i, in dokaz za visoko čast, katero uživa, je, da mu je cesar ponudil v bivanje prostorov v gradu B-dvederu. Tam živi prvi simfonik naš h dnij sam zase in zvršuje zdaj svojo deveto simfonijo, in kakor je Beethoven svoji „deveti" dal za zadnji stavek vokalno pesem, Schiller-jev „Lied an die Freude", tako je neoromautik g. Bruckner svoji „deveti" odločil za konec vokalni „Tedeura", ki smo ga včeraj sliSali. „Tedeum" je primeroma jasen, ravno tako lahko umeven, kakor težko izvedljiv, preprost v sredstvih izražanja in ves prešinjen velike verske energije, ki se izraža v odločni dikciji sakramentalnih mest — g Brukner stavi svojim nabožnim skladbam na čelo grslo O. A. M. D. G. (Omuia ad majorem Dei gloriain!) — pri zgolj dogmatiških stavkih pa je uglasben koralno Velika odločnost veje iz prvega stavka, ka tero pretrga samo serafisko mili dvospov soprana in tenora, v katerem prvikrat nastopi Brucknerju zelo priljubljeni klimaks, ki pri vsakem ponavljanji povzdigne motiv za jeden glas. Pretresljivo energičen je zadnji stavek 1. dela: „Judex crederis". 2. in 4 del „To ergo" in „Salvuru f^c" im.ita kot tenor-solo s spremljevanjem kvarteta ganljivo prošnjo. Mej njima ležeči „Aeterna fac" v svojem začetku spominja na kak „I)ies irae". Zi tenor solem v 4. delu nastopi krasen kvartet z izrazovito frazo za bas-solo „in aeternum", istotako slikovito je na drugem kraji izražen stavek wodprl nam je vrata nebeška". Krona vsemu delu pa jo uprav rlramatiški ti in le, s fugo „ln te Domine speravi". Iz začetnega kvarteta iz-razujočega miruo zaupanje zacveto naenkrat rajsko lep, priprosto ponosen motiv za sopran in tenor, katerega potem poprime tuli zbor. Fuga na besede „V tebe, Gospod, zaupam; ne pogubim so vekomaj" se mogočno, nazadnje hromatično razvija do maje8tetične višine; potem pa melodija pade in se trga, kakor bi vera ginila. Zdaj zastavi bas s sinkopo odločno frazo „non confuudar — ne pogubim se", katero za njim povzdiguejo ostali glasovi in orkester; kvartet povzame zopet zgoraj omenjeni najlepši motiv, za njim zbor z orkestrom, in navdušenje vzkipi do prave nabožne frenezije, katero završi malobeseden nenavaden konec brez ritardando in brez kode — vreden impozantne pri-proBtosti celega dela. Izvršitev vse skladbe je najboljši dokaz, da se g. koncertni vodja s svojim zborom z mirno zavestjo lahko poda na Dunaj. Pelo se je ekaaktno in navdušeno, fraziralo in deklamiralo natančno; tudi po moči, čisto", in višini glasov bo zbor zadostoval zahtevam veliko večje dvorane nego je „Sokolova". Sopran eolo jo pela gdč. Mira Dev s presenetljivim vspehom pogumno in mirno kakor izkušena pevka. Njen glas je blagodoneč, čist in dobro vravnan, visok in za nje leta izredno krepak timbriran sopran. Petju se pozna temeljito umetniška šola g. Hubada. Gosp. Razinger i u se leto za letom pozna skoro samo na tem, da vedno spretnejše zmaguje vse težkoče. Pomnoženi kvartet je bil popolnoma kos svoji ulogi, nekoliko manj pa orkester. Ako še pripomnimo, kar smo že omenili na kratko, da je bila prostorna sokolska dvorana v „Narodnom domu" spodaj in na obeh galerijah natlačeno polno, da mnogi niso niti več mogli dobiti sedežev, đa ima dvorana dobro akustiko in je torej i prišlo petje do popolne veljave, da je tudi dobro ventilirana in z električno lučjo bajno razsvetljena, Hiiiemo se za trdno nadejati, da bode tndi drugi koncert dosegel isti sijajni uspeh kakor prvi. A + B. Dnevne vesti. V Ljubljani, 11. marca. — (Imenovanje.) Pravni praktikant pri dež. sodišči