MWw hMMII nr XI A7 v cotovlnl L8IO IA, it. O/ Ljubljana, nedelja 18. marca 1928 Cena 2 Din — »«>■)■ rt 4. nrtmi. — Stane mesečno Dm »5-—; n inozemstvo Din tff— neobvezno. Offmm po . Knaiiova obča Mer. f/L raiefan it. moj* in >804, ponoči tadi it «034. koplsl •• m tnials. S«. - T( 4. — Tdetoo b. it as - Ce««, Dnevnik "zafgospodarstvo, prosveto in politiko lana k. 11.841 - Praha čisto uru. M. — ... . . 7 Wten, Nt. 10JJ41. Ljubljana. 18. marca. Prestobrica Slovenije bo danes po lestdesetietnem presledku ponovila tradicijo davnih slovenskih taborov, ko so se it e vil ne množice zgrinjale okoli svojih poslancev, da jim dado priznanje za dosedanje delo in moralno spodbudo za nadaljnji boj. Za Hrvatsko in Vojvodino, ki sta se v celoti pridružili pokretu za končno osvobojeni e našega troimenega naroda, je danes vrsta na Sloveniji, da na ljubljanskem Taboru zlije svoje najboljše sile v ta veletok vsesplošnega ogorčenja Srbov, Hrvatov in Slovencev proti izkoriščevalcem in tlačiteljem. V srcu Slovenije, na severni meji države, bo vzvalovelo tisoče in tisoče »rc v ljubezni ln vdanosti do države, do naroda, do svojega dela ln truda; vzvaiovanje src kmečkih, delavskih in meščanskih sinov bo zašumelo v močno besedo, katera bo odjeknila v vseh delih države in katera bo nesla v slovenske in jugoslovenske hiše nove sile upanja, borbe in odpornosti proti vsemu. kar krade državljanom srečo in veselje ir4 jih vsak dan s surovo silo tlači k t:om v obup in mržnjo. Kakor da bi biio na dan največjega praznika in kakor bi ves dan zvonovi peli preko vasi. tovarn in mest. tako je danes v Sloveniji. Zgrinjajo se iz vasi. mest in trgov krepke, v poštenem delu in trpljenju utrjene postave naših mož ln fantov in neko čudežno hrepenenje, katero je v človeku, ko odhaja na božjo pot, jim dviga korak, osvežuje misli in razgibava voljo. V Ljubljani se zbira narod, med njfm nI razlike, vse druži v eno močno, nepremagljivo vrsto zavest poštenosti v delu in stremljenju, zavest pravice in resnice, zavest dolžnosti napram sebi narodu, kralju in državi — pa tudi zavest enakosti in bratstva vseh in povsod. Kar pa jih ni šlo na božjo pot po nove moči in so ostali na svojih domovih, so s svojimi čistimi slovenskimi mislimi med nami. Tako bo danes zbran v Ljubljani kras in cvet naroda, kateri ni klonil pod nasiljem, kateri je spoznal važnost trenutka odločilne borbe za red. pravičnost in poštenost ter enakopravnost v državi. Doma so ostale množice klerikalnih volilcev. Zdi se nam. da je v njih dušah tako. kakor dekletu, za katere srečo ln poštenost so se zmenili brezsrčni mešetarji — proti njeni volji. Stranka. katera ima v rokah formalno zastopstvo slovenskega naroda, sedi v Beogradu v čaršijskih vrstah in je kakor v zasmeh slovenski poštenosti prisiljena braniti hegemonistični in vele-srbski nasilni režim, kateri celo iz lakote bednega naroda dela milijonske dobičke in zlorablja vsako, koristi naroda namenjeno državno udejstvovanje. Slovenski narod je po SLS prodan v eksploatacijo najkoruptnejših elementov v državi. Sramoten pečat je pritis-njen na čelo vsakega poštenega slovenskega čioveka ker po svojem formalnem parlamentarnem zastopstvu odobrava, da se po državi čuje le jok, tarnanje in obup. da propadajo kmetije, da strada delavec, uradnik in obrtnik, vsi. ki so vajeni živeti le od poštenega dela tvojih rok in svojega uma. Kaj pomagajo stranki nauki o morali etiki, o človeških pravicah, o socijalni pravičnosti in skrajni poštenosti v javni državni upravi, ako pa ona po svojih rastopnfkih moralno in dejansko danes podpira in vzdržuje vse ono, kar bi se brez nje še zadušilo v lastni pokvarjenosti in kar je sama dolga, dolga leta obsojala in označevala kot jedro vsega cla! Ne. nI mogoče, da bi slovenski kmet in delavec, pa tudi, ako je formalno v vrstah SLS. to efijaltsko. do skrajnosti demoralizujočo politiko svoje »tranke odobraval. Zato ima shod baš v Ljubljani še »voj poseben pomen: da predoči politični državni javnosti dejansko razpoloženje slovenskih volilcev. Shod bo tlasna priča, da Slovenija v teh težkih Časih ni v izdajalskih vrstah, da je ona na strani tistih, ki ljubijo državo, pa hočejo, da isto vladajo pošteni in pravični Itfudje, katerim je interes ljudstva »vseh pokrajin najvišija zapoved. V Ljubljani bo govorila prava ta nepokvarjena ljudska volja, katera ni pod komando župnišč, hranilnic in raznih drugih materialističnih klerikalnih mogotcev, volja, ki izvira iz dna notranje prepričanosti o pravilnosti svodih idej in zahtev. To, kar nam prihaja K juga in kar smo že videla na delu zoper pokvarjenost in nasilje, niso več tamo konture neke snujoče se struje, to je sfla na pohodu, sila na krilih narodnega gneva, ki povede državo iz labirinta močvar na trdna tla ustvar-lajjočega pozitivnega dela! Borba je na višku. Pohod kmeflco-desmofkratske koalicije v Slovenijo je tamo ena etapa na poti do končne Bmage, ki mora nemlnovno priti. Po-tlanci KDK so bojevniki za pravično stvar ln pravica ne podleže nikoli! Isfkreno pozdravljeni, Vi, bratje In poslanci iz juga, kateri prihajate med nas naravnost iz bojišča v Narodni skupščini. Vemo, da bo Vaša beseda Icaikor udar na bronasti zvon, da bo Zopet lep uspeh KDK Soglasen sprejem predloga KDK glede smo-trene pomoči gladujočim pokrajinam Miren potek včerajšnje seje Narodne skupščine. — Dva zakonska predloga soglasno sprejeta. — Krediti za pasivne kraje naj se porabijo za zaposlitev prebivalstva pri javnih delili vsak na svojem področju izvedejo sledeča javna deia: popravilo oblastnih in občinskih cest, zgradba novih cest, ki bodo tvorile zvezo že obstoječih, tako da se s tem skrajšajo in ustvarijo Beograd, 17. marca p. KDK beleži danes zopet nov u>peh, ki pomeni v bistvu popolno kapitulacijo vlade in njene večine. Pod težo argumentov, ki so jih iznesli govorniki KDK že o priliki zadnje debate o prehrani pasivnih krajev, ter spričo splošnega odobravanja, ki ga je izzvala ostra kritika poslancev KDK glede razdelitve podpor na posamezne oblasti, si vlada in njena večina nista upali odklon ti današnjega nujnega predloga KDK. ki gre za tem, da se preprečijo zlorabe pri razdeljevanju podpore in da se s tem denarjem ne samo pomaga potrebnim, marveč ustvari tudi nekaj splošno ko- ugodnejše zveze, zgradba vodovodov in studencev, popravilo in zgradba šol zlasti v krajih, kjer je najmanj 100 šoloobveznih učencev in doslej še ni šol. 4. Pri izvajanju teh del so oblastni odbori popolnoma samostojni in odgo vorni s>amo pristojnim oblastnim skup ščinam, ministrstvu za javna dela pa samo v toliko, v kolikor mu pripada pravica nadzorstva. 5. Celokupno tehnično osobje držav- ristnega. Zato je minister socijalne po- j ne uprave, v kolikor je zaposleno na litike že takoj po govoru g Stjepana področju imenovanih oblasti, je dolžno Radiča v imenu vlade izjavil, da sprej me predlog. Današnja seja je bila vseskozi mirna in stvarna. Seji je prvič predsedoval novo izvoljeni podpredsednik g. R. Agatonovič, ki je vodil sejo zelo spretno in stvarno, tako da je njegov prvi nastop napravil splošno dober utis. Po odobritvi zapisnika je prišel v razpravo nujni predlog ministra za socijalno politiko glede tolmačenja odnosno spremembe čl. 108. invalidskega zakona, ki se po predlogu ministra v novi sti-lizaciji glasi tako-le: »Družine v vojni padlih, umrlih ali izginulih oficirjev, vojaških uradnikov in obveznikov uradniške kategorije bivše srbske in črnogorske vojske, nadalje oficirjev-dobrovoljcev. ki so se borili v vrstah srbske ta črnogorske vojske, kakor tudi družinam umrlih ofi-cirjev-invalidov, ki uživajo pokojnino po starem zakonu, se prevedejo na pokojnine po novem zakonu ln se ima prevedba izvršiti na osnovi proračuna tako glede osnovne kakor glede položajne plače, stanarina in osebnih pokojnin.« Predlog je bil brez debate sprejet in na koncu seje izvoljen poseben odbor, ki bo v treh dneh podal skupščini svoje poročilo. Nato se ie vršila daljša debata o nujnem predlogu zemljoradnikov glede prijave zahtev na begluško zemljo. Predlog je utemeljeval poslanec dr. Tupanjanin, nakar je govoril še poslanec Čeda Kokanovič. V imenu vlade je minister agrarne reforme dr. Vlada Andrič predlog odklonil z utemeljitvijo, da pripravlja ministrstvo že tozadevni zakon. Med največjo napetostjo se Je pričela nato razprava o nujnem predlogu KDK glede prehrane pasivnih krajev potom zaposlitve prebivalstva pri javnih delih. Predlog se glasi: »Preostanek od kredita 150 milijonov, določenega za prehrano pasivnih krajev, naj se' razdeli med najbolj prizadete oblasti, in sicer mostarsko, splitsko, primorsko-krajiško. bihaško, travniško, vrbavsko, dubrovniško in zetsko, v obliki brezobrestnega posojila za dobo 10 let. S tem denarjem bodo oblastni odbori imenovanih oblasti nemudoma pričeli z javnimi deli v svojem področju, pri katerih se mora zaposliti prebivalstvo, ki trpi pomanjkanje. 2. Preostalih 50, milijonov Din od kredita 150 milij^rfov Din za prehrano pasivnih krajev riai se razdeli takole: mostarska oblast 20, splitska 12. nri morsko-kraiiška 8, bihačka, vrbavska, dubrovniška, travniška in zetska oblast vsaka no 2 miliiona Din. 3. Oblastni odbori vseh omenjenih oblasti so dolžni in pooblaščeni, da zvenelo nad našimi njivami ta travniki tako dolgo, da bo boj dobojevan in nam bo dana enakopravnost v pravicah in dolžnostih. Naš pozdrav veljaj Tebi kmat ta delavec, kateri si skromen v s^jih zahtevah ta še pri tej skromnosti Ti ne dajo kruha. Tvoja vera ta Tvoja politična zavest sta čisto zlato, katero ni kupljivo. In zato bo ta vera na krilih politične Vaše zrelosti in zavesti obrodila sadove, da boste še srečni v domovini. Naš pozdrav Vam ostalim, kateri se z bogastvom svojega uma trudite, da življenje naroda usmerjate v srečo in zadovoljstvo' na poziv oblastnega odbora pomagati pri tem delu brez posebne nagrade, iz-vzemši slučaj, da je zaposleno izven uradnih ur in kraja svoje stalne zaposlitve. V tem slučaju mu gre zakonita odškodnina enaka odškodnini osobja oblastnega odbora. 6. Mezde za izvrševanje teh del ne smejo biti manjše od 20 Din dnevno ta se izplačujejo vsak ponedeljek pred pričetkom dela. 7. Pri tem delu se smejo zaposliti samo gladujoči in to iz najbližjih krajev, a morajo se zaposliti od vsake družine vsi moški, sposobni za delo. Kjer je to mogoče, naj se uvede akord-no delo. 8. Zakon stopi v veljavo, ko ga sprejme Narocflna skupščina in podpiše kralj.« Predlog je utemeljil v zdo lepem in stvarnem govoru j\ 5ttepan Radič, ki je pri tej priliki ponovno ostro, a objektivno kritiziral način, ki se ga je po-služila vlada pri prvem zakonu za podporo gladujočim, in s tehtnimi argumenti utemeljil predlog KDK. Njegova izvajanja so napravila na vso skupščino globok utis. M?nister socijalne politike Je takoj po govoru g. Stjepana Radiča v imenu vlade «z.iav'l, da sprejme predlog KDK, nakar ga je tudi Narodna skupščina pri glasovanju soglasno osvojila. Predlog je bil odkazan istemu odboru, ki je razpravljal o prvem vladnem predlogu zakona o prehrani pasivnih krajev. Seja Narodne skupščine je trfla ob 1- zaključena. V smislu včerajšnjega sporazuma med šefi parlamentarnih skupin. Narodna skupščina popoldne ni zasedala. Prihodnja seja se bo vršila v ponedeljek dopoldne. Na dnevnem redu je razprava o finančnem zakonu. Naknadne podpore za crladuicče Beograd. 17. marca. p. Vlada je na svoji današnji večerni seji v sporazumu i odborom pri ministrstvu za socijalno politiko dodelila naknadno primorsko - krajiški oblasti 8. splitski oblasti 8. nžifki oblasti 4. va-Ijevski 2 milijona in mariborski oblasti 800 tiso? Din iz kredita za prehrano pasivnih krajev. Sklicanje finančnega odbora Beograd. 17 marca. p. Danes popoldne je bil v Narodni skupščini objavljen razglas, 8 katerim se sklicuje plenarna seja finančnega odbora za v ponedeljek popoldne ob 4. Na dnevnem redu je razprava o amandma-nih k finančnemu zakonu. Posvetovanje vlade o amandmanih Beodrad. 17. marca. p. Zvečer se Je vriHla seja ministrskega sveta, na kateri je vlada nadaljevala razpravo o amandmanih. Po seji se je vršila konferenca vladne večine, na kateri so poslanci stavili svoje predloge in zahteve glede amandmanov. Predlogi finančnega značaja so bili izročeni finančnemu ministru v izjavo, ostali predlogi pa resornim ministrom v proučevanje. Jutri dopoldne bo ministrski svet nadaljeval razpravo o teh predlogih, ki bodo nato skupno z ostalimi vladnimi amandmani izročeni finančnemu odboru. Avdijenca ministra javnih del Beograd, 17. marca. p. Danes popoldne ie bil v avdijenci na dvoru minister javnih del Pera Markovič. ki je poročal kraliu o resornih zadevah, zlasti pa o javnih delih, ki jih namerava ministrstvo izvršiti v po. krajinah, kjer vlada pomanjkanje, da na ta način proži narodu zaslužek. Davidovič okreval Beograd. 17. marca p G. Davidovič le danes prvič po svoji bolezni zapusti! stanovanje m prišel v poslanski khib DS. kjer je imel konferenco z nekaterimi demokratskimi prvaki. Vukičevič med radikali osamljen Izmišljene vesti o sporazumu med g. Vuldčevicem in pa-sicevci. - Pomembna seja radikalskega glav. odbora Beograd, 17. marca p. Najvažnejši dogodek danaSnjega dne je bila seja ožjega glavnega odbora radikalne stranke, ki »e ie vršila v prostorih Zemaljske banke. Potek seje Je obenem najodločnelšl demanti vesti, ki so }ih snoči Sirili vladni krogi, češ da je prišlo med gg. Vukičevičem ln Aco Stano-ievičem odnosno pašičevci do popolnega spo razuma ter da ie akcija centru.našev popolnoma izolirana. Seje so se udeležili najizrazitejši pašičevci ln centru.naši, dočim se je izmed vukičevičevcev tri udeležil nihče, dasi so bili na sejo izrecno vabljeni i ministri i g. Vukičevič sam. Na seii se ie vršila obširna debata o političnem položaju, pri čemer so govorniki zelo ostro napadli politiko vlade zlasti pa g. Vukičeviča. Posebno značMne govore so imeli gg Uzunovič, Boža Maksimovič in dr Ninčič, ki so se ostro iziavili proti politiki g. Vukičeviča. Z njim so se striniall tudi vsi ostali govorniki. Po seji so pašičevci odločno de.nantirali vesti o sporazumu z g Vukičevlčem teT posebej podčrtali, da ie nasprotno prišlo do naitesneišega zbližanja med pašičevci in centrumaši Na seji ie bilo doseženo popolno soglasie o vseh vprašaniih in udeleženci so po seii naglašali. da po prevratu sp'oh še ni bilo tako složne seje glavnega odbora. kakor ie bila današnja. O seii ie bil izdan sledeči komnntket »Danes M H vršila seja glavne*« odbor« NRS pod predsedstvom g. Ace Stanove vi ča. Seje so se udeležili: Marko Trlfkovič, NI-kola Uzunovič, dr. Momčflo Nkičič, Ljuba Stojadinovič-Segedinac, dr. Karič, dr. Danilo Kačič, dT. Voja Janjič, Velizar Jankovlč, Miša Trifunovič, Mihailo Stoiadinovič, Mi-hailo Lukarevič, Boža Maksimovič, Krsta Miletič, dr. Slavko MiletIČ m glavni tafnik dr Ivkovič. Glavni odbor je spreid to poročilo posebnega odbora friede radfkabkega doma. Nato Je bilo po daljši debati sklenjeno, da se podrobno organizira delo glavnega odbora. Za izvedbo tehnične organizacije so določeni gg. dr. Ivkovič, Bo-ža Maksimovič in dr. Voja Janiič. (Sami nasprotniki g. Vukičeviča!) V vseh vprašanjih ie bilo doseženo popolno soglasie. davni odbor bo imel svojo pisarno dokler se ne zgradi radikalski do.n v poslopju Obrtna banke in bo posloval dnevno od 10. do 12. hi od 15. do 18. ure.« Ugleden pašičevec j« tefavf! no »ef ra§©* mu dopisniku, da bo glavni odbor ie t prihodnjih dneh priče! podrobno akcito n« samo med narodom, marveč tudi med parlamentarnimi krogi, da zruši Vukičevičev režim, ki ga smatra za škodliivca stranke i« države. V zvezo s to akcijo spravljalo tudi jutrišnjo avdi'enco g. Marka Trfkoviča. Novi amandmani k finančnemu zakonu Važno pooblastilo ljubljanski in mariborski oblastni skupščini« Orožniške pokojnine. — Zvaničniki se ne smejo poročiti Beograd, 17. marca. i. Vlada je danes nadaljevala razpravo o amandmanih. Med drugimi so bili sprejeti sledeči amandmani: Člen 218. Izvzetno od uredbe o razvrstitvi uradništva se lahko prevedejo v IV. skupino I. kategorije oni uradniki finančnega ministrstva, ki so bili z dnem, ko je stopil ta zakon v veliavo prevedeni v III. skupino I. kategorije, ako so še sedaj v državni sh/žbi in ako so imeli najmanj dobro oceno K čl. 205. se doda drugi odstavek: Oblastnim skupščinam v Ljubljani in Mariboru se priznava pravica, da lahko potom oblastnih uredb menjajo, izpopolnjujejo in razveljavljajo v mejah ustav« in obstoječih zakonov tudi uredbe bivše deželne vlade za Slovenijo. Člen 187 a. Ustanovitev vrhovnega sodišča za delavsko zavarovanje, predvidenega v členu 1.. 2. in 3. zakona o zavarovanju delavcev se odgodi in se določijo kot pristojna sledeča sodišča: za Srbijo kasacijsko sodišče v Beogradu. za Črno goro veliko sodišče v Pod-gorici. za Vojvodino in Srem kasacijsko Aeroplani iz domače tvornice Beograd, 17. nvarca. p. Danes dopotdne so bok na avečan način močena vojnemu ministrstvu prva letala, izdelana v nadi no« vi tovarni Zmaj v Zetnunu. Podjetje je po» pobioma v domačih rokah in je udeležen v njem izključno le domač kapital. Od 30 letal, ki jih je naročilo vojno ministrstvo, je izgotovljenih 15, ki so bila danes izro» čena vojaški upravi Poskusni poleti na ze» munskem letališču so izvrstno uspeli in ■*> letala po mnenju strokovnjakov brezhibna. Beograjski inženjerji proti redukciji fakultet Beograd, 17. marca p. Beograjska sekcija udruženja jugoslo venskih taženjerjev m arhitektov ]e imela danes sejo, na kateri je razpravljala o nameravani ukinitvi univerzitetnih fakultet. Sprejeta le bila resolucija, v kateri se izreka odtočno proti tel nameni ter povdarja, da bi predstavljala ukinitev iakuKe« dekadenco na prosvetnem polju, zlasti Se, ktr bd bil finančni efekt te redukcije tako malenkosten, da se j« treba čuditi, kako se ]e sploh moglo misliti na redukcijo s takšno utemeljitvijo. Resolucija povdarja, da niikaicor ne gre, da M se za tako nitko ceoo uničevale narodne kuhurne pridobitve. Beograjska sekcija najorfločnejše protestira proti te) nakani ter se popolnoma solida-rizira s protesti ostalih kulturnih rn dTUgih or-zanizaoi m zahteva brisanje zloglasnega čl. 44 finančnega zakona. sodišče v Novem Sadu, za Bosno 1» Hercegovino vrhovno sodišče v Sarajevu ter za Hrvatsko, Slavonijo, Slovenijo in Dalmacijo Stol sedmorice v Zagrebu. Čl en 181 č. Minister za trgovino 90 pooblašča, da na breme kreditov za osebne izdatke profesorjev srednjih tehniških šol lahko nastavi honorarne učitelje in uporabi te kredite za izplačilo honorarjev. Člen 115 a. Ministrski svet se pooblašča, da na predlog notranjega in finančnega ministra v sporazumu s finančnim odborom potom uredbe v smislu člena 94. ustave izmenja in Izpopolni odredbe zakona o orožnikih la orožniškem pokojninskem fondu. Člen 81. odreja med drugim: Iz e mestni svetnik dr Fermevc ožigosal način postopanja sedanje večine, ki izjavlja, da priznava oroporc in leli sodelovanje tudi demokratske stranke, pa je vse funkcije v odsekih razdelila med seboj in ni priznala naši stranki nikake funkcije. Delegacaja SDS je zaradi tega izjavila, da je potisnjena v strogo opozicijo, ki )o bo vršila najstrožje, a stvarno. Vse te ugotovitve so g. župana tako razburile, da se je posluževal izrazov, ki niso baš parlamentarni. Popolnoma je padel iz koncepta, ko }e mestni svetnik dr. Šalamun V osebni zadevi zahteval pojasnila, oziroma ugotovil, da se je g. župan izraža' o njem Javno ▼ svoji gostilni na tak način, da ga je moral slučajno navzoči tujec zavrniti v meje dostojnosti. G. žuoan se je razburjeno branil: »To je laž! To je ne-»ramnost! Vi mi pošiljate špijone!« Ko mu Je dr. Šalamun navedel ime dotičnega gospoda, je postal g. župan nekoliko poniž-relfl. Se pred tem Je g. župan seveda po svo« navadi napadel demokratsko stranko češ da so se prej vršile krivice in da sta teli krivic kriva bivši župan dr. Senčar in demokratska stranka, zaradi česar tudi sedanj! delegaciji SDS ni bilo mogoče priznati liobene funkcije ▼ odsekih. Ko ie nato dr Šalamun odločno zavrnil napade na ods »-nega bhitega župana, kakor tudi na demokratsko stranko, je g. župan začel operirati s poslovnikom, ki hib temu. da o tem sploh Bi bfio govora. Krivda za vse zadene pač demokratsko stranko in njenega prejšnjega fupana. Po tej borni debati se le pre&o na predlog mestnega svetnika šegule, da tudi ptujski občinski svet slično kakor ljubljanski in mariborski zahteva, da se zaščita stanovanjskih najemnikov podaljša do leta 1930 K tam predlogu so se oglasili tudi dr. Šalamun, dr. Fermevc. Kersche in drugi, nakar H M predlog v načelu sprejet in odkazan stanovanjskemu odseku v stilizacijo. Nato )e sledila še tajna seja. Ponovno gibanje na Kreti JU«m, IT. marca g. Po kratkem odmora se Bpa£a med prebivalstvom otoka Krete ponovno |Kmo|«, Id se ter al a v protestnih shodih, na katerih te razplavHa o sp ki Snem položaju na otoka. Prebivalstvo Je nezadovoljno t upravnim sistemom. To nezadovoljstvo Je doseglo tak vitek, da »e razna agitatorji že resne bavijo z vprašanjem ponovne avtonomij!e na otoku. V BvetzJ s tem le bil vodja gibanja kapetan Silvos aretiran. Izročen bo atenskemu sodišču, ki ga bo sodilo zaradi veleizdaje. Pričakovati je novih aretacij. —...... ............J---—----------— - ■»* ' —--»■ --------------------- Romunska opozicija ne odneha i mena za ves nadaljnji razvoj političnega položaja. V vladnih krogih pričakujejo te izjave z veliko nervoznostjo in splošno prevladuje mnenje, da je skušala vlada tekom zadnjih dni z neobičajno popustljivostjo uplivati na razpoloženje v vrstah KDK. To se je opazilo zlasti danes, ko sta vlada Ln njena večina sprejela nujni predlog KDK glede prehrane pasivnih krajev, ki pomeni v bistvu najostrejšo zaušnico tozadevni vladni akciji. Veliko zanimanje za jutrišnji shod KDK v Ljubljani se zrcali tudi v tem, da je odpotovalo skupno s poslanci tudi veliko število novinarjev. Vsi beograjski in zagrebški listi so poslali na shod v Ljubljano svoje posebne poročevalce, udeleže pa se shoda tudi nekateri dopisniki inozemskih listov. Sisifovo delo v Ženevi Ženeva, 17. marca i. Pogajanja pripravljalne mednarodne razorožitvene konference In razgovori med posameznimi delegacijami dosedai niso imeli nikake ga uspeha. Med delegacijami m mogoče rešiti spornih problemov glede razorožitve na kopnem niti glede razorožitve na morju Zaradi tega se polagoma pripravlja razpoloženje za skorajšen zaključek posvetovanj, pri čemer se naglaša, da pred parlamentarnimi volitvami v Francija ki Nemčiji skoraj ni pričakovati praktičnih uspehov te konference. London. 17 marca s. Ženevski dopisnik »T!-mesovt domneva, da bo admiral lohns, Id pride iz Washingtona v Ženevo, sondiral teren za obnovo pogajanj med Ameriko in /elesilami glede razorožitve na morju. Tangerska konferenca Pariz, 17. marca f. Pogajanja med Francijo, Sipaaijo, Anglijo ki Itatti® glede zbiižanja o tan-gerskem statistu se bodo oficijetoo pričela r torek popoldne. Prvi seji bo predsedoval zunanji minister Briand. Pri pogajanjih bodo zastopali Francijo Berthelot m St- Quentin. Italijo poslanik grof Manzoni. Španijo poslanik Qumones de Leon, Anglijo pa poslanik Grewe in minister Campbell. Washln?ton, 17 marca (be) Zedinjene države so sporočile Angliji, Franciji, Španiji m Italiji, da hočejo ohraniti glede vsake odločitve, ki bi bila sprejeta na tanserski konferenci, popolnoma proste roke. Tragična usoda drznega letalca London, 17. marca (io) Včeral te prispela iz Kanade še nepotrjena vest. da so zapazili v bližini mesta Greenwille Maine 50 mili od kanadske meje neko veliko letalo, ki se je spustilo v gozdnem ozemlju. Tamošnj! krogi menijo, da je to letalo pogrešanega kape-tana Hincliffa Državni urad v Washingtonu ie takoj odredil, naj se dotična ookrajina preišče vendar je ta vest le malo verjetna in ostaja še edino upanje, da ie letalce rešila kaka ladja, ki ni razpolagala z brezžično postavo. Parnik »Majestic«. ki ie prispel včeraj iz Newyorka v Gherbourg. Je v torek, ko je startal Hincliffe iz Anglije za polet v Ameriko, budno pazil, da bi ugledal letalce, vendar zaman. Na odprtem morju so divjali silni viharii in ie skorai gotovo, da je bil Hincliffe prisiljen pristati na odprtem morju. Afera upora na angleški oklopnici London, 17. marca s. Upor na oklopnici »Royal Oak« se bo po vseh znakih sodeč razvil v resen incident med admiraliteto in časopisjem. Listi očitajo admiraliteti. da se je prezadevala afero prikriti. Minister Bridgeman, ki je bil na stvari interesiran, je izjavljal, da o tem ne more poročati, ker je brezžična služba zelo pomanikljiva. Listi prinašajo sarkastične komentarje o poročevalski službi admiralitete. Tisk je posebno zaradi tega raz.iar.ien. ker se je ad-miraliteta v svojem komunike«! obrnila nanj s prošnjo, naj bi o stvari ne poročal prera-no, o čemer trdi časopisie. da ni primerno. London, 17. marca g. »Evening Standard< poroča, da se bo pri admiraliteti sestal vojni svet ki bo razpravljal o nasprotstvih med kontreadmiralom in dvema častnikoma vojni ladji »Royal Oak<. Razkrita zarota v Litvi Ko\t\o, 17. marca, h Tukajšnja politična policija ie razkrila zaroto proti predseduj* ku Wold"marasu. D-sedaj je bilo arct;ra* r>ih 9 oseb. Izvedenih je bi!o tud; več hiš« nih preiskav in pričakovati je, di bo are« tiran'h še več oseb. Zarotniki pride jo pred vojno sodišče. Političen umor na PoTj~kem Varšava, 17. marca s Včeraj je bil umorjen poljski komunist Hurvn, ki je igral v ra7pravi proti beloruski organiza* ciji «Hrom?.da» kot priča pom mbr»o vji» go. Morilec ie bil k°sr>eie nrs^ra* D m ne« va se. da ga je umoril iz političnega mašče* vanja. Danes se vršijo v Bukarešti velike manifestacije opozicije, ki zahteva demisijo sedanje vlade je storilo obširne mere za službo po cestah. Nacijonalno zaranistična stranka je Bukarešta, 17. marca, g. Jutrišnja velika nacijonalno zaranistična zborovanja se bodo vršila v Bukarešti v petih raznih dvoranah. Po zborovanju se bodo vršili demonstracijski obhodi po mestu. Udeležbo cenijo na 50.000 oseb. Razen nacijonalno zaranističnih voditeljev bodo na vseh shodih govorili tudi zastopniki stranke prof. Jorge in so-cijalisti. ki nastopajo skupno z nacijo-nalnimi zaranisti. Socijalni demokrati so pozvali delavstvo, da se zborovanj udeleži v čim večjem številu; obenem bodo priredili tudi lastno zborovanje. Vsa garnizija je za jutri v pripravljenosti. V Bukarešto so prispeli tudi oddelki iz province. Policija in orožništvo pozvala svoje reditelje, da skrbe za red in preprečijo vsak poskus, ki bi skušal motiti mir. Poslanec Maniu je bil danes na lastno željo sprejet od regentskega sveta na daljši avdijenci. Po komunikeju. ki bo jutri izšel, je Maniu obvestil regentski svet o notranjepolitičnem položaju in mu obrazložil stališče svoje stranke. Jutrišnjim demonstracijam se pripisuje posebno zaradi tega posebna važnost. ker pretijo narodni zaranisti. da bodo nastopili najostrejše, če regentski svet končno ne bo pozval vlade, naj demisijonira. Popuščanje ruske vlade v sporu z Nemčijo Oprostitev dveh nemških inženjerjev, prvi uspeh nemške politike. — Kakor vse kaže, gre očividno za spor med čičerinom in Kominterno i Moskva, 17. marca g. Ljudski komisar za zunanje zadeve Čičerin je sporočal nemškemu poslaniku, da sta bila inženjerja Goldstein in Wag-ner izpuščena ua svobodo. AH m kedaj bodo izpuščeni ostali inženjerji, le oi gotovo. Vsekakor pa deluje nemško poslaništvo sklicujoč se na pogodbo o naseljevanju na to, da bi bil enemu i®med nemških konzularnih uradnikov dovoljen dostop k aretiranim. Moskva, 17. marca h. Postopanje prod nemškemu nadinženjerju Ooldsteinu Je bilo ustavljeno ter Je bil obenem izpuščen na svobodo. Da-We |e bdi izpuščen inženjer CMto, toda le pogojno t. J. da ne sme zapustiti Rus.ioe in mora biti na raapolago, ako bi ga sodišče hotelo zopet prijeti. OstaH 4 inženjerji ostanejo v zaporih. Berlin, 17. marca s. Naddnienjer Splošne elek- trične družbe (A. E. O.) Goldstedn, Je brzojavno sporočil, da so ga sovjetske oblasti spustile na svobodo. Izpuščen j« bil zaradi tega, ker je prišel v Rusijo šele pred tremi tedni in je zato nemogoče, da bi se bil udeležil kakoršnihkola političnih hematij. Berlin, 17. marca s. h političnih krogov se izve, da oprostitev Goldstetaa nikakor ne bo povzročila spremembe v »tališču, ki ga zavzema nemška vlada glede aretacije nemških in-ženjerjev v Rusiji. Zahteva, ki Jo Je stavil zunanji minister sovjetskemu poslaniku, ostane tudi nadalje v veljavi. Računajo, da se bo nadaljnjim intervencijam nemškega poslanika v Moskvi posrečilo, da bo dobil nemški generalni konzul v Harkovu dovoljenje, da stopi v stik z aretiranimi inženjerji. Razgovor z bivšim diktatorjem Pangaiosom v foči Pangalos zahteva, da sodišče sodi pravično. — Njegova sodba o diktaturi Atene. 