gosp. Ivan T o por i š je imenovan avskul-tintom na Kranjskem. — (Repertoir slovenskega gledališča) Zaradi nepričakovanih ovir ne bo jutri v četrtek predstave; prihodnja predstava bo v soboto. — (Slovensko gledališče ) Sinočna predstava >Ć.irostrelcau ni imela pričakovanega uspeha. Poskusili se je, upeljati domačo moč in se prepričati, jedi že zdaj porahna za prve partije. Ta poskus se ni posrečil, a to še ni nikaka nesreča, to se primeri povsod. Gospod Rus, ki je nastopil kot Maks, je doslej v vsaki ulogi dosegel dovolj lep uspeh. Njegov baritonalni tenor je jako prijeten, nedoBtaje mu pa šole. Vrh tega se je g. Rusu sinoči poznalo da ni bil disponiran, ker je bil očividno utrujen, in da pojo z velikim strahom, kar je neugodno uplivalo na vse drugo pevco in tudi na njega samega, zlasti pa provzročilo, da ni dobro igral in svoje arije pred naša l brez čustva. Vzlic temu pa je nekatere pisce pel prav dobro in če bo marljiv in vztrajen, če se bo učil in vadil, utegne sčasoma postati sposoben tudi za večje uloge. Gospodična Ševčikova, najodličnejši član naše opere, je pela krasno kakor vedno in zlasti z veliko arijo v drugem dejanju občinstvo kar očarala. Gdčna. P o I a k o v a je zt lo ugajala in je 8 finim prednašanjem povečala utis svoje uloge. Gospoda Vašiček in Nolli nista bila nova v svojih ulogah, zategadelj pač ni treba, da bi o njiju pofjebe govorili, tudi gg. Š t a m c a r in K r o n o v i č sta dobro pela. Tu in tam se je precej za vozilo, sploh pa se je pelo in igralo ne-animirano, na kar je nekoliko upliva! tudi slabi obisk gledališča. — (Drugi koncert „Glasbene Matice8,) „Mrtvački ženin", bo v ponedeljek dne IG. t. m., ker za nedeljo ni dobiti celega vojaškega orkestra. Garderoba bo ločena za gospe in gospode, kakor je bilo pri Sokolovi maškaradi. Kot reditelji bodo na ugodnost občinstva pazili nekateri odborniki in pevci. — (Koncerta ,,Glasbene Matice" na Du-naji) se bodeta vršila dne 23. in due 25. t. m. Vodstvo južno železnice je za vožnjo z zborom „Glasbene Matice" dovolilo znižane cene; r.epevci plačajo polovico za dotični razred brzovlaka določene cene. Vlak odide iz Ljubljane dne 20. marca opoludne. Natančnejši pogoji se naznanijo jutri. — (Društvo avstrijskih trgovskih naatav-ljenoev.) Dne 8. t. m. je bilo v hotelu pri Malici v Ljubljani zborovanje krajne skupine za Ljubljano in okolico društva trgovskih nastavljencev v navzočnosti 29 udeležencev. Iz poročila pripravljalnega odbora se razvidi, da ima sedaj krajna skupina 62 članov, in da se kaže veliko zanimanje za društvo. S posebnim zanimanjem so navzoči sledili izvajanju načelnika centrale, gosp. Julija Axmaui a na Dunaju, kuteri je v daljšem govoru naglašal potrebo jednotne organizacije trgovskih nastavljencev v Avstriji in razkladal, kak namen da ima društvo. Društvo že ima krajevne skupine v vseh večjih mestih Avstrije in njega prizadevanja niso našla priznanja ne le pri tovariših, temveč tudi pri gospodih šefih, ker je rešitev vprašanj, katera si je postavilo društvo, kakor posredovaujo služb, ome-jenjo krošnjarstva in kenzumnih društev, urejanje odpovedne dobe in zlasti postavna izvršitev starostnega zavarovanja avstrijskih trgovskih nastavljencev gospodarjem tudi v korist. S prirejanjem dru ■ Štvenih shodov in predavanj o trgovskih znanostih, tajih jezikih, stenografiji itd. bode pospeševalo omiko trgovskih nastavljencev. Društvo izdaje ča-eopie „Wiener Kaufm annische Bliitter" ki se članom zastonj razpošilja. Društvo z vso vnemo zastopa koristi trgovskih nastavljencev, katerih delovanje se na merodajnih mestih zna ceniti. Osnovati se misli pomočniška blagajna za vse dežele tostranske državne polovice. Govor ae je vzprejel z velikim odobravanjem. V odbor krajne skupine so se volili gosp. Karol Klementschitsch za načelnika, g. Alojzij Kajzel za njegovega namestnika, in kot odborniki 8B-1 Barborič, Hitzel, Kovačič, Rdger, Samec in Wilbe. — (Zarota nekje na Dolenjskem.) „Slovenec" prinaša v ponedeljski 57. številki naslednjo tajinstveno zasukano „0d nekod" naslovljeno notico : „ V neki obširni kmečki fari na Dolenjskem se je meseca septembra 1894. ustanovilo: „Kme-tijsko bralno društvo". Mnogi so radostno pozdravljali ta pojav, ker se je zatrjevalo, da bo društvo n< politično. Resnično, v začetku ni imelo društvo ni jednega političnega lista. Drugi, previdnejši, niso pristopili, zaupali niso snovateljem društva. Letos se je pokazalo, da so bistro gledali. Z novim letom se je preosnovalo društvo, drugače si ne moremo razlagati dejstev, ki se sedaj kažejo. Dobilo je svojega predsednika baje v Ljubljani in ž njim „Slov. Narod" in „Rodoljuba" v hišo. Sicer obširna vas, ki ni imela pred nekaj leti niti jednega „Naroda", ima sedaj štiri ali pet iztisov. Društveni „Narod" pa kroži še po vrhu od hiše do bide, iz rok v roke. Ako ni tendencijozno to ravnanje, vprašamo le, zakaj ne donaša sluga na dom tudi .Slovenca". — Grozno, kaj vse se godi na Dolenjskem ! To je vse še kaj hujšega kakor je bila Thunova „Omladina" ali pa laški „Carbonariu. In „Slovenec" v svoji krščanski ljubezni zamolči celo kraj in društvo teh strašnih zarotnikov. Res občudovanja vredna prizauesljivostl — Mi pa nismo tako usmiljeni ter pozivljemo „Slovenca", naj objavi kraj in društvo teh zarotnikov, da nazadnje ne uidejo v Ameriko. Intere-santen list je časih ta katoliški „Slovenec". — (Iz Ribnice) se nam piše dne 9. t. m : Kozo se pri nas v trgu širijo, kamor so jih brž kone nemški Kočevarji zanesli iz Grčarič, od koder donašajo sem palice za obroče po večkrat na teden. Čudimo se, da se ni to že zdavnej prepovedalo, ko je bilo še čas, kajti koze tam že dolgo razsajajo. — Skrajni čas je, da se izreče ta bolezen pri nas za epideavčno In od vseh poklicanih f-tktorjev vse stori, kar utegne nje dalnjo razširjenje omejiti. Dokler se pa prebivalstvo ne bode zavedalo, da je bolezen nalezljiva in pienesljiva, tako dolgo se bode pa le širila, namesto omejevala. — Tudi se nam zdi, da bi bilo neobhodno potrebno, upeljati obligatno cepljenje. — Umrla je danes tu žena, ki ni bila cepljena, in nad katero so imele koze strašno moč. — Ne moremo verjeti vesti, ki se širi po trgu, du so jo dali na mrtvaški oder in da jo hodijo ljudje Škropit. Upamo, da nas bode v tej zadevi županstvo pomirilo in objavilo, da je to gola laž. — Vendar je pa želeti, da bi županstva, glavarstvo, in sploh vsi organi, ki so v to poklicani v interesu prebivalcev tukajšnjih in sosednih okrajev prav resno storili svojo dolžnost Z zdravjem in življenjem ni se šaliti, posebno županstva uaj bi se ne ozirala ua to, da morebiti a strogim posto-panjem sem fcet tje jeden ali drugi kaj izgubi, ali l da mu odleti kaj dobička- Župani sami naj se ne j boje pri tvojem n radnom postopanj i svojih občanov, kateri jim bodo gotovo zelo hvaležni, če to hudo bolezen iz njih kraja odvrnejo ali vsaj nje razširjenje omeje — (Iz Rovt nad Logatcem) s* nam piše: Naša posojilnica in hranilnica začela je poslovati 2. t. m Prejšnji dan smo imeli občni zbor. Zič- tek