17. marivo J vira iz čustev najidealnejše ljubezni do domovine in znači za onega, ki je na krmilu, boj proti neštetim sovražnikom. Vsak narod ne potrebuje diktature. Lahko pa pridejo časi. ko bo gotove narode, ki so se skoraj sami izgubili, diktatorjeva roka varno privedla na pravo pot. Grška je stala po maloazij-skem porazu na robu prepada. Niti javnost, niti časopisje, temveč zgodovina bo svoječasno izrekla sodbo o grški diktaturi Da so bile storjene napake, je človeško. Vsaka vlada napravi ne-števiine napake. Pangalos je zaključil z besedami, da je prestar, da bi mogel svet porn^no opozoriti nase. Poslovil se je prijazno s pristavkom. da je zanj vsaka minuta dragocena. v splošno razorožitev. Nemški delegati so povdarjali, da bo splošna odložitev orožja najpopolnejše jamstvo za mir med državami in za njihovo varnost. S tega stališča se jim je zdelo odveč Iskati še kake nove. posebne varnostne garancije. Francoska teza. ki so jo podpirale tudi države Male antante. je bistveno nasprotovala nemški in angleški Francija želi najiskreneje, da se olajša strahovito breme vzdrževanja armad in mornaric. ki tare vse narode in ovira njihov gospodarski razvoj. Toda razorožitev je možna samo. če je splošna in se ne izvede le na kopnem, marveč tudi na morju in v zraku. Z njo pa se ne more začeti prej. dokler ne bo podano zadostno jamstvo za varnost držav. Locarnski pakt iamči samo mir na fran-cosko-nemški meji. varnost drugih, zlasti novih držav v srednji Evropi pa z njim ni zagotovljena. Ce bi vse tri skupine v Ženevi zastopanih držav vztrajale do danes na svojem • prvotnem stališču, bi bilo popolnoma odveč skli(»ati še kako nadaljnjo razorožitvena predkonferenco. K sreči je začela Anglija po polomu pomorske konference, ki jo je sklical ameriški prezident Coolidge v Ženevo, prva popuščati m se je toliko približala francoskemu naziranju. da se je na četrtem zasedanju pripravljalne komisije dne 1. decembra mogel izvoliti «var-nostni in arbitražni odbor*, ki nai bi «proučil problem varnosti v zvezi z možnostni progresivnega razoroževa-nja.» Decembrskega zasedanja, ki Je bik) sila kratko, so se prvič udelež-li tudi Rusi vom vodstvom Litvinova in Luna-čarskega Pri tisti priliki so postavili lastno razorožitveno tezo, ki je tako radikalna, da jo je vredno na kratko rekapitulirati. Litvinov je predlagal: popoln razpust vseh bojn;h sil na kopnem. na vodi in v zraku v teku štirih let. oreooved rekrutiranja. porušenje vseh trdniav in drugih voinih naprav uničenje vseh suhozemskih in pomorskih oporišč za vojsko in mornarico, prepoved sestavljanja vojaških prora- čunov. razpust generalnih štabov odpravo tovarn orožja, zakonsko prepoved militaristične propagande in vzgoje mladine ter sprejem zakonov za strogo kaznovanje vseh prestopkov razoro-žitvenih določb. Ruski prihod je bil splošno pozdravljen. ker je brez sodelovanja sovjetske Unije splošna razorožitev nemogoča, programa, ki ga je z veliko gesto vrgel v svet Litvinov. pa niso jemali preveč resno. Litvinovu je odgovarjal vljudno, a jasno francoski delegat Paul-Boncour: Tudi popolna razorožitev ne bi izpre-menila sedanjega svetovnega položaja, če se ne ustvari jamstvo za varnost držav. Male države bi bile vseeno izročene na milost in nemilost velikim. Samo zaveza držav, da bodo skupno nastopile proti napadalcu, je v stanu preprečiti bodoče vojne. Na tak način zagotovljena varnost bo omogočila razorožitev. Ruski predlog je bil odložen na letošnje marčno zasedanje. Poročevalci varnostnega odbora so se sestali koncem januarja v Pragi, odborov plenum pa je zasedal od 20. februarja v Ženevi. Skušal je redigirati nekake vzorce za pogodbe o arbitraži, koncilijaciji. nena-padanju. garanciji in medsebojni pomoči. Rezultati, do katerih je prišel varnostni odbor, bodo sedaj predloženi v pretres pripravljalni razorožitveni komisiji. To bo glavni predmet razprav. Za senzacije bodo vsekakor poskrbeli zopet Rusi. ki so že na seji varnostnega odbora po svojem »opazovalcu« Borisu Steinu iznova predložili svoj radikalni razorožitveni program. Tokrat bo morala pripravljalna komisija vsekakor zavzeti svoje stališče napram njemu. Novost marčnega zasedanja pa je pojava Turčije, ki jo bo zastopal sam zunanji minister Tevfik Ruždi bej. Ker se udeležujejo ženevskih razprav tudi Zedinjene države, je to doslej naj-kompletnejša razorožitvena predkonferenca, saj so zastopane vse glavne sile. brez katerih sodelovanja ni niti misliti na kako razoroževanie sveta. Drugo vprašanje pa je seveda, ali bo velika pestrost mišljenj pripomogla k stvarnosti razprav in omogočila kake pozitivne rezultate. Močan potres Vashlngton, 17. marca (g). Sekmografični zavod v Qeorgetownu je zabeležil danes ponoči 4 ure trajajoč potres, čigar ogniišče je biio oddaljeno okoli 8000 mali od Washjngtor.a. Intenzivno« potresa Je bila okoli 1 ponoči največja. Atene, 17. marca (be). V kormtskem oferot:a so zabeležili močne potresne sunke, ki so povzročili veliko paniko. V več krajih so se porušile hiše. Aretacija menica italijanskega fašista v Parizu Pariz, 17. marca g. Poiicijska preiskava J« ugotovila krivca umora nad italijanskim fašistom Savareliiijem. Kot inicijator umora se ime-nuije profesor filozofije Bcrnieri, ki je bil leta 1897 rojen v Lodiju in Je stanoval v bližini Pariza. Od umora se ni več vrnil domov Morilec sam Je novinar z eno roko Alviso, rojen leta 1903 v Trevisu, ki le tudi stanoval v Parisa. Kot sokrivec se imenuje ie leta 1390 rojeni Antonk) Benito, ki je bil med umoTom na straži In se tudi ni več vrnil v svoje stanovanje. Zubkov nadaljnje s škandali Pariz, 17. marca. h. Iz Bruslja poročajo, da se je Aleksander Zubkov, svak bivšo* fa cesarja Viljema, v četrtek nastanil v ne« em hotelu v bližini severnega kolodvora v spremstvu neke starejše dame, najbrž® svoje žene. Noč je preživel Zubkov v dvom ljivi družbi v nekem baru in se je vrnil proti jutru precej dobre volje v spremstvu neke plesalke v hoteL, kjer je stanovala njegova soproga. Tamkaj je prišlo do veli* kih^skandalov, o katerih že dva dni govori vsa bruseljska družba. Odprava smrtne kazni na Danskem Kodanf, 17. marca, (be.) Pravosodni nA nister je predložil parlamentu novi kazeo* »ki zakon, v katerem je odpravljena smrt* na kazen. Francoska žena v boju za politične pravice Pariz, 17. marca (be.) V senatu »o pri« redile sufražetke demonstracijo v korist ženske volilne pravice. Demonstrantke »o metale v zbornico različne pamflete. KoniS* no je predsednik senata odredil izprazni* tev galerije. Važna določba v ameriškem priseljeniškem zakonu VPashlngton, 17. marca, (be.) Senat J* odiobril dodatek k priseljeniškem zakonu, glasom katerega se sorodnikom atnerSkill državljanov neomejeno dovoli naselitev ▼ Ze din jenih, državah. Novi italijanski konzul na Sušaku Rim, 17. marca. L Dosedanji itaftjanaM konzul na Sušaku grof Barbaris je imeno« van za konzula pri poslaništvu ▼ Beogradu Na njegovo mesto je imenovan princ Lom dovioo Buoncampagni Ludovici. Konec Živnostenske v Italiji Rim, 17 marca. o. Uradni last objavlja uredbo, s katero se pooblašča anonimna družba Banca d* America e d' Italia s se« dežem v Rimu, da se priključi podružnici Živnostenke banke v Opatiji in ▼ Trstu. (O zadevi smo že poročali.) v Stermecki, Celje. Želim, da je vsakdo v Jugoslaviji deležen ugodnega nakupa v moji veletrgovini, radi tega razpošiljam naročila čez 500 Din poštnine prosto, pri osebnem nakupu pa povrnem •vožnjo v primeru nakupa Ne sledim konkurenci ter ne vodim c enega in slabega blaga, katero še te nizke cene ni vredno. Prodajam zajamčeno dobro blago iz najboljših svetovnih tovarn, ker imam samo direktne zveze z tovarnarji iz vseh in-ustrijskih držav v Evropi. Več milijonsko zalogo, katera se nahaja v pritličju, v prvem nadstropju ki v podstrešnih skladiščih cele ogelne hiše, si vsakdo lahko ogleda Ln vpraša za cene, brez da bi bil primoran kaj kupiti. Na razpolago je vedno 40 do 50 strokovno naobraženih in prijaznih uslužbencev, kateri dajeio radevolje vsakemu obiskovalcu točna pojasnila in slednie cene od vseh predmetov. Zaloga se sestoji iz sledečih oddelkov in predmetov: Manufakturni oddelek: sukno volna, piatno, tiskanine in razne tkanine iz bombaža ln lanu. Modni oddeiek: perilo, pletenine torbarski nožarskii, jekleni in kosmetični izdelki, traki, čipke, vezenine in muzikalije. Konfekcijski oddelek: gotove obleke za dame, gospode, otroke in klobuki Čevljarski oddelek: galanterijski ' luksuzna in štrapacni Čevlji za dame, gospode in otroke. Poštorazpošiljalni oddelek in engros oddelek. g Slovenija prihrani na ni 18 miIIionov Krasen uspeh p os!, dr. žerjava Pod vtisom petkovega govora dr. Žerjava je finančni minister poleg povišanja eksistenčnega minima pristal tudi na brisanje vojne dokiade k dohodnini Ze včeraj smo poročali o velikem ®spehu KDK odnosno poslanca dr. Žtr-Java glede znižanja dohodnine. Dočim je vtada doslej stala na stališču. _ da konceaira samo zvišanje eksistenčnega minima na 12.000 Din letno, je fin. minister predvčerajšnjim pa govoru poslanca dr. Žerjava v Narodni skup Jčini izjavil, da se je zaradi podatkov, ki jih je navedel dr Žerjav, odločil dati &a nadaljnjo koncesijo z ukinjenjem vojne dokiade na dohodnino. Uklnjenje vojne dokiade na dohodnino pomeni za naše davkoplačevalce veliko pridobitev. Saj bo s tem znižala dohodnina v Sloveniji za 38 do 55 odstotkov, v večini primerov pa za polovico. Vojna doklada datira še izza časa »vetovne vojne ter je bila uveljavljena z naredfoo od 23. avgusta 1916. Ker se je takrat s to dokiado hotelo obremeniti predvsem ie višje dohodke, se je že itak progresivni lestvici dodala še progresivna dokiada, ki znaša n. pr. pri dohodkih 6.000 Din 40 %, od 8 do 10.000 Din 50 %, od 12—14.000 Din 60 odstotkov, od 16—19.000 Din 70 %, od 19—25.000 Din 80 %, od 25—35.000 Din 90 %, od 35—50.000 100 % in preko 50 tisoč Din 120 odstotkov osnovnega davka. Danes seveda so s to dokiado zaradi razvrednotenja denarja prizadeti prav vsi sloji, tudi najubožnejši. Fin efekt ukinjenja vo ne dokiade za Slovenijo ni neznaten. Slovenija je preteklo leto plačala na račun dohodnine z vojno dokiado okrog 30 milijonov Din. Z zvišanjem eksistenčnega minima za dohodnino od 6000 Din na 12 tisoč Din se bo znižala dohodnina v Sloveniji za okrog 7 milijonov Din na 23 milijonov Din. z ukinjanjem vojne dokiade pa celo za daijnjih 11—12 milijonov D"n. V celoti se torej zniža do-hodn'na v Sloveniji od 30 na okrog 12 milijonov Din. V naslednjem navajamo nekaj primerov o dosedanji in bodoči višini dohodnine v Sloveniji: Dohodek do sedaj v bodoče 13.000 Din 922.80 576.75 18.000 Din 1.339.60 788.— 24.000 Din 2.062.80 1.146.— 36.000 Din 3.894.50 1.947 25 Pri dohodkih preko 50-000 Din se zniža dohodnina za 55 odstotkov. Upajmo. da davčna oblastva ne bodo zmanjšala dosežene pridobitve s tem, da bodo šla z ocenami dohodkov navzgor. razlika 346.05 551.60 916.80 1.947.25 s jwsti Zaključek marčevega zasedanj nem oškodovani gostilničarji. — kov. — Odobritev Ljubljana. 17. marca. Ljubljanska oblastna skupščina je danes opoidue zakliučiia svoje pomladansko zasedanje. Seio je ob 9.30 otvoril oblastni predsednik dr. Natlačen, ki ie najprej odkazal več na novo vloženih predlogov oblastnih poslancev pristojnim odsekom. Pobiranje oblastne trošarine na alkoholne pijače Ifato je predsednik prečital interpelacijo posl. Janka Bukovca o oblastni trošarini na alkoholne pijače Interpelacija opozarja, da je bila uredba o pobiranju te trošarine objavljena v uradnem glasilu oblastne skupščine šele IS. februarja, nakar so organi finančne kontrole v prihodnjih dneh popisovali zaloge alkoholnih pijač pri trgovcih in obrtnikih. Ko pa so dobili prizadeti trgovci in obrtniki plačilne naloge, so videli, da aahtevajo od njih plačilo trošarine že od 1. februarja dalje. Ker trgovci do takrat s tem novim izdatkom niso računali, so trpeli ■eradi tega veliko škndo, ki gre v težke tisočake. Interpelacija povdarja, da bi bila dolžnost oblastnega odbora, da pravočasno razglaša oblastne uredbe in teko obvaruje interesente nepotrebne škode. Za sedaj pa Je treba popraviti trgovcem in obrtnikom prizadeto škodo. Interpelacija zaključuje z vprašanjem na predsednika, kaj namerava v tem pogledu storiti. Predsednik dr. Natlačen izjavlja v svojem odgovoru, da mu ni znano, da bi obrtniki in' trgovci utrpeli zaradi prepozne objave kako Škodo. Saj so to inteligentni ljudje, ki K> gotovo čitali liste. V teh pa je bilo ponovno in obširno pisano tudi o oblastni taksi na alkoholne pijače. Pri pobiranju trošarine se poetopa z največjo kulanco in obzirnostjo. Interpelant Janko Bukove« se t odgovorom oblastnega predsednika ne zadovoljuje »er predlaga o odgovoru debato. Na predlog posl. Kobala je večina med viharnimi protesti opozicije debato odklonila. Razne prošnje Brez debate j« nato oblastna skupščina soglasno sprejela poročilo odseka za prošnje in pritožbe, ki ga je podal posl. Tomazin. Vse prošnje za podpore občinam, ki se nanašajo na razne šolske in druge zahteve, se odstopijo oblastnemu odboru, da jih prouči in upošteva ter razdeli občinam primerne podpore. Med drugimi bo oblastni odbor na predlog posl. Poljanska posredoval za uvedbo uradnih dni na Rakeku za meroizkusni urad, dalje se bo upoštevala spomenica Udruženja jugoslovenskih geodetov za pravično uvrstitev po novi prasrmatiki. Geodetski študij se smatra kot fakultetni študij. Ugodi se tudi prošnji Dijaške zadruge v Pragi za primerno podporo. Za rudarske upokojence in rentnike T razpravo je prišlo nato poročilo zdravstvenega odseka o šestih predlogih, ki se na našajo na zdravstvene, socijaine in humanitarne zadeve Soglasno je bil sprejet predlog poslanca Križnika, ki poziva oblastni odbor, da posreduje pri ministrstvu za šume in rudnike za ohranitev pokrajinskega pokojninskega podpornega sklada za Slovenijo, glede katerega je TPD uvedla akcijo, da se ukine. Razvila se je živahna debata, v katero so posegli poslanci: Ignac Sitar. Ivan Tavčar, Križnik. Arnež in Tomazin. Zlasti poslanec Ivan Tavčar se je v stvarnem in s konkret- sina sKupscina — Kako so bili po nepotreb- V obrambo rudarskih rentni-posojila Ljubljani nimi podatki podprtem govoru toplo zavzel za rudarske staroupokcjence in rentnike, ki bi bili z ukinitvijo podpornega sklada najhuje prizadeti. Oblastna skupščina je soglasno sprejela tudi vse druge predloge zdravstvenega odseka. Odobritev 15milijonskega posojila Ljubljani Na predlog poročevalca fin. odseka posl. Jarca je oblastna skupščina soglasno odobrila ljubljanski mestni občini najetje posojila 15 milijonov Din za kritje stroškov stanovanjske akcije iz 6% obligacijskega posojila. Mestna občina mora predložiti oblastnemu odboru amortizacijski načrt. Dalje je mestni občini dovoljeno lombardiranje 6% obligacijskega posojila. Kmetijske zadeve Oblastna skupščina je nato sprejela 22 predlogov kmetijskega odseka, ki se nanašajo na povzdigo našega kmetijstvo. Sprejeta je bila tudi tozadevna resolucija glede pospeševanja pouka o kmetijstvu in reje dobre plemenske živine. V debato so posegli poslanci: inž. Fr. Zupančič. Novak. Lebinger. Brenčič. Eppich in Mayer. Inž. Zupančič je priporočal med drugim izdajo primerne brošure, kako je treba zidati gnojne jame in hleve. Po vojni je naša živinoreja zelo trpela, gotove panoge kmetijstva, kakor mlekarstvo in sirarstvo, bije- Zaključek seje Malo pred pol 12 uro je predsednik gosp. Natlačen zaključil današnjo sejo z zahvalo vsem skupinam oblastne skupščine za njihovo stvarno sodelovanje Povdarjal je. da so sedanje seje pokazale veliko umeva-nje važnih nalog oblastne samouprave pri vseh poslancih in izrazil upanje, ga bo oblastna skupščina tudi v bodoče predvsem torišče stvarnega dela in ne strankarskih bojev. Po predsednikovi čestitki Jožefom, katerih je med gg. poslanci skoro 20. je bila seja končana in so se poslanci razšli. Dalmatinski demokrati Split, 17 marca, n Danes se je vršila pod predscdstvo-m bivšega ministra dr. Grge Angjelinoviča seja akcijskega odbora de« mokratske stranke za Dalmacijo Seje so se udeležili delegatje iz vseh krajev Dal« maciie O seji za javnost ni bil izdan no« ben komunike, doznava pa se. da se je vršila obširna razprava o" razmerah v de« mokratski stranki. Jutri dopoldne bo imel dr. Angjelmovič v Splitu javen shod, na katerem bo govoril o politični situaciji Obsojen komunističen študent Beograd, 17. marca. p. Danes je bil pred j tukajšnjim sodiščem končan proces proti j pravniku Ivanu Milutinoviču, ki je bil ob. i tožen zaradi komunistične propagande, i Obsojen je bil na 6 mesecev zapora. Ob« sodbo je sprejel z vzklikom: Živel komuni, zeml Odlikovanje maforfa Pogačnika Beograd, 17 marca, p Ker je maršal dvo* ra polkovnik Dimitrijevič obolel, je ime« novan za njegovega namestnika major Po« gačnik. Upokojen general Beograd, 17. marca i. Na predlog voj« nega ministra je bil upokojen brigadni ge. neral čira Daskalovič. Politični javnosti! Glede na dosedanje tukajšnje javne polemike o naši brošuri cKlerikalizem in Narodna radikalna stranka v Sloveniji* smo dokurnentarično temeljito obračunali tako s odbjr v lastno obrambo, ker je drugače izložen neizogibni nevarnosti, da ga mi ravno z istim odborom (izvzemši samega, že prej izpadlega gosp. Zupana ter enega nevtralea) izključimo iz kluba, kar je že končnoveljavni sklep uprave, katerega samo še potrdi občni zbori Kar se pa tiče starega gospoda — toda mladega radikala g. Ravniharja (Io bodi naš «mc!» na njegov neokusni in ponesrečeni poizkus ironiziranja kluba z reduciranjem samo na edva mlada gospoda*), predvsem ugotavljamo, da je on prvi začel polemiko z nami ter tudi bil prisiljen podati že tri izjave — dokaz, da smo ga v živo zadeli, ne pa obratno. Mi celo odklanjamo i samo predpostavko možnosti kakršnekoli polemike megažir„ioč z njimi politično radikalno stranko r Iji.imi. s katerimi nas prave radikale nikdar nič resnično in trajno ne more zvezati. Takšno delo se lahko taksira edino kot nezavedna ali zavedna politična ohmana in ordinarni politični švindel, s čimer se radikalna stranka evo stvarno deklarira za tujo politično služkinjo, ter se s tem v korenu nitiČMie njen rezon in prospe-rifet tu v Sloveniji!* Za upravo «SIovinskega Juga* v Ljubljani; Milan fhilafič. I. tajnik. Andro Kuijiš, II. tajnik. Ob srebrnem jubileju Zveze obrtnih zadrug Kratek pregled dela in življenja centralne organizacije sloven- kih obrtnikov Danes in jutri proslavlja najstarejša obrtniška osrednja organizacija — Zveza obrtnih zadrug v L;ubljanl — 251etnico svojega obstoja. Tiho je njeno delovanje, brez reklame in demagogije. Njena notranja sila pa je tako velika, da je slovensko obrtništvo lahko ponosno na to svojo organizacijo. V zgodovini se zrcali velik napredek obrtniške organizacije v zadnjih 25 letih. Pred vojno je bil slovenski obrtnik zapostavlen, molčati je moral, če ni hotel izgubiti milosti nemšk'e gospode.. Gorje obrtniku, ki se je narodno ekspo-niraJ. Njegov obstoj ie b:l v nevarnosti Ni čudno potem, da o kakem obrtniškem gibanju v drugi polovici preteče-nega stoletja ne more biti govora. Maloštevilne zadruge so stale pod strog m nadzorstvom oblasti, ki bi vsak poizkus občinstva, ustvariti organizirano gibanje. že v kali zamorile. Po dolgih in težkih predpripravah pa se je koncem leta 1902 oziroma leta 1903 posrečilo mlademu obrtniku, brivskemu mojstru g Engelbertu Franchettiju združiti nekaj zadrug v zvezo Na bivšem Kranjskem je obstojalo tedaj okrog 40 zadrug, od katerih jih je pristopilo k zvezi le 8. Z ustanovitvi^ Zveze obrtnih zadrug je počelo v zadrugah živahnejše delovanje, ker jim je zveza dajala inicijativo. Ob njeni zibelki so stali gg. Engerbert Franchetti, Josip Kramar. Ivan Dachs, St. Bergant, Ivan Sirk, Franc Didič iz Idrije, Franc škerbec iz Loža, Ivan Kregar, Ed. šlegel, Josip Rojina, Franc Jeločnik, Ivan Schrey. Na prvem občnem zboru je bil izvoljen za načelnika g. Engelbert Franchetti, ki je načeloval zvezi do leta 1907. Močno oporo je našla mlada zveza v pokojnem Ivanu Šubicu, ravnatelju Državne obrtne šole, ki ie dial zvezi prostore za seje in sestanke in ki je sam izrazil željo, da bi prirejal večerna predavanja. Če bi se obrtniki zanje zanimali. Že leta 1904 vidimo v krogu obrtniških voditeljev tudi g. dr. Frana Win-dfscherja, tajnika Zbornice TOI, in g. Rudolfa Mama, sedanjega načelnika ministrstva trgovine in industrije. Leta 1905 je prevzel g. dr. Rudolf Marn uredništvo prvega stanovskega glasila »Slovenskega Obrtnika«, ki pa je radi premajhnega števila naročnikov in še slabših denarnih razmer kmalu prenehal izhajati. G. dr. Fran Windischer pa je bil zvezi zvest svetovalec, ki je vedno rad pomagal in rad zahajal na obrtniška zborovanja. Takoj po ustanovitvi je priredila zveza več večjih obrtniških zborovanj, na katerih je razvila svoj program. Med obrtništvom se je pričela buditi stanovska zavest in s tem je rastlo tudi zanimanje za zadruge in zvezo, ki je započela obširno akcijo za ustanovitev bolniške blagajne in k*i je krepko posegala tudi v obrtno zakonodaio. Začela je borbo proti šušmarstvu, zahtevala ie za Kranjsko zadružnega inšpektorja, obrtno pospeševalni urad itd. Leta 1904 je priredila v Državni obrtni šoli prvo vajensko razstavo, kateri je sledila leta 1912 druga v Mestnem domu, leta 1925 pa velika vajenska razstava na Ljubljanskem velesejmu, na/ kateri je razstavilo okrog 1000 vajencev in va-jenk svoje izddke. V letu 1907 in 1908 zaznamuje zgodovina zveze velik zastoj in šele leta 1909 ie pričela zopet s svojim delovanjem. V letu 1907 in 1908 je načeloval zvezi g. Ivan Kregar, ki je leta 1909 načelniško mesto odložil in je bil na izrednem občnem zboru zopet izvoljen g. Engelbert Franchetti. ki je potem vodil zvezo nepretrgoma do leta 1927, ko je odložil svoje funkcije. Leta 1913 je praznovala zveza svojo 10-letnico in je ob tej priliki imenovala gg. Ivana Šubica, I. Šešeka, dr. Hermana Blodfiga, dr. Frana Windischer;'a, Frana Jeločnika in Engelberta Fran-chettija — za častne člane. V letu 1914 je pričel izhajati »Obrtni Vestnik«, ki pa je po 8 številki radi vojne prenehal, a je leta 1919 zopet oživel in izhaja sedaj nepretrgoma že 10 let. Med vojno je ponehalo tudi delovanje zveze, ki pa je takoj prva povojna leta zopet oživelo. Pokazalo se je, da skupne obrtniške zadruge ne zadoščajo več in zveza je pričela s temeljito reorganizaciji, pri čemer pa ni opustila navijati strokovne zadruge za eno aH več sorodnih strok. V to dobo spada tudi ustanavljanje pokrajinskih zadrug, izmed katerih obsegajo še danes nekatere celo Slovenije. §ti je prva povojna leta jako Skoraj vse stroke ima- jo žc kovne zadruge, v kate- rih ji mnogo uspešnejše, ne- go v ili zadrugah. Vs« leta je posvetila zveza organizaciji, pri Čemur pa ni opustila pozorno>ti na važna obrtniška vprašanja, ki so se načela. Že pred vojno j« ustanovila posredovalnico za delo, ki jo po vojni zopet oživela, a jo je z ustanovitvijo Borze dela opustila. Preobširen bi bil opis zvezine zgodovine, če bi hoteli opisati vse njeno mnogoštevilne akcije, ki jih je izpeljala v dobrobit obrtništva in vzgojo naraščaja. Njen razplet je jako oviralo njeno siabo gmotno stanje, — vsa leta so je borila s finančnimi težkočami. Z veliko težavo je vzdrževala najnujnejši aparat, — leta 1923 je nanovo organizirala tajništvo in ga poverila sedanjemu tajniku g. Ignaciiu Kaiserju. Leta 1925 je na svojem občnem zboru izvolila g. Engelberta Franchettija za častnega načelnika. Lansko leto pa je g. Franchetti odložil to mesto in ga je prevzel g. Josip Rebek mL, k«i uspešno nadaljuje veliko delo svojega prednika. Število zadrti g je v ljubljanski oblasti, ki pripada v delokrog jubilantinje, jako naraščalo in danes deluje v ljubljanski oblasti 79 zadrug, od katerih jih šteje zveza 49 za svoje redne članice. V sedanjem načelstvu so gs.: Josip Rebek, Milko Krapež, Karo! Vidmar, Josip Sluga, Ivan Bernik, Ivan Gogola, Ivan Čampa, Rudolf Kuhar (Mokronog), Alojzij Smer kol, Ferdo Primožič, Štefan špeletič, Matej Oblak in Ivan Kersnič. Zveza obrtnih zadrug je za obrtniško gibr.oje in njegovo organizacijo emi-nentne važnosti. V njej se koncentrirajo zahteve tn težnje obrtništva, — njeni u?pehi pa so odvisni od njegove zavednosti. Ona je danes predstavnica obrtništva v ljubljanski oblasti in kot taki ji ob njenem jubileju najiskrenej« čestitamo ter presrčno pozdravljamo vse zavedne slovenske obrtnike, k! se danes in jutri zbero v Ljubljani k tej pomembni proslavi! Univerze ne bedo okrnjene? Beograd, 17. marca p. Komisija univerzitetnih profesorjev za redakcijo novega univerzitetnega zakona je danes definitivno končala svoje delo. V tej redakciji nudii zakon garancijo za to, da se ne ukine nobena fakulteta. Prosvetni minister g. Grol je na to ž« pristal in bo zakon v kratkem predložen Narodni skupščbti, seveda pa je š« vprašanje, kakšno stališče bodo zavzeli ostali člani vlade, zlasti finančni miniiter. Nova predsednika saciisf Dr. Subotič v Beogradu in dr. Cinič v Zagrebu Beograd, 17. marca p. Popoldne hi bil v avdiijenci na dvoru minister pravde Miiorad Vujičič, ki je pri tej priliki predložil kralju v podpis ukaz, s katerim se imenuje za predsednika kasa-cijskega sodišča v Beogradu bivši minister pravde in poslanec dir. Dušan Subotič. Dr. Subotič je že nocoj obvestil predsedstvo Narodne skupščine, da' z ozirom na to imenovanje odloži svoj poslanski mandat. Mesto njega pride v Narodno skupščino Madžar Ar. Ernest Nagy. Beograd, 17. marca p. kraljevim ukazom je imenovan za predsednika Stola sedmorice v Zagrebu dr. Ernest Cinič, bivši pokrajinski namestnik za Hrvatsko-Siavonijo. Dosedanji predsednik d'r. A. Badaj je obenem upokojen. Stanovanjski zakon se ne podaljša? Beograd, 17. marca. p. Te dni je posdiM deputacija Saveza društev hiSnih posestni* kov posetila ministra za socijalno politikov g. Čeda Radoviča ter protestirala proti vsakršnemu podaljšanju stanovanjske za* ščite. Deputaciji je minister izjavil, da vla* da sploh nima tega namena, bor smatra, da je podaljšanje stanovanjskega ziakooa ▼ c^čigled intenzivne gradbene akcije tako l strani občin, kakor tudi na privatno infa cijativo vsako podaljšanje stanovanjskega zakona nepotrebno. Dragi far na progi Beograd - Zagreb Beograd, 17. marca. i. Po dosedanjih ČS» spozicijah bo stala zgradba drugega tira na progi Zagreb«Beograd 1 milija"io Din. Pri teh delih je sedaj zaposlenih 1* 000 de* iavcev. Zemeljska d*'a b mati nekega srednješolca in osnovnošolski učitelj, vsebuje mnogo tople resnice. Ako tožiio gg profesorji o slabih uspehih, ne smejo obdolžiti samo dijakov Dobro bi bilo. da bi gg profesorji malo pomisliti, ali ne leži