kaže dobro. Ker pa se je posojilnica osnovala tudi za sosedne župnije Za vratca, Vrh in Zaplano, pri čakujenio podpore tudi iz teh. II. mlekarska zadruga za v.is Rovte je zasnovana, da nam vele-slavni deželni odbor Še tudi kaj podpore nakloni, potem začnemo. — (Domača umetnost) V cerkvi bv. Duha v Celovcu je izpostav i ien velik kip, predstavljajoč rednika Jezusovega. To mojstersko delo je naredil akademični kipar g. A. Progar v Celovcu. — (Zgorela) sta te dni v Št. Jakobu ob Krki na Koroškem dva otroka, stara po G8/* 111 31/a leta. Mati ju je pustila satna doma ; igraje se z žvepljeukami sta zanetila ogenj in tako našla žalostno smrt. * (Ponesrečeni turisti) Trije dunajski turisti, trgovska pomočnika Makso Schotick in Jožef Pfanl ter zavarovalnični nradnik Friderik \Vauiek so šli v nedeljo na u ni Raka in tam ponesrečili. * (Prostovoljen štiridesetdneven post) Florenčau Succi je znan po vsem svetu. On je jedini Človek, ki je v stanu se postiti 40 dnij nepretrgoma. Svoj čas je bil bančni uradnik, a vi-devši, da s stradanjem lahko več zasluži, obesil je službo na klin in se posvetil stradanju. Stradal je z velikim moralnim in materijelnim uspehom v raznih mestih, sedaj je prišel na Dunaj. Tndi tu misli pod najstrožjim nadzorstvom stradati 40 dnij; ves ta čas bo pil samo vodo in neki eliksir, kateri si sani izdeluje. V dokaz, da njegove moči vzlic prostovoljnemu postu ne pojemajo in menda tudi zavoljo reklame jezdaril bo vsak dan v železnem oklopju po mestu. Dunajčani so že zelo radovedni in vse kaže, da utegne Succi zaslužiti lepe krajcarJH. * (Oče in sin ) Blizu Prage našli bo ljudje te dni v nekem gozdiču truplo 781etnega moža. Izkazalo se je, da je umorjeni mož bil znani ženito-vanjski posredovalec, precej imoviti Tomaž Juhan. Morilec ga je bil najprej udaril s polenom po glavi, ga potem z nožem zabodel v vrat in ga naposled oropal. Juhan je imel tisti dan večjo svoto denarja pri sebi. Policija je aretovala umorjenčevega sina, 31 letnega delavca Jožefa Jnhana, pri katerem je našla večjo svoto denarja. Oče in ain se nista nič kaj razumela; oče je bil skop in delaven, sin len, zapravljiv in nepošten, zato sodi policija, da je sin očeta umoril in ga oropal. * (Poet in čevljar) Francoski pesnik Jacqo.es La Lorrain je do svojega 35. leta sanjaril vrh Par-nasa in živel največ ob lavorikah, katere si je pridobil s tremi knjigami peamij — jedni teh knjig je sam RicliBpin spisal pohvalen predgovor, — z jednim romanom, o katerem je sloveči kritik Fran-cisque Sarcev dolgo in laskavo oceno, ter z jedno dramo, katera se je predstavljala s prav lepim uspehom. Končno je spoznal, da so lavorike pač lep nakit, a kaj slaba hrana in ker je uvide!, da se pelini in romani še neslavnih avtorjev jako slabo plačujejo, še veliko slabše nego v Slovencih, popustil je književno delovanje in se etabliral kot — čevljar. Njegov oče je hil čevljar in pri njem se je pesnik tega obrta toliko naučil, da je zamogel lotiti se Čevljarstva na svoje roko. Lorrain je prepričan, da bo kot. čevljar veliko več zaslužil, nego kot pesnik. _ Darila: Uredništvu našega lista je poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. V. D rabe k, gostilničar na Vrhniki 11 kron, katere je nabrala vesela družba due 8 t. m. v njegovi gostilni. (Kazim te vsote so položili darovalci tudi še 3 krone za uboge vrhniške šolarje.) Živili rodoljubni darovalci in ujih nasledniki! Dunaj 11. marca. V odseku za volilno reformo je bila brezkončna razprava o razdelitvi volilnih