nekoliko krivde tudi na njih samih. Poznam srednjo šolo, kjer Je lako malo športa in drugega razvedrila, posebno zdaj v zimskem času. in poznam dijake, ki se res učijo, vendar pa so uspehi slabi Sam imam tam dijake in ker se zanimam za njih delo. naloge itd., vidim riostikrat, da stvari ne razumejo. Zakaj De? — Ne. ker so , ampak ker profesor česlo relo uro iz-prašuje in ko mu na kontu ostane še 5—10 minut, takrat ne more ve? faz'agati nove snovi in zato naroči naj jo dijaki sami doma predelajo Tako n. pr pričenjajo sami poglavje o glagolskib vrsteh. ki je eno najtežjih slovnice sploh Ali pa naroČi profesor j matematike, naj izvršijo dijaki vse paloge i nekega poglavja geometrije, ki so ostale od j prejšnjih ur. Pri tem pa ne pomisli, da je i >eh nalog rela vrs!a in da *e bo dijak mu dil z njimi dolse ure. ne glede na to, da ob deloma ne razume in da so v njih časih celo tiskovne pomote. Časih gosp. profesor uiti ne ve, katere naloge je dal dijakom za domačo vajo Profesor prirodopisja n. pr. ra piše na tablo imena raznih delov živalskega okostja brez vsake razlage ali pona-zorovanja ter prepušča dijakom glavni in fržji del dela sploh Posebno pereče je vprašanie nalog, domačih in šolskih Ker imam deco tudi na me SSanski Soli. vem da dobivajo tam za iolo čen dan pismene domače naloge 1* iz ene ga predmeta in da ie en dan v tednu «nir.h hr»z pismenih nalog Kar ie tu prav. bi moralo veljati tudi za srednie šole ne na da dobivajo nai igo in slabi uspehi >«j tu Profesor pregleduje ualr.go ter se »l ure po železnici v šolo in pride že kmalu popol* une domov, kjer imam otroka pod svojim nadzorstvom, kakor da bi ga prepuščal čez noč v varstvo tujim ljudem, ki so morda sami v moralnem oziru neoporečni, a mno gokrat odreko tam, kjer bi ne smeli. — Pač pa bi bilo primerno, da bi bila Šolska mladina po vlakih bolj nadzorovana To «icer ne prav lahko nalogo naj bi prevzeli proti primerni nagradi sprevodniki Prepri« čan sem. -da bi prizadeti roditelji kaj radi pristali na tako nagrado sprevodnikom Zanimivo bi bilo še ugotoviti, koliko Je padlo v drugem tromesečju po železnici Kalemegdama ter strašil z dežniikom od »Srpskega kralja« do »Treh seljakov« na eni in do »Dveh Jelenov« na drugi strani: ni št a i tri puta nista! Zato pa sem si temeljiteje privoščil našo slavno Narodno skupščino. In prav dobro sem naletel. Sava Kosanovič — »mladič«, kakor ga je pred nekim časom blagovolil počastiti neki aktivni minister Veljinega režima — je ravno na svoi temeljiti način obdelaval one radfkalske domoljube. ki so bili visoko odlikovani za svoie občekoristno delovanje v Prvi srbski zemljoradmiški banki, v kateri so naše izseljence olajšali za nekih štirideset milijonov dinarjev. Da ste videli in čuli, kako je vse vr- velo, šumelo, brnelo in grmelo! Kako sta se pograbila sevedta z besedami, Toza in minister Pera, kako je vsako toliko skočil Stipa, kako je predsednik zvonil in zvonil, da se morajo skriti pred njim vsi šenklavški zvonarji In konec? Nesmiselno vprašanje! Kosano-vičev predlog je bil seveda odklonjen. In naslednji dan! Razdeljevanje državne podpore gladujočim! Tu ni nič pomagalo vse predsednikovo zvonenje, ki je končno tako, da menda nihče onih silnih borcev niti opazil ni, zapustil svoj vzvišeni prostor in izginil nekam ta na ono stran, kamor izginjajo gospodje ministri, oziroma, odkoder jih že cele tedne ni na izpregled, ker neprestano — sejejo... Ubog? gocipod Čeda! AH jfh je moral presHšati Prav smilil se mi je, ko si nikakor ni znal pomagati v toči, ki je od vseh strani letela nanj. Obupno je stegoval roke, toda Stipe ni odnehal: »Neznalica, vi imate tikvu!« Dobre pol ure je trajalo, preden se je vihar polegel in se je predsednik zopet pojavil na svojem visokem stojišču in — čudlno! — ko ga drugače ne sKšiš čisto nič. je kar hipoma dobil tako močan glas, da se je zelo razločno slišalo po vsej skupščini, ko je predla-1 gai, da naj se narodni poslanec Stje- j pan Radič zaradi žaljenja gospoda ministra za sooijalno politiko izključi od treh sej. Tako stvar je sevedia treba povedati jasno ki glasno! Glasovalo se je in izključenje je bilo sprejeto. Tedaj bi bili morali videti Stipo, kako sladko, kako prisrčno se je nasmejal! — Ha, ha, ha! Ali so neumni! Ha, ha, ha! Že sem se bal, da bodo sprejeli naš predlog, pa bi potem toliko časa poizvedovali in pojasnjevali, kako so razmetali 90 milijonov, da bi medtem izginilo še ostalih 60 milijonov! Ha, ha, ha! Pa so se nam vendar vsedli na li-manice! Ha, ha, ha! Odklonili so ga, bedaki! Ha, ha, ha! Dobro smo jih gonili, toliko da so ga odklonili! Sedaj jih imamo v pasti! Ha, ha, ha! Tisti ki so zmagali so klavrno, kakor z vodo politi zapuščali dom očetov domovine, oni ki so bili premagani, ps so se smejali in rado vali, kakor da so vsi zadeli vsak svoj milijon v razredni loteriji * Po sni dani il prihrani od pasnMa, svud košava produvava firme ljulja. Jedna blesnu pa tek tresnu čudo stvori. Pa zbog stope bloskope sve zatvocL Jer sad naš je parlament bioskopski konkurenti Tako sta pek v krasnem duetu tistega večera v »restoranu Zagrebu« y tamošnjem »Thčatru Comique« ob navdušenem ploskanju nabito polne dvorane komika Jovanovič ln Bandič in imela sta, vsaj kakor se je meni zdfelo, precej, če že ne popolnopia prav. Svud srno išli i obišli, na sve stran« vrebajuči, šibajuči razne mane. Mi pevamo što znamo, nEkoga ne vredjamo . . . Pa ploskaj ln ploskaj, da se dvorana trese v svojih temeljih, a prav posebno še tedaj, ko se je oglasilo z odrat Glas ko zvono Orizigono 'nomad d igo, al' ga Stipa iz principa več prestigo. U govore upleo more krivca rata; nema tremu, več po svamu on barata: na sve strane udarac deli Stipko štipavacl . . , Bogme. da res človek ne re, Sem« S! dajal prednost aH našemu parlamen. tu ali »restoranu Zagrebu*?! čitajte jutri »PONEDELJEK"! Eaai Nedela« M. HL fW8>- (•ifltal ki ipftM tudi odio* Vor NI Veličanstva, kakor tudi pozneje vedno, ko mu je čestital za praznike ali ob novem letu. Tudi te brzojavke je Korošec »paiil in čuva le i« recepls brzojavke ob kronanju. Ko »e j« vrnil v Srbijo kralj Peter, prNM tja tudi dr. Kustudič t družino. Nazadnje je živel v Vranji, kjer j« tudi v bolgarski vojni ttntrl ne pega vem logarju kot Jef vojne bolnice Moravske divizije v 58. letu. Njegova vdova, KoroSčeva »ostra Marija, Je bila gospodinja na dvoru, doider se ni s svojim sinom, inženjer- Jem Seftmtrom preteBe t SkopUe, stfar žtvi ie sedaj. Drugi njen sin Vladimir Je pa novinar v Beogradu. Potrudili se bomo. da KoročSeve spomine primerjamo t spomini drugih za-potnikov ter Jih izpopolnimo čim najbolj vsaj kar se tiče važnih dogodkov v Ljubljani. Ponižnemu pomočniku ln zaupnika velikega kralja pa ob 70 letnici želimo, da doživi za svoje nevarno delo tudi zasluženo priznanje in častno pokojnino. Naj se zasmeje zlato srce starčku, ko bo zopet lahko nosil v svojo hranilnico — recepise! -S®- Iz področja naših tihotapcev T&oiapec z junčkom. — Prodajalec vžigalic, — Zasnežena ti« hotapca saharina »toru. It od daleč opasrfjo tfliottpd, ako se bivajo njihovi zasledovalci, Jih vse prav dobro poznajo. Samo majhen zamth-tiaj t roko zadostuje za opozor&o ne v ar. nostf. Minulo soboto pa te Je čisto neopa. ženo pojavil neki finančni organ med Spe-harji Zasačil Je znanega tihotapca Majorja ravno v( trenutku, ko je predajal nekem« Speharju okoli 600 Škatlic vžigalic. Skoro sesedel se je Majer, ko Je tik sebe opazil znani obraz. Mi mu seveda preostalo dru. gega, kakor da le odnesel v spremstvu finančnega organa vligaBce na carinarnico tn čaka ga seveda tudi ie zaslužena kazen. V četrtek zvečer se je v najhujšem snegu pomikali patrulja finančne kontrole ob medi prt Sv. Križu. Wkjer nobenega sledu po živem bftju. Nenadoma pa zapazi pa. trufja v daljav,- dve premikajoči se točki. Bala »ta dva tihotapca z dobro obloženimi nahrbtniki Klici: »Stoj! Kdo? Kam? Kaj nosite!«, nagel pregled ta hajdd v kasarno, tem Je bolj gorko, da se malo natančneje pomenimo. Bila sta dva tihotapca iz Maribora: neki L z Meljske ceste iti neka ženska fz Studencev, koje sin se te IzogtrB kazni tihotapstva z begom v Inozemstvo. Imela sta s seboj 19 kg saharina. Vsa pre-mražena sta Ma v petek prepeljana na carinarnico, kjer ju čaka ogromna denarna kazen a.'1 najmanj leto dni zapora, da bosta Imela časa dovolj, da premišljujeta težfcso pot v snežnem metežu. Maribor, 17. marca Tfcetapotve ob naSi severni meji mora Ift VMkafcor celo dobičkanosen poeel No-k«M ovira ai tihotapcem prenaporna. Ne •trdi Pfc aM slabo vreme »Hi nevarnost a« življenje. Zanimivo Je, da tihotapci že doico dtako brez skrbi opravljali svoi posel. kakor sedaj. Vodo pač dobro, da jih lin. organi ne zsslediijej-o s tako vnemo, ker so menda preveč zaposleni t pobii a. Bjetn aov4i davko»v. Njihova domneva }e tad! gotovo upravičena, ker so slasti ▼ Markom dobro organizirani. Pred kratkim Jt sopet neki posestnfit aa-■»eraval spraviti svojega Junčka čez mejo ▼ Avstrijo, da jvoplača t izkupičkom sveto . Jnn&a so seveda prepeljali v v:;ren hlev, odkoder »o ga odprem!!! carinarnici eldorado hrtajo tihotapci posebno ob eofcoteSi tržnHi dneh v Mariboru. Kar mrgoli med žepskatni na Glavnem trgu. Pa tnd! š">dharje ne pozabijo, kaJN tf so tedaj za tihotapce na prav pripravnem pro. žegnanle v Studencih «Jofefovan!e» v Mariboru. — Procesije v Studence. — Zgodovina cerkve. — Poševen zvonik. _ Mariborski «Prater» nekdaj in danes. — Kuhija — znak «Jožef o vanja ». Maribor, 17. marca. Preden se Je pa zadeva rešila od strani Ood patrona sv. Jožefa je za Maribor vsako leto nekaj posebnega. Ne samo Ptpeki ln Pepica, tudi o« tali Mariborčani hočejo po tradicionalni navadi priti na svoj račun. «Jožefovanje» bo te dni mariborska senzacija, katere uspeh Je pa odvisen v polni meri od naklonjenosti g. Jupitra, ki nam že 2 cela tedna siplje v obilni meri svoje dobrote. Največ skrbi dela mlademu svetu pot v Studence, ki bo na Jožefovo dosegla prometni rekord. Letos jo bodo oživljali te mestni avtobusi, da bo slika veliko-mestnega vrvenja popolna. Procesije v Studence so že nekaj običajnega. ne pa toliko zaradi pobožnosti, kajti največ privlačne sile imajo vrtiija- države, si je limbuški župnik že zgradil župnišče sam in tako ni bilo iz te namere nič: LimbuJ se je rešil Studencev. Za časa Jožefa II. Je bilo odločeno, da se podere tudi cerkev sv. Jožefa v Studencih, kakor se je v tisti dobi podrla tudi limbuška podružnica sv. Ku-nigunde, ki je stala na jugovzhodni strani slovenske Kalvarije in o kateri ni sedaj nobenega sledu. Mnogi sploh ne vedo, da je ondi stala še pred kakimi 150 leti prostorna cerkev. Cerkev sv. Jožefa je takrat rešil limbuški župnik Ruprecht. ki se je skliceval na to, da mora biti pri vsaki župnijski cerkvi vsaj ena podružnica. V tem so župnika ki, gugalnice in streljarne, visoka j izdatno podpirali tudi Mariborčani, ki konjunktura je tudi za branjevce in kra- S so zbirali podpise in pošiljali prošnje, rnarje, ki že 3 dni pred praznikom za- ! da se cerkev sv. Jožefa ohrani. Tako vzemajo boljše prostore, kar se včasi dogaja prav tragično. Kriza in konkurenčen boj sta pač neizprosna tudi ob — žegnanju. Mnogo ljudi pa pribiti v Studence brezdvomno zaradi sv. Jožefa, saj je pa tudi cerkev sv. Jožefa znamenita daleč naokrog. Ljudstvo je že pred 250 leti rado romalo k sv. Jožefu v Studence, saj je gnano, da je papež Inocencij XI. 1. 1678. podeta vsem romarjem popoln odpustek. Takrat je stala na tem mestu prvotna cerkvica, ki Jo je dal sezidati mariborski župan m sodnik Valentin pl Bevorgo, ki je bil graščaik v Radvanju to to mu bili podložni tudi Studenčani. Cerkvica sv. Jožefa je zek) slovela za dasa strašne kuge. ki je razsajala po naših krajih okrog leta 1680. V stiski Oo romali ljudje od daleč — posebno pa Se Mariborčani — k sv. Jožefu ter prosili pomoči. Pozneje so Mariborčani postavili v zahvalo znamenit Marijin spomenik na Glavnem trgu in sezidali na mestni Kalvariji cerkvico na čast sv. Bart>ari Pa tudi studenška cerkvica se ie t takrat nabranimi darovi izpopolnila in vsa prenovila. Ljudstvo pa tudi po prestani kugi ni pozabilo cerkvice sv. Jožefa, ampak Je še vedno izpopolnjevalo v stiski in nalogi dane zaobljube ter prav pridno romalo k sv. Jo-fcsfu. Nekaj časa so bili pri cerkvi samostojni duhovniki, ker je cerkev potom sapuščine pridobila obširna pose-ttva * vtnotradl tn gozdovi. Darovatelj graščak Bolfenk pl. Sinersberg, ima še spomenik Iz črnega pohorskega kamna v Južni cerkveni steni in j« dobro ohranjen. Ker je pozneje cerkev sv. Jožefa pripadla k sedamji magda-lenskl župniji, je prešel tudi užitek posestev na magdalenslkega župnika. Sedanjo cerkev so sezidali v 1. 1728. ti praznuje leto« 200 letnico. Postavitev Je omogočil mariborski župan in sod-ufk Ekhairt Janez Severin, ki ima v zunanji steni spominsko ploščo iz belega pohorskega marmorja. Tudi takrat je cerkev sv. Jožefa zelo slovela kot božja pot Ko je v 15. stoletju magdalenska cerkev pogorela, je župnija prenehala in studenfko cerkev so pridelili lrm-Ibuški župniji. V Limbušn je pa 1. 1760. tudi pogorelo župnišče in vsa gospodarska poslopja. Zato se je sedež lim-burške župnije nameraval prenesti v j Studence, kar je nadškof že odobril. ! je cerkev ostala, le cerkvena posestva so se prodala na javni dražbi. Nato je za cerkev pričela 150 letna tužna doba: brez lastnega duhovnika in premoženja, dokler niso prišli 1. 1897. misijonarji la-zaristi, ki so ostali v Studencih do leta 1911. Odšli so vsled pomanjkanja in nesoglasja, ki se je pojavilo med škofom Napotnikom in njihovo naselbino. 5 let je oskrboval cerkev upokojeni župnik črnko. 1919. leta so se pa naselili tu kapucini, ki so se povrnili iz Gorice in Avstrije kot domačini v Slovenijo. Svoje poslopje so si z darovi izdatno razširili, na novo pa so postavili prostorno poslopje, ki služi za nastanitev in vzgo-JStev naraščaja. Od 1. 1924. je tu samostojen samostan. Sedanji oltar sv. Jožefa se je postavil L 1899.. stari iz 1. 1765. se je pa zaradi starinske umetniške vrednosti oddal mariborskemu muzeju, ki še hrani razne njegove dele. Nekaj posebnega Je zvonrk cerkve sv. Jožefa. Dasi se trdi, da je bil postavljen takrat kakor sedanja cerkev, vendar se je to zgodilo najbrž nekaj let pozneje. Postavljen je namreč ob cerkveni steni sam zase. Ako bi ga bili postavili istočasno s cerkvijo, bi ga bili skoraj gotovo zidali tako, da bi si prihranili vsaj eno njegovo, steno do višine cerkvenega zidu. Njegova posebnost pa obstoji v tem, da Je zek) nagnjen na cerkveno streho, kar se jako dobro vidi, če gremo iz Radvanja proti Studencem. Tudi v Pisi v Italiji imajo zelo nagnjen poševen stolp in ga hodijo občudovat ljudje z vsega sveta kot posebno znamenitost. No, Studenčani ne mislijo, da bi postali znani in slavni zaradi poševnega stolpa. 2e leta 1901. je posebna komisija ugotovila, da je stolp nevaren, ker se lahko podere na streho. Zato se Je osnovala posebna družba, ki je pobirala darove za postavitev novega zvonika. Do vojne je bilo nabranih že 30.000 kron. To je bil že precej lep znesek za tedanje čase in valuto. A ves denar je požrlo vojno posojilo. Tako se zvonik še vedno sklanja k cerirvi in Studenčani pričakujejo, da se cerkev, ki Je potrebna temeljitega popravila, vsaj letos v jubilejnem letu 200 letnice renovira. (Po knjigi »Studenci, podatki o šoli, cerkvi in občini® 1927.) To so križi in težave studenškega sv. JoCehu H ca bodo Dmfts Is M v velikanskem številu obiskati. Izčrpno poročilo o žegnanjn mora brezdvomno vsebovati še mariborski mati «Prater», ki pa v povojni dobi životari v skrajni miniaturni izda*. Niti sence nekdanjih atrakcij pri Križevem dvoru ni več opaziti. Harem sultana Al RaŠkla, žena brez spodnjega trupla, pol žena, pol riba, cirkusi, gibajoči cilindri itd. — vse to Je izumrlo. Ostala Je le še tradicijonalna kuhija, t katero daješ rahle prijateljske udarce znancem in znankam. V višje sfere pa lahiko spravijo gugalnice; vrtiljaki in nebroj studenških gostiln ti nudi priliko za dostojno proslavo studenškega žeg-nanja. Šport Po sveta Rettfai m INbo ufceleifeno, i* maU Heonk « avojtari na*lovi h St. Morit« ki Londona nt trt ▼ Kanado, ienrv«« v Berkm, kjer bo priao-atvcvala *aki)u&u Šestdnevnih dirk. H st te dni vršijo tamkaj. — Švedi » imeli I« priliko tekmovati r vitrajnostnem »ran&ui}a. Prfttekk) ne-d«l>c te it vriil »nameniti Wa»ov tek k Saiena ▼ Moro (90 kan). Na »tartn »t k *faraio nad 100 •omCarjev. Doaeieui časi »c hi M »borni. Oba favorita, o*knj*jskii prvak Io rekorder na tc< pro-4 Hedlnud in Utteratiroem »ta »e 200 m pred d-tlem sedinHa, da bosta skupno retala ci«. Vo-nila sta 5 :53 : 23 ter s tem prekosHa Hedlno-dev rekord k 1. 1926 (5 : 36 : 07) u skoraj tri nrimitel Se 20. voea« Je voxll lamo 5 : 50 : 34, dodfen it običajno tudi zmagovalec rabil nad 6 ur Tretje mesto J« zasedel Mansson; dairtto so obdržali raenkrat pr'.reditelod! Do Amsterdama manjka Se 140 dni I Bistveni d«! te ©HmpiJade bo seveda lahka atletika. Nemci raftunajo It bolj trearoo, kar so Jfcn Pefoierja v Ameriki odpraviti precej brc« »pardonac. Se-dad m ranaiajo na atletinje! Američaiii so sredi priprav; lumija bodo taieH poslednje tobirne mi-tavze. Zastopanj bodo seveda siluo modno; med atleti, ki » na Hstf, fitanvo slavna imena: Bo-rah, Paddock, MMler, Murohison, Hubbard, Wy-cott (siprinterji), Spencer, Haymes (400 m), Lloyd Halm, Martin, Conzer (800 ki 1500 m) itd. Tudi med skaka« so atleti, tai »e n« bodo dali »lepa (Osborn, Kio«, Hubbard, Carr)! — Za Turke nismo mislili, da bodo tako Številni. Navzočih bo okoli 60 atletov, med ntfmrf 21 nooomeitajev, 10 atletov, 11 težkih atietov, ( sabfcafiev, 5 kolesarjev itd. O njihovi Jafoosti žal nimamo podatkov! — Sved Wide, naJkajSi nasprotnik Nan-mila, se je poaveHi samo treningu na 5000 m. — Kaj ipravite k sestavi ameriške plavalne reprezentance: Jobnny Weisama!ler, Wafi vesti precej skromno. Dosedaj vemo, da »o prehodili 9 etap hi da Je najboljši južni Afričan Artisr New-ton, drugi Je Američan Pavne (Oklahoma), tretji Rmec Souminen, četrti pa domačin Oronkk, zmagovalec 7. etape. Seda« so že wven Katrtornije! Zal pa se Je njdbovo Število že silno zmanjšate in m koraka samo it — oko« 130! Kaj bo, če pojde tako dalje, v 2 me«ecih? Se dva športnika sta te dni poetala fctvj svojega idealizma. Motorni vozač Barbare lata Je na dirkališču v Genovi treniral za dirko, ki bi se morala vršiti <«tega dne popoldne. Ko k ovkik« vozil s hitrostjo 90 km, je » lovkn stopalom zadel ob cementna tla, pri čemer te Je koto zasukalo rn vrglo vozača ob rta. Prebil si je lobanjo tn kmalu nato izdihni!. — Drugi nesrečni vozač Je Hi angleški letalec Ktokead. lei je skušal vreči De Bernardijefv hitrostni rekord m Hdroplane. Voeii J« s prlbKAno 400 kilometrsko hitrostjo med zalivom Kalshoot in otokom Wight, ker k letalo k nemanfh vrrokov skoraj navpično Metek v morje ta iigteilo pod vodo. Ker se Jt te mračllo. so ga istega dne laku« ze-nt mi. Sek naslednjega dne so potajpilač! po Sf.hi-nrnem naporn našH truplo drznega letaka. Vzroka katastrofe ni moigoče »potoviti. Kinkead Je bli man k svetovne vojne ta se le lani ob strani svojega rojaka Websterja z vcKkim nspehom boril za Sohneiderjev pokal »a cba.« pri Benetkah. De Bernardi, tal todi seda} vežba tamM, k ▼ mi žalosti sa tri dni prekinil polete. V tenka k n«4vafcwJH dogodek preteklega tedna math London—Psrte na pokrit Hi Igriščih. AngkdH so poslaM v Park drnpo garnituro, ok-čeno s mladim SampHonom Austinom ta močnim tnmlrskiim ruticerjem Croie-Reesom, W k Ste-Jeik med svoje naifboMše. čeprav so Parižani sestavili svoie moštvo s samimi mladimi Igrači drage garniture, so vendar »magaM 16:5(1). Med njimi se je najbolj odlfcovai mladi Buzelei. Boksači se prav sa prav km a hi rehabH¥4ra$o. KoHkor ne smorejo saiml. flm pomagaik prijate-m. Bonogila Je bfl nedavno v Ber*nn strašno tepen od Scbmelfeiga. Sedaj Je odrinil doM v »nf-no Ameriko ta fe se mu »opet smeklk sreča. Zmagai k P" točkah nad »kraljem zamorskih bofcsačev«, Kubancem KM Charotom Sedaj le Skiti sopet ▼ NemMk. d« bi »e SckmeHngu re-vanHrall — Schmeilng si k skoraj Močasno osrvojfl nov« lovoriko. V Dortmnndii sta se srečata z Angležem Tedom Moorejem, pa ga je tudi (xh>ravH po točkah. Moore k močna tvrdka! Nafbotl vesel med zmasjovalci le seveda Johan-ny Risko, kj k v 15 krogih po točkah zmagal nad ameriškim boksačem težke teže Jackom Sbarkeye«n. Slednji Je Imel skoraj naikeč Izgle- T ■MM T i —1» j J w U n m puaafts sa srečanj« s Tmatrtm s4- klooiM, da bo priM sedaj ■ Rktom v kMn*o borbo. Timney p« predava • Shakeapeara, kra na hario in te i eni s filmsko divo . . . Prav u prav k kpo — btt svetovni prvak ▼ boksal Nogometne tekme Dan« tn jutri: V Ljubljani 2. ht 3. koto prvenstva LNP, v Mariboru prvenstvene tekme in semiflnale za pokal LNP. Rarvrstitev prvenstvenih tekem v Ljub« Ijani je sledeča: Danes na igrišču Primorja ob 10. Prtmor* je rez. : Jadran rer., sodnik g. Deržaj; ob 14. m>ri'M : Slovan, sodnik g. Schneller; ob 15.40 Primorje : Jadran, sodnik g. Cimper* man. Jutri na i*ri»u ffirije ob 10. Ilirija ne*. : Slavija rez., »odnik g. Schneller; cb 14. 111-rij* : Slavija, sodnik g. Setina, ob 15.40 Primorje : Hermes, sodnik g. Deriaj, na igrišču Primorja ob 10. Primorje rez. . : Hermes rez., sodnik g. Cimperman. Ljubljanski klubi absolvirajo torej zelo obširen program. Boj za prvenstvo LNPa za leto 1927 28 stopa s temi tekmami v zaključno fazo. Rezultati današnjih in jutrišnjih tekem utegnejo bistveno spremeniti Ervenstveno tabelo, morda prinesejo za ne atera mesta tabele že detinitivno odločitev. — Ilirija, ki letos Se ni prav v formi, dobi prvi dan za nasprotnika borbeno mo-Jtvo SK Slovana; v danih okoliščinah nastopi Slovan proti dosedanjemu prvaku z dosti ugodnimi izgledi — Primorje odigra danes prav za prav svojo prvo pomladansko prvenstveno tekmo, ker mu je Slavija preteklo nedeljo prepustila tekmo par forfalt V kakšni formi se nahaja letos Primorje, se bo iele videlo; sodeč po intenzivnih pripravah gre v sezono z največjimi upi in temu primerno je tudi zanimanje in razpoloženje njegove publike. V Jadranu zadene na borbenega nasprotnika, s katerim je tmelo že mnogokrat trdega posla. — Slavijo Saka na praznik kot protivnico Ilirije zopet nelahka naloga; moštvo naj bi pokazalo več športne zavednosti kot preteklo nedeljo ter naj bi si prizadevalo doseči proti Iliriji Km častnejŠ izid. — Posebno zanimivo in napeto obeta biti srečanje med Hermesom in Primorjem, dvema nasprotnikom« močno enake kvalitete, ki gojita oba ličen kombinacijski nogomet. Lani je končalo prvenstveno srečanje med njima z rezultatom 3 : 1 z« Primorje. Med tem je pokazal Hermes v letošnjih nastopih tak napredek (1 : 2 proti Iliriji!!), da treba označiti izid jutrišnjega njegovega srečanja s Primorjem za popolnoma negotov. — Tudi v dopoldanskih rezervnih tekmah bo prinesk tekma Hermes rez. : Primorje rez. predvidno najzanimivejšo igro. Rezerva Ilirije bo proti rezervi Slavije skoro gotovo zmagala z večjo diferenco in prav tako najbrže tudi rezerva Primorja nad rezervo Jadrana. V Mariboru bo osredotočeno zanimanje n« semifinale za prehodili pokal LNPa, v katerem se srečata v ponedeljek stara ri-vaia Rapid ln Maribor. Mnogo zanimanja bo vladalo tudi sa današnjo prvenstveno tekmo med železničarji in Rapidom. SSK Maribor absolvka današnjo prvenstveno tekmo s SK Ptujem v Ptuju. Stuibeno fr LNP. Vsled odpovedi SK Slovana se m dane« dopoldne ob 10. določena prvenstvena tekma rezervnih mo-Stsv Slovana in Ilirije ne vrši. — Poslovni odbor poziva za ostale določene tekme klube k tofiaamu ki rednemu nastopu ter vestni rediteljaki in blagajniški službi. Nastop službe pol ure pred napovedanim pri-četkom tekem. — Tajnik II. SK Jadran. Danes ob 15.40 prvenstvena tekma z ASK Primorjem na igrišču ASK Primorja. Postava je sledeča: Vidmar, Zot, Bončina, Rogač, Brcar, Zoidarič, Benede-tič, Perko, Rape, Logar Stane, Banovec. Re« zorvi: Logar Peter, Steiner. Reditelji: Be« zlaj, Carl, Gartner, Klir. Stranski sodnik: Logar III. Zbirališče ob 14. v Zvezdi. Dopoldne ob 10. odigra rezerva tekmo z rezervo ASK Primorja na istem igrišču. Zbirališče ob 9. v Zvezdi. ŽSK Hermes. Pozivam prvo moštvo in rezervo na sestanek, ki se vrši danes ob 11.30 dop. v klubskem lokalu Igralci Bar« dutzky, Jesih Stane, Novak Stane, Čop Slavko, FHipič Ciril, Starman, Mihelak Vin-cenc, Kopač Joško, Rafko. Knapič I. in II, Ložar L in IL Jeglič naj se istega brezpogojno udeleže zaradi postave moštva in razdelitve opreme. Kdor se sestanka ne udeleži, ne pride v poštev za igro v ponedeljek. — Načelnik. Primorje (notf. sekcija). Naaled« nji igralci motajo biti dane« ob 15. na igrišču, Jri je naznačeno v objavi LNP: Karii, Slamič, Jug L, Pišek, Svetič, Erman II, Peč* nik, Jančigaj, Uršič, Buljevič Z., Sočan, Ter ček. Odigra se prvenstvena tekma s SK Jadranom. — Načelnik. SK Svoboda. Dane« ob 10 na igrišču SK Slovana trening na dva gola. Sledeči naj bodo točno oo 10. v naši garderobi Papler, Novak, Večerin Boncl, Gabršek, Sustar, Skapin, Potrato, Korbar, Kovač, Breznik; proti pa: Starčnik, Zore, Sušnik, Bagia, Batič, Habicht, Zaje, Slavko Koser, Seme, Jereb, rezerve Tasotti, Toplišek. — Načelnik. SK Ilirija (lehkoatfetska sekcija). Na praznik, 19. t m. ob 10. dopoldtae na Igrišču crooscountry-trening. Ob 11. j« isto-tam sestanek vseh atletov, važen zato, ker se bodo določili dnevi za trening na igri« Mu. Torej vsi in točno! Preda\>anje o zimski olimptjadi U nepreklicno ▼ četrtek zvečer ob 20. v dvorani Uniona. Predavatelj nam bo na* »orno predočB organizacijo takih tekmovanj, ki se morajo šteti med največja »vetoma tekmovanja, tako po udeležbi narodov, kakor tudi po udeležbi tekmovalcev, ki so predstavljali elito tega, kar zmorejo posamezni narodu Pojasnil bo točno in jasno, kak je bil položaj, naših zastopnikov na tem i »ednarodnem nastopu. Povedel nas bo dalje v vso zimsko krasoto Engadina v okolici St. Moritza in pokazal kako silna bogastva naravnih krasot čuva ta del Švice. Vse to bo spremljalo 95 krasnih diapozitivov, deloma v barvah. Vstopnice se dobe ▼ predprodaji pri tvrdki J. Goreč ▼ Ljubi ianl Tenis sekcija SK Tftrifa. Prijav« m ti nh je vpo«lati do 5. aprila t. L na naslov: Milan Kmet, Gos po svet »k« cesta 8. Navesti J« natančno partijo (4 do 6 oseb) in vse razpoložl jive ur«. VderajSnjl nogomet rta Dunaja. V pr> venstvu sta včeraj popoldkie zmagala WAC nad BAC s 5 : 1 (2 : 1) in Vienna nad Slovanom s 3 : 1 (0:1). Tekmi sta bili prav dobro obiskani M\ onstran granic p— šest kvintetov eksplozivnega materi* jata so sapieniti videmski policijski agent« je v Prapotnem med beneškimi Slovenci Materijal se je prodajal v Bolonjo in druga italijanska mesta, baje tudi nekim jugoslo* venskim tvrdkam. p— Nov topničarski polk v Puli Tc dni se je konstituiral v Puli nov težkotopničar-ski polk št. 5. Poveljnik Sagna je izdal na istrsKo milico poslanico, s katero ji podaja roko za skupno delovanje «v rimljanski deželi, ki je bila pred kratkim odrešena izpod divjega tujega gospodstva*, zaupajoč v vedno silnejšo atccijo fašističnega režima, ki vodi do veličine Italije, ki je močna ln katere se vsi bojijo. Miličarji so odgovorili, da so bojno razpoloženi. p— Mussolini je pohvalil tržaškega ta>» nika Kobola, da si je irpremenil priimek v Cobolli«Gigli Fašisti razbobnavajo to po deželi in trdijo, da je Mussolini ukazal da se morajo drugorodci takoj potruditi do politične oblasti, da jim izpremeni priimke. Kdor tega ne stori nemudoma, bo kaznovan in oblast mu bo soma določila no^ pri« imek. p— V Batah so hoteli ustanoviti kmečki sindikat. Povabil je tja organizatorje znani fašist, učitelj \VinkleT, oni, ki je Sket, doslej učiteljica v Kostrivnici; za stalno učiteljico v Humu pri Ptiru za stalnega šolskega upra vitelja pri Sv. Barbari v Halozah Mirko Kosi, doslej učitelj na isti šoli: za stalnega učitelja na ljudski šoli v Kozjem pa tamkajšnji šolski upravitelj Ivan Slepec. ♦ Vodniki po naši državi. Glasilo potni-Ikega urada »Jugoslovanski turizem«, ki izhaja v Splim, k pričel ebiavliatl »Vodnik po Jugoslaviji*. Doslej je bil obiavljen vodnik od Sušaka do Raba. v prihodnji številki pa bo izšel vodik od Raba do Stona in od Etona do Ulcinja. V nadaljnjih številkah bo objavljen vodnik po Črni gori. Bosni in Hercegovini, po Sloveniji, Hrvatski in Južni Srbiji. ♦ Japonska delegacija v Jugoslaviji. Člani Japonske trgovinske delegacije so predvčerajšnjim te Beograda odpotovali v Zagreb, kjer bodo ostali dva dni, potem pa bodo nadaljevali potovanje v Lmbliano. V Beogradu je delegacija med drusrrn posedla Trgovsko zbornico, centralo industrijskih korporacij in druge gospodarske institucije. ♦ Naša država sodeluje pri proslavi Ib-senove stoletnice. V Oslu na Norveškem se v teh dneh praznuje fbsen-ova stoletnica Na proslavi sodeluie tudi naša država. Kot zastopnik Jugoslaviie ie v Oslo odpotoval dramaturg beograjskega narodnega gledališča dr. Oavela. ♦ Novi davčni rakon. Koncem tedna bo Izšel v založbi Tiskovne zadruge novi davčni zakon v posebni kniižici. 