okrajev. Ker se je podalo IG pre niinjevalnih predlogov, se je dogovoril polurni premor. Dunaj 11. marca. Dunaju preti povo-denj. Donava je čez noč rapidno narasla in rase še vedno. Strah je velik. Dunaj 11. marca. Uradni list prijavlja novi rrgulativ za zavarovalnice. Curih 11. marca. V It aro mi se je podrla hiša in ubila sidem oseb, mnogo jih pa ranila. Kini 11. marca. Novo ministerstvo se je sestavilo. Predsedstvo je prevzel Rudini, vojni portfelj general R cotti, uuanja dela Ser-moneta, finance Branca. Rim 11. marca. Vlada je sklicala parlament ua ponedeljek. Harodno-gospodarsKa stvari. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Dalje.) X. Zbornični svetnik Karol L u c k -mani) poroča o dopisu Graške zbornice z dne 25. januvarja 189G glede podpiranja promje pri visokem c. kr. finančnem ministerstvu proti povišanju davka na pivo. V prošnji povdarja, da je Nj. prevzvi^enost gosp. fi lančnl minister izjavil, da bo za razne na novo proračunane večje izdatke, mu j katere je posebno šteti zvišanje plač uradnikom, potrebno to pokriti deloma z napravo novih virov dohodkov, deloma s povišanjem obstoječih davkov. Njega pre vzvišenost gospod finančni minister namerava v dosego tega namena uvesti davek na žvepljenke in zvišati borzni davek, davek na žganje in na pivo. Dalje se v prošnji praške zbornice pripominja, da jo Njega prevzvišenost gospod finančni minister sam pnvdarjal, da je sedanji državni davek na pivo v Avstro Ogeriki jeden najvišjih. Državni davek na pivo znaša za jeden hektoliter 13 stopinj-ske pive v Avstro Ogerski 2 gld 17 kr., v Nemčiji 47 kr., na Bavarskem 1 gld. 32 kr, v Frauciji 1 gld. 48 kr., v Angliji 1 gld. 4."> kr., v Rusiji 1 gld. 55 kr., na Danskem 2 gld. 80 kr. V tej državi jo torej davek od piva višji nego v našem ct sarstvu: še višji je na Laškem in Rumuuskem, kjer pa pivo ne velja za navadno pijačo in ima davek od piva prav za prav značaj davka od potrate. K prej omenjenemu visokemu državnemu davku na pivo pridejo pa, kakor znano, v krono-vinah in deželah, zastopanih v državnem zboru še v prav mnogih občinah manjšo ali večje občinske naklade in v nekaterih kronovinah, mej katerimi je bila Štajerska prva, vrhu tega še znatne deželne naklade. V Gradeu znaša ves davek za 1 hektoliter piva 4 pld. C4l n, kr., skoraj »/> gold. več kakor na Dunaji. Zvišani davek od piva bi pivovarji in gostilničarji odvalili na konsumente. Povišati bi se pa mogla cona piva v prodaji na drobno z ozirom na malo količino, ki sedaj pride v poštev jedino le za 2 kr. od litra in brezdvomno je, da bi to povišanje cene bilo občutno podraženje živila, ki je že mej širšimi sloji ljudstva postalo življenska potrebščina. To podraženje bi najobčutneje zadelo ubožneje sloje prebivalstva, ker njih dohodki niso tako veliki, da bi mogli lahko prenašati to večje obremenenjo. Povžiio bi se manj piva in korist povišanja davka od piva bi postala zelo problematična. V Italiji se je davek od piva podvojil in izdelovanje piva in uvoz piva stt pala od takrat na polovico pred povišanjem davka konstatovanega izdelovanja oziroma uvoza, tako, da je iinancijelni vspeh davka ostal isti, a trpela sta trgovina in obrt občutuo škodo. (Dalje pri h.) Ceneno domače zdravilo. Za nravnavo in ohranitev dobrega preha\ljenja se priporoča raba mnogo desetletij dohroznanega, pristnega „Moli ovepa Neidlitz praška", ki bc dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse težkote prebavljenja. Originalna skatljica 1 gld. a. v. Po pofitnem povzetji