584 ♦ Honorarni profesorji v stavki. Po vesteh iz Sarajeva so honorarni profesorji tamkajšnjih učnih zavodo\ 16. t. m. stopili v stavko ker jim ministrstvo prosvete ni hsplačalo zaostalih honorarjev za nadure. V pouku bo zaradi tega nastal zastoj in se ttčna snov ne bo mogla pravočasno dovršiti ♦ Razpis državne službe. Pri oblastnem poveljstvu drž. varnostne straže v Ljubljani Je ra-zpisano mesto revirnega nadzornika H. razreda. Prošnje je vložiti do 10. aprila. Natančnejši pogoji so razvidni iz razpisa v »Uradnem listu.«. ♦ Smrtna kosa. h Sv. Bolfemka pri Središču nam poročajo; Preteklo sredo smo pokopali uglednega posestnika Vincenca Stamparja, ki je podlegel nagli bolezni. Pokojnik le bil med okoličani zelo priljubljen, kaj Je pokazala udeležba pri pogrebu, katerega se je kljub slabemu vremenu udeležilo mnogobrojno občinstvo. Zahvala gre v prvi vrsti njegovim sosedom, ki so pripravili krasen voz, da so prepeljali krsto ca pckopalitšče, kakor tudi domačim pevcem, ki so zapeli na domu im ob grobu krasne žalostinke. Pokojnik le bi' svak ptujskega odvetnika in predsednika krajevne organizacije SDS dr. Šalamuna N. v m p.! ♦ Vsem Interesentom! Ker se ie vršit pregled obrtniškega in trgovskega indeksa že pred več leti, smo prisiljeni izvršiti v dosego res popolnega naslovnika večkrat kon--fcrolo vseh podatkov. Zaradi teea naj nam blagovolijo oprostiti vsi naročnik' in ostali Interesenti zamudo Izdaje. Adresar mesta Ljubljane bi okolice se sedaj nahaia že v tisku bi sicer prvi del, to }e seznam naslovov privatnikov. Celotni adresar bo vseboval čez 50.000 naslovov ter bo v vsakem oz-ku popolnoma zanesljiv in točen informator. Vse one interesente, pri katerih se do sedaj še niso oglasili naši zastopnik; in ki žele kakršnekoli informacije, prosimo, da se obrnejo na našo pisarno. Pripominjamo, da se Trše korekture naslovov in sprejemanje naročil tik do zaključka stavljenja Na pismeni oz+n?ma telefonični poziv se bo zglasil pri stranki naš zastopnik osebno. »Adresar mesta Ljtrbliane ?n okolice«, Kongresni trg it 3-1., telefon 29—70 (prej Učiteljska tiskarna). 590 ♦ Slovensko prosvetno društvo v Zagrebu. Na sestanku 12. t. m. Je bilo osnovano v Zagrebu Slovensko prosvetno dru. Ifrvo za napredek slovenske kulture 'n pospeševanje kulturnih zvez med Hrvati in ostaflni! Slovani. Sestanka se je udeležilo veliko od'ičn-'h slovenskih intelektualcev iz Zagreba lin b:,a so zastopana tudi društva Čudite se firSsse! Kot zaSStno sredstvo proti Španski bo« Jezni so uporabTiali za časa velike epidemi* Je leta 1918 in 1919 v Švici, Franci ii in An* jfleSki, a leta 1927 tudi v ostalih pokraiinah, kakor tudi pri nas z naiboljšim uspehom ANACOT »ft^TILI RR WftM»*RA Čuvajte se slabili preparato-v, katere v racfniem času prodajajo kot imitacijo Ana* kot*oastil. Dobite jih v vseh lekarnah po zelo nizki ceni. {uvaiti se sripe! naših akademikov. Dne 15. t m. se !e sešel izvoljeni začasna odbor, ki je sestavil društvena pravila in prevzel vse priprave za glavno ustanovno skupščino, ki se bo vršila dne 15 aprila v prostorih Zveze slovanskih društev. V začasni (pripravljalni) odbor so bili izvoljeni: za predsednika g. dr. Ivan Okretič, podpredsednik Stola sed. morice, za podpredsednika g. Srečko Kumar, profesor na državni glasbeni akademiji, za tajnika in blagajnika g. Makso Pita. mic, uradnik Prve hrvatske štedionice, za odbornike pa razni slovenski i,n hrvatski inteligenti. • Naše pohlevne poŠte. Prejeli smo: Izmed vseli državnih nameščencev poslujejo v najslabših uradih poštni uslužbenci. Kako naj bo neki primeren za poštno urado. vanje lokal, ki je bil svoje dni zidan za vse kaj drugega, kakor je državni urad. Lahko bi našteli večje število pošt širom Slovenije, ki so nastanjene celo v bivših skladiščih in hlevih Od pogodbenih poštarjev se zahtevajo uradu primerni lokali, a kadar gre za najem uradnih prostorov državnim poštam teiai ni poštna uprava nič kaj izbirčna Glavna reč ie. da dobi potreben prostor zelo poceni. Na zdravje poštnih uslužbencev in na državni ug'ed se čisto nič'ne ozira. In vendaT donašajo državi prečanske pošte na milijone in milijone čistega dobička Da občinstvo obsoja to krivico, je povsem umljivo. Če se že ne grade v Sloveniji poštna poslopja, naj bi se že vendar jemali v najem v ličnih hišah lokali, ki bi ne škodovali državnemu ugledu in ne zdravju poštnih uslužbencev. Dasi imajo naše vlade malo smisla za zdrave, svetle in suhe uradne prostore, vendar bi ne bile pošte v bodoče v vlažnih, mračnih in nezdravih lokalih, če W se ravnale slovenske občine po zgledu naprednih va-ščanov v Š Poštna uprava je iskala tam prostor, kamor naj bi se pošta preselila. Imela je sicer na ponudbo !ep lokal v lični vili, a pogajanja niso uspela, zaradi »previsoke« najemnine In treba je bilo še naprej stikar po kmetiških hišah in kočah za temnimi kamricami in konjskim, hlevi. Ali brez uspeha Noben posestnik n,i mara! dati svoje skromne shrambe poštni upravi v najem. Navsezadnje je rada ali nerada pristala poštna uprava na tisto »silno veliko« najemnino Danes hodijo tamošnji občani z veseljem na pošto v lepo novo vilo Pravijo. da nima nobena razredna pošta v vsej Sloveniji tako lepih modernih uradnih lokalov kakor so na tel pošti S tem svojim činom so vr!4 možje v Š očuvali državna ugled in zdravje poštnih nameščencev. — Čast jim! ♦ Nove zveze z dalmatinskim Primorjem. Z novim voznim redom, ki bo 15 maja stopil v veljavo, se bo vožnia brzovlakov na progi Zagreb-Split izpremenila tako, da bodo od 15 maja imeli zvezo s parobrodi, ki plovejo iz Splita v šibenik, Dubrovnik in Kotor in do vseh večjih otokov v bližini Splita. V Šibeniku pa bodo brzovlaki imeli zvezo s parobrodi. ki odhajajo v severno Dalmacijo i obleke površnike za gospode kupite najceneje pri tvrdiki FRAN LUKIC, Ljubljana, Stritarje, va ulica — Velemestna izbiral • Redka slavnost Te dni se je vršila v Leverkusenu pri Kolnu slavnost, ki je bila svojevrstna m nadvse zanimava Ravnatelj znane tovarne »Bayer« (sedaj združena v ogromni aniiinski koncern) g. dr h. c. R. Manu je praznoval 401etnico svojega dela. Ob tej prilikj je bala sklicana konferenca vseh zastopnikov imenovane tovarne iz vsega sveta. Ker so zastopniki večinoma domačini države, v kateri delujejo, je bila slika kaj pestra. Pri slavnostnem aktu je bilo zastopanih 32 držav z 48 zastopniki, večinoma vsi v originalni noši svoje države Jugoslavijo je zastopa! naš rojak dr. Trauner v slovenski narodni noši. Zanimivi so bili zastopniki lz Brazilije, Japonske, Indije itd., večinoma zdravniki in kemiki. Po slavnosti so se vršile znanstvene konference, ki so trajale 8 drai m so podale izredno zanimiv medicinski materija!. Vsak znanstveni zastopnik le releriral o zdravstvenem stanju svoje države, o gospodarskih prilikah in drugih zanimivostih Jugo-slovenski zastopnik je obširno poručal o zdravstvenih ustanovah v kraljevini SHS. o uspešnem pobijanju malarije s plazmochi-nom in o asanaciji luetično Inficiranih pokrajin s salvarzanom in spi rod dom. Spioš-no priznalo in občudovalo se ie delo g. dr Štamparja na polju higijene. Zelo zanimava so bila poročila o boleznih tropičnih krajev, predvsem o spalni bolezni in framboe-ziji, ki se uspešno zdravijo z Germaninom odnosno salvarzanom. Obširen referat o zdravstvenem stanju sodobne Rusije je podal zastopnik iz Moskve. Pri večernih prijateljskih sestankih so zastopniki pripovedovali svoie doživljaje iz medicinske ku. rlozitete te vseh delov sveta. ♦ Zagrebško narodno gledališče. Kakor Javljajo zagrebški listi, je intendant narodnega gledališča v Zagrebu Vladimir pl. Tre-ščec-Baranjski podal ostavko na svoj položaj zaradi premajhnega kredita za zagrebško gledališče, zaradi katerega bi se mo rala fzvršiti taka redukcija, da bi delovanje gledališča postale problematično. * Otvoritev avtomatične telefonske centrale v Zagreba. Poštna direkciia v Zagrebu intenzivno pripravlja program za slavnostno otvoritev tamkaišne avtomatične telefonske centrale, ki je določena na 1 aprila. Točno ob polnoči med 31. marcom in 1. aprilom bodo zvezani novi aparati z »Tttunettgno centralo. Otvoritvena trt nost se bo vršila 1. aprila v prostorih poštne direkcije. Slavnosti se bodo udeležiM minister pošte in brzojava ter višii uradniki ministrstva, zastopniki civilnih ta vojaških oblastev, delegati vseh direkcij ter raznih gospodarskih organizacij * Pedagoški kongres v Berlina se bo vršil od 12. do 17 aprila ob priliki konference Mednarodnega učiteljskega udruženja v znamenju novodobne osnovne šole. Na programu je 23 predavanj šolskih reformatorjev svetovnega slovesa (Karsen, Kerschen-steiner, Seyfert, Wo!ff, Goetze. Pailat, Gloeckel i. dr.), ki bodo podali poročila o današnjem stanju pedagoške znanosti s posebnim ozirom na novo šolo (delovno šolo), vzgojo najširših plasti itd. Vodstvo obeta dati udeležencem popoln vpogled v novodobno osnovnošolsko vzgojno delovanje in se bodo v to svrho vršili ogledi najrazličnejših nemških vzornih osnovnih šol, aranžirale se bodo specijalue razstave šolskega dela in najnovejših učil. Kongres, ki je prv*i te vrste v povojni dobi, hoče vsem državam pokazati, da le reforma osn. šole izvedljiva — ne brez uspehov. Zato je povabljeno uči tel i stvo vseh držav in bi bilo v interesu našega šolstva želeti, da se udeležijo kongresa tudi naši učitelji. Našt šolska cbiastva bi pač morala omogočiti čim večjo udeležbo najboljšim šolnikom. * Hidroelektrična centrala oh Kolpi. Električni odbor mestnega zastopa v Kar-lovcu je te dni razpravlja! o zgradbi nove hidroelektrične centrale ob Kolpi in sklenil, da se bo z gradbo pričelo že letošnjo pomlad. Najnovejše za spomlad o d Im O © JOS. SNOJ manufaktura LJUBLJANA Prešernova ul 3. Solidne cene. D o cr »i o ♦ K obnavljanju zemljiških knjig, uničenih po požaru v dunajski justični palači, o čemer smo nedavno poročali, dostavljamo, da je pri avstrijskem konzulatu v Ljubljani na vpogled seznam nepremičnin, za katere je bila nova zemljiška knjiga otvorjena. ♦ Oceanografski institut na našem Jadrana. 2e pred par leti se ie v naših znanstvenih krogih razpravljalo o potrebi ustanovitve oceanografsko-biološkega instituta na našem Primorju. ki naj bi znanstveno proučeval floro in favno Jadrana. Z vprašanjem sta se bavilj Akademiia znanosti v Zagrebu in Akademija znanosti v Beogradu, ki sta obe prišli do zaključka, naj se na Jadranu ustanovi tak institut. Po podrobnem proučevanju je bilo sklenieno, da se institut zgradi na Marianu v Splitu. Tudi Nemci, ki so doslej imeli svoi oddelek v Haliianskem oceanografskem institutu v Na-poliju, so se začeli zanimati za to vprašanje ter so Izjavili, da bi dali na razpolago večjo svoto denarja za gradbo. samo da se ustvari nekaj velikega. Naša vlada je pre-liminirala za ta institut 8 milijonov, Nemci oa predlagajo, naj bi se v ta namen potrošilo vsaj 30 milijonov dinarjev ln so pripravljeni sami prispevati razliko ter vso znanstveno opremo te Napolija prenesti v projektirani institut. Naši znanstveni krogi proučavajo sedaj nemško ponudbo. Vse kaže, da bi pri tem institutu radi sodelovali tudi Čehi. Zdi se, da bodo pogaiania ugodno potekla in da se bo z gradbo oceanografskega Instituta na Jadranu pričelo v naj-kraišem času. ♦ Varstvena znamka »Dečve« — srce h lecta. »Propaganda Dečve« ter Jugosloven. ska Matica sta si pridržali vse pravice do naše narodne »Dečve« in njenih vzorcev. Istotak© bo postavno zaščiteno vse, kar bo spadata v pediročje časovnega narodnega oblačila da se s tem izključi vsaka zloraba in vpadanje tujih vzorcev pod označbo »Dečvin« ali naroden Le na ta način se bo mogel vzdrževati pravilen narodni t*p ta interes narodnih tnsitudj V kratkem se bo v vseh novinah objavil prvj narodni vzorec za »Dečvo« ♦ Družba sv. Cirila In Metoda Je edtao slovensko obrambno šolsko društvo v Jugoslaviji Podpirajte družbo po svojih močeh! ♦ Velikonočne razglednice. Jugosfovenska Matica bo Izdala tekom prftodnMh dni tri nove Gasparijeve velikonočne razglednice, in sicer »Cvetno nedeljo«, »Velikonočno« to »Idilo s Krasa«. Te tri razglednice ^tvorijo s tremi prejšnjimi Gasparijevimi razglednicam! »Aleluia«, »Pfrhi« ta »Zeleni JurfJ« serijo, ki se bo prodajala po 8 Din po vseh knfigarnah in trafikah. Posamezne razglednice bodo stale 1.50 Naročila sprejema že sedal Jugoslovenska Matica v LJubljani, ^elenbtiTgova ulica 7-n. ♦ Neznan slaboumen mtitec. Dne I. t. tn je bil oddan liubltanskemu mestnemu magistratu slaboumen mutec, star približno 17— 20 let Ker ne daje neznanec niti t zraki nobenih pojasnil, ni mogoče dognati, kdo ta od kod le. Oblečen Je v sfve hlače ta zelenkast suknjič ter fma vojaške čevlje. — Osebtri popis: oč! rujave. lasje kostanjevi (ostriženi), obraz ovalen. Kdor bi lahko dal kakšna pofasnila o gori imenovanem naj iiti blagovoli sporočiti ustno ali pismeno mestnemu magistratu v Llnbllani. soba 42. ♦ Spre»em»n.le drobiža sosednih držav. V smislu odredbe finančnega ministrstva smejo naše državne blagajne sprejemati od davčnih obvezancev samo predvojni (rrf-kliasti) drobiž sosednih držav t» dnevnem kiirzu. ta sicer bolgarskih 100 levov za 42 Din, nrrmmskfh 100 leiev za 35 Din ta grških 100 drahem za 75 Din. Predvojni niki testi drobiž ostalih dTžav se sprejema po noml- SARG-0V Cvetličarna Anton Bajec Ljubljana Pod Trančo vrtnarija. Tržaška cesta M Telefon 32—22 nalu al pari za dinarje. ♦ Novi stroji za izdelovanje cigaret. Uprava državnih monopolov ie naročila nove stroje za izdelovanje cigaret, ki bodo v osmih delovu'h urah dvignili kapaciteto na 400.000 komadov. Stari stroii so imeli kapaciteto 180.000 komadov v osmih delovnih urah. Uprava monopolov le tudi naročila nove stroje za mešanje tobaka. ♦ Pomoč oezaposlenim v Novem Sada. Mestni senat v Novem Sadu te votiral znesek 200.000 dinarjev v svrho podpiranja tamkajšnjih nezaposlencev Nezaposlena debe nakazila za prejem naturalii. Vsak/ nakazilo se glasi na 10 kg moke. 3 kg masti 5 kg krompirja, 3 kg fižola ln osminko sež-nja drv. Senat bo najel posebno posojilo, da se bo mogla akciia v korist nezaooslencem v večjem obsegu nadaljevati. ♦ Zagoneten umor. V Daliu pri Osjeku so doslej še neznani zlikovci umorili seljaka Miloša Jokiča. Morilci so v Jokičevem stanovanju vse preobrnili, a naši' so samo 500 Din. Predvčerajšnjim sta bila hči umorjenega in njen mož Sveto Virag aretirana, ker sta osumliena. da sta izvršila umor. ♦ Vlak odrezal seljaku obe nosi. Iz Kar-lovca poročajo Seliak Dušan Tesla te Voj-niča je s težko vrečo moke na hrbtu v bližini postaje Skakavac korakal čez železniški tir. V trenutku je pridrvel vlak iz Vir-ginmosta podrl seliaka na tla in mu odrezal obe nogi. V brezupnem stanju ie bil ponesrečenec prepelian v bolnico. ♦ Proces proti madžarskim Špltonom. V Beogradu se Je pričela obravnava proti dijaku Aleksandru Hegediisu privatnemu uradniku Karlu Mesarosu in ekonomu Gju-ki Ma.nuziču iz Subotice. ki so obtoženi špijonaže v korist Madžarske Vsi so »delovali« po navodilih oficirja Kovacsa ter mu pošiljali zaupna poročila o stanm naših vojnih skladišč, o preskrbovaniu naše vojske z aeroplani ta orožjem, o gibanju voiaških edinic Itd. Pri Hegedusu se ie našlo več pisem, pisanih s kemično tinto Hegedus ie v Madžarski absolviral šolo za špiione. Obravnava bo trajala več dni. ♦ Smrtna obsodba zaradi amora. Pred sodnim stolom v Belovaru ie bila predvčerajšnjim proglašena razsodba s katero je bila obsojena na smrt Ana Šušanj. ki Je na božič lanskega leta s šivan ko izbodla oči svojemu možu ter ga potem zadavila Njihovo zakonsko življenje le bila vrsta prepirov ta pretepov, dokler ni prišla do tragičnega konca. Njen oče, ki ie bil prisoten pri krvavi tragediji, Je bil obtožbe oproščen zaradi pomanikania dokazov ♦ Dražba občinskih lovov v konjskem okraja se bo vršila po naslednjem redu: 11. aiprila za občine: Beztaa, Grušovje, Konjice trg, Tepatrje. Tolsti vrh in VTbo'je v uradu sreskega poglavarja v Konjicah, soba s pričetkom ob 10 dopoldne; 13 aiprila za občine: Sv. Jernel. Laže, Loče in Zbelovo v občinski pisarni v Ločah s pričetkom ob 10. dopoldne; 16. aprila za ob-čtae Oplotnlca in Okoško v občinski pisarni v Oplotnici s pričeikom ob 10. dopoldne: 18 aprila za občine: Sv Kunigmu da, Padeški vrh. Stranice ta Zreče v občinski pisarni v Zrečah s pričetkom ob 11 dopoldne; 20 aprila za občine: Vitanje in Brezen v občinski pisarni v Vitanju s pričetkom ob 10. dopoldne. Natančnejši Pogoji so razvidni Iz razglasov na uradnih deskah poglavarja ta -imenovanih občin. ♦ Lovske zakupnike opozarjamo, naj lovske kavcije, ki Jih imajo položene v obliki hranilnih knjižic, zamenjalo za državne papirje (7% Investicijsko posojilo ali obveznice Ratne štete) — Odbor SLD. 593 ITO — zobna pasta najboljša! ♦ LJndem, ki trpe na potrtosti, splošni onemoglosti, delanezmožnosfl. povzroča naravna grenčica »Franz-Josef« živahno kroženje krvi ta tako osrveži vsakega bolnika Vseučiliškl profesorji ta znanstvenici trdijo, da priipomore grenčica »Franz-Josef« zaradi svoje lahko odvajajoče učinkovitosti splošno osveženle duha ta veselie do dela Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah ta špecerilsklh trgovinah. U ♦ Gramofonlstl! Pravkar so dogotovljene plošče naših slovenskih umetnikov ge Lov-šetove. ge Thierrv-Kavčnikove. gdč. Ziko-ve, gg. Betefta ta Šimenca, plošče s kupleil g. Rogoza. V zalogi so tudi plošče zagrebških ta beograjskih pevcev. Samoprodala za Slovenijo le v trgovini Iv. Bonač. Ljubltena Selenburgova ulica 3. 591 ♦ Sadno drevje, pritlikave marelice, če-šnie. lahlane. prunus trfloba. lepotlčno grmičevje. divlo trto. vrtnice plezalke, nizke in visokodebelne nudim 'za pomladno saditev Naprava ta negovani? privatnih vrtov Anton Perant. trgovski vrtnar I« drevesni-čar Mnhftana. Ambrožev trg 3. 50 ♦ Sadlarfl! Zadnfl čas le da si nabavite arborln. k! ea Izdehrie edinole tvrdka Che-motechna Lhibliana. Mes^n' trg 10. na dvo-riščn veletrgovine A & F Skr>beme. ♦ Arhorin sredstvo zoper sadna škodljivce, nadalje deslnfekcijska sredstva sairitol, sanoform fn saneolin ima v Mariboru statto v zalogi: Drogerija M Wolfram. nasl. M. Kane. Gosposka ulica 33. 45 ♦ Za razkuževanje pri nalezljivih boleznih uporabljajte sanitol. ki se dobi v vseh lekarnah in drogerijah Zaloga za Maribor: Drogerija M VVolfram. naslednik M. Kane, Gosposka ulica 33. 45 ♦ Obleke kemično čisti, barva, olisira in lika tovarna Jos. Reich. ♦ Knjige pozabila v vlaka. V noč! od 10 na 11. t. m je gospa, ki se ie vozila te Zalega v Laze. pozabila v 3. razredu potniškega vlaka zavitek knjig. Poštenega najditelja prosi, nai kniige vrne v Laze. ♦ Vsak dan prihajajo za gospode najnovejši cefirii in popelini za sraice. P. Mag-dič, LJubljana. h LfcMiane n— Oglasni oddelek »Jutra« bo v ponedeljek odprt za stranke od 9.—11. ure dopoldne. u_ Gibanje železniških uradnikov H. kategorije. Prometno ministrstvo pripravlja nov zakon za železniško osobae. Po dosedanjih dispozicijah ne bodo železniški uradniki II. kategorije nič na bolišem zaradi čtsar se sestanejo v četTtek 22. t m. v steklenem salonu restavracije na glavnem kolodvoru ob 20. uri in kjer bodo razpravljali o novem zakonu za železniško osobje, o zmanjšanju kreditov za proračunsko leto 1928-29 in o redukcijah. Za dosego pravic je potrebno, da se strnejo vsi v enotno falango. Od naše strani želimo, da bi svoja prava v tem boju uveljavili! n— Organizacija jugoslovensklh emigrantov (Orjem) Ljubljana. Dopisi, ki nam prihajajo iz vseh delov države od vseh stanov, jasno dokazujejo potrebo močne m enotne organizacije vseh naših emigrantov. Vsi. delavci kakor tudi tateligenti, se zavedajo, da je bil že skrajni čas ustanoviti to organizacijo, ki naj skuša odpomoči težkemu položaju, v katerem se nahaiaio naši emigranti in ki naj prične z resnim ta treznim delom proti tiranom, daleč proč od frai in slepega besedičenja. Vsi se obračajo z zaupanjem v organizacijo in so prepričani, da bodo v njej našli tisto, kar so zaman iskali in čakali dolgih deset let. Kakor le na eni strani mnogo volje ta energije, tako opa žamo rudi mlačnost ta osebno koristolov-stvo. Nad zadnjimi je izrekel obsodbo že narod sam, zato Mm ne bo odšlo plačilo; mi pojdemo molče preko njih Vsi oni pa ki še niso izginili v vrtincu žMienia ta katere veže do rodne grude, do očetov ta mater, Še vedno trdna vez ljubezni, vsi ti se bodo pridružili naši vrsti ne ozirate se na desno aH levo, s trdnim prepričanjem, da delajo prav sebi in narodu. — Glavno tajništvo Masarykova c. 1. u— Himen. Danes se bo poroči! v Kamniku znani naprednjak. knjigotržec g. Otoo Obradovič iz Ljubljane z gospodično Anko Japljevo, Iskrene čestitke. a— «Pred poroko«. To Izredno uspelo burko bo ponovil Šentjakobski gledališki oder Jutri v ponedeljek ob 20. Burka Je prepletena z zelo komičnimi zapletljail ta zabava gledalca skozi vsa dejanja. Pripominjamo, da je to že 5 repriza, kar ie najboljši dokaz, kako publiki ugaja. Posetite predstavo! tt— Tenis-odsek Atene sprejem« nov« priglase članstva pismeno na naslov: Aleksandrova cesta 2. Priglašencem se bodo razposlale pojasnflne listine nato bo sledi sestanek. 3&> n— Dijaška uprizoritev »Julija Cezarja« Dijaki ljubljanske humanistične gimnazij« bodo uprizorili v soboto 24. t. m. popoldn« in v torek 27. t. m. zvečer v ljubljanskem Narodnem gledališču v korist počitniškim kolonijam Podmladka Rdečega križa Sha-kespearjevo tragedijo »JuliJ Cezar« v ble-stečem Zupančičevem prevodu. »Julij Cezar« Je eden največjih dramskih umotvorov Brez dvoma bo tudi v Ljubljani vzbudil veliko zanimanje v interpretaciji agftaih dijakov, ki so se pod vodstvom g. F. Lipah« z občudovanj« vredno vztrajnostjo ta Uu-beamjo oprijeli dela. Prva predstav« Js namenjena zlasti dijaštvu, druga vsem« ostalemu občinstvu, ki zna ceniti resnično umetnost ta idealno prizadevanje mladih dijakov. o— Občni zbor gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okrai v LJubljani bo dne 31. t m. ob 20. v gostita! prt FTankarJn na Dolenjski cesti s običajnim dnevnim redom. a— L. van Beethoven. Opozarjamo ceni občinstvo na prekrasni veleffhn. ki ga bo predvajala ZKD danes ta Jutri v Prostorih kina Matice, vsakokrat ob 11. dopoldne. Film, katerega fe ustvarila NernčHa ▼ počaščen Je stoletnice smrti največjega mu alkalnega genija, nam bo predvajal v pretresljivih slikah njegovo tragike potao življenje. Vsakdo, ki se je katerikrat naslaial ob nesmrtnih Beethovnovih skladbah, si mor« ogledati ta film. Ker je pričakovati velike«« Prišel Je ▼ posteljo ko so ze petelini peli in ko se je zbudil, bolela ga je glava, slabo mu je bfl. 1-2 Aspirin tablete mu bodo olajšale težkoče. Zahtevajte pa vedno originalni zamoi JRafek**, Id se spozna na modro-belo-rdeti varstveni znamki. navala, aa] srt vsakdo pravočasno preskrbi potrebne vstopnice. Blagajna se bo otvorila •bakrat zjutraj že ob 9.30. u— »Dom« stavbna zadruga državni na-nieSčencev ta upokojencev, r. z. z o. J. v Ljubljani, sklicuje redni občni zbor za 26. t. m. ob 10.30 v zadni sobi Narodne kavarn« dnevnim redom: 1.) Poročilo načelstva; 2.) poročilo nadzorstva, 3.) sklepanje o računskem zaključku in absohitoriiu načelstvu ter nadzorstvu, 4) teprememba pravil!; 5.) ▼olitev načelstva ta nadzorstva; 6.) slučajnosti. Opozarjamo zadružnike na določilo £1. 36., zadružnih pravil, Po katerem se bo vrHl, ako pri prvem občnem zboru ne bosta navzoči dve tretjini Članov pol ure posnete aa istem mestu in z Istim dnevnim redom drug občni zbor, na katerem se veljavno sklepa večino treh četrtin navzočih Banov brez ozira na število udeležencev — Načelstvo. 594 n— Kovldska zadruga r Lhrbllani vabi *M člane, da se v polnem številu udeleže proslave Zveze obrtnih zadrug, ta sicer po-sdravnega večera, ki bo 18. t. m. ob 20 v dvorani Kazine, ta slavnostnega zborovanja t. m. ob 10. dopoldne v dvorani Narodnega doma. _ Pepcam in Jožkom priredim zabavo v nedeljo od 20 do 2. Igra ruski orkester v nedeljo in po> nedel jek JOSIP URAN, restavracija «pod Skaico*. o— Občni zbor »Saveza Trezvene MJa-deži«, oblastnega središča Ljubljana, se bo vršil danes, v nedeljo, v areni Narodnega doma ob 10. dopoldne. Istotam se bo vrtijo zabavno popoldne ob 15. K obema prireditvama vabi prijatelje hi simpatizerje trezDostnega gibanja odbor ■_»Edinost« — Ljubi lana. Dane« se udeležimo vsi shoda KDK. Zbirališče ob 9.30 pred Taborom. — Tainik. a— Dražba »v. Cirila in Metoda t Uub-ft&rri hna v zalogi prav lične velikonočne razglednice Trgovce in podružnice prosimo sa naročila 1 595 Sokol Šiška — danes družabni rečer pd Keršičn. — Jožice in Jožeti vabljeni na to prireditev! Diskosljakl ročar iz vrtnarstva. Cia-M podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani obveščamo, da bo v torek 30. t. m. ob dvajsetih v dekliški me-ičansld šoli pri Sv. Jakobu dfekusiiski veter. Obravnavalo se bo vprašanje »Pomladna deJa na vrtovih«, ki jih bodo vodili g M. Humek, višji sadjarski nadzornik v pok. ter drugi strokovnjaki. — Tajnik. ■— Radarsko glavarstvo. V torek, sredo In četrtek, to je 20. do 22. t m., se pri rudarskem glavarstvu zaradi selitve ne bo s strankami uradovalo. Od 23. t. m. nadalje bodo uradni prostori rudarskega glavarstva ia okrožnega urada na Turjaškem trgu štev. i. I. nadstropje. H— Orkestralno društvo Glasbene Matice bo priredilo v sredo 16. aprila cerkven koncert, na katerem bo izvajalo starokla-sične skladbe iz 17. stoletja komponistov Bacha, Handla, Corellika. Dell' Ahaca, Lo-caetllija in Matheona. Na orglah bo sodeloval regens chori g. Premrl, godalni orkester pa bo vodH komponist g. Adamič. m_Društvo slušateljev iuridlčne iakuhe- «n. Na 16. rednem občnem zboru 15. t. m. Se }s izvolil naslednji odbor: predsednik Robert Kramberger. podpredsednik Mirko Potckar, tajnik hran Preskar. blagajnik Zdenko Bačič, odbornik Leon Krek. knjižničar U Jevgetrij Srebot. knjižničar II., Zdravko Kalan, revizorja Boris Kermatmar In M-rMan Zajec. laj boljše, naftrafnejše zato najcenejše 1 a— Drobna policijska kronika. Od petka na soboto so bili pruavijsni policiji naslednji dogodki: 1 sleparstvo, 1 telesna poškodba, 1 prestopek nevarne grožnje, % prestopka pasjega kootumaca, 2 prestopka nedostojnega vedenja, 1 prestopek pijanosti, 1 prestopek prekoračenja policijske ure in 8 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacij je bilo izvršenih 10, in sicer: 1 zarao Vkupmemu nastopu vojaške patrulje in varnostne straže se Je komaj posrečilo obvladati