razpošilja ta prafick vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tucblauben 9. Y lekarnab na deželi jo izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 (175(5-4) B% iir«t rj, tH-i tO tnitn. qfutraS metani vlak t KooovJp, Noto raeato. Ob T. MffH lO mir*, tffutru) oaohnl vlake v TrbU, Pontabal, Beljak, Oe lovaa, Pranaaiufaat«, Ujabiio, DnnaJ, omm BalaU.aJ v Solnngrad, Dnu* tU AjBttAtton. Oft tii. tri M min. pttpoltutn* metani Tlak v Noto metto, Kouavje. CJ» It uvri SO min. fiotuesca-Blod. Prihod v Izubijano (ju?., kol.). tib H. **ri RH min. aj»*rruj oiebni vlak a Dunaja vla Araetattan, Idp-akefia 1»<■*(.•(), Franoovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Planja, Hudejavla, Huino^rada, Lilnoa, Blcjrra, Omundeua, laohla, Ana* •e»af 1.1 ■ ■--ina. Oelovoe, Beljaka, Prnnaenafeete, TrbUa Ob eT. uri IV min. ■>«;»-.<) maaanl vlak la Kooavja, Novega meata. Oe 11. %*H 1M .ni«. rlo|w>/««*n» oaehnl vlak a Dnnaja ria Ametetten, dipakega PTaa«, Franoovlh varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih rarov, 1'lmJ«, H n'oj6 '■} **ri .IV ntin. popotuttn* taeianl vlak la Kočevja, Koves^t tneeta. OD 4. uri mir*, furpoludu* oaebul vlak a Danaja, Lajubaa, Selatliala, Beljaka, Oalovea, franaenafeate, Pantabla, Trblaa. Ob V. uri JM w*iM. auoiSer oieianl vlak la KoC^vJn, Novega Meata. Ob V. uri tt min. *it.v-#t- oaabnl vlak a Dunaja preko Amitettrna It UJubnega, Meijcka, Oelovoa, Potitahta, TrbUa. Odhod 1b LJubljano (drV k >l. ■ '>» r. ur« »S m*in. mfutr.-j v Kamnik. , tf. , OS . popnluiMn* . , , 0. . 80 eeerMr , . Prihod ▼ LJublJauo (dri kol.). od 6. uri 39 min. ajutroj la Knrr&lka .. _„ . 11. . lil . dopoitMfM« , „ (1705-55») K. 90 tr*(vr Na najnovejši in najboljši naćin iiiihm ik> (1504- ♦ 33) ♦ J zobe in zobovja: ♦ ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- ♦ J >hii|u in vse zobu« op«*rMt'f)e, — odstranjuje J ♦ mobitf3 littlft-liif £ usmrtenjem živca ♦ X zobozdravnik A. Paichel : ♦ poleg čevljarskega mostu, v Koblerjevi hiSi, 1. nadstr. J Schicht' OVO patenfoaano milo (1788—15) z znamko „labud" jo naj boljše vseh mil. VIZ1TN1CE pnporoAa „Narodnu Tiskarn«/' pO til/.kl OOtli. I—■! ■< !■ ii ■ IBIII ■ \t ooooooooooooooooooooooooo« Posojilnica v Črnomlju registnivinia zudru^u z neomejeno zavezo Kancelist ve*«* noturHklli opruvil In a lepo pliravo ne vxpre|me. Ponndbe s spričevali vzprejema upravnišfvo „Slovenskega Naroda". (2067—1) Iz proste roke se proda mlin s 4 tečaji z dvema njivama, travnikom in gozdom. (20*2> Veo so poizve" pri posestnici Mariji Hribar na Temenici v Lokah pri Velikem Gabru. Najgotovejši vspeh imajo preskufiene in visoko cenjene llalser-Jcve poprovo-metne karamele proti |»otiiHiiIUhii|ii mImnII lo«lcu. PriBtne v zavitkih po2<> kr. prodajata: Vll|em .M«yer in M. Witr-ljnut in iTlnrllu l*«tek a4^9-9) II. v Veliki %<-a t. I. o|M»lii4lii<>. Podjetnik vloži lb°'0 varščine do izvrstni-kolavdacije. Na Homcu (p. Mengeš;, dne 10. Mlioa 1800. Za stavbinski odbor: (S068v-t) "V. Bernllc, načilnik. » red n i i dne 25. marca 1.1. ob 3. uri pc občni zbor poludne v posojilnični sobi. ■ >nt'i iii i't'tl: 1. ) Porodilo o stanju in delovanju [m^ojilnice. 2. ) Pradlftgft in reAi He račun za leto 181)5. 3. ) Volitov Dtdelltva in računnkili pregledovalcev. 4 ) Skl« panje o zgradbi posojilnične hiše. 5 ) Na.Hv.di. (9089) Drufilven ko uljudno vabi U obilni udeležbi DiaJkM no p, n. obfitnitva mjndaa^jfl javiti, da sem zopet odprl hvo čevljarski obrt v Ljubljani, na Kongresnem trgu štev. 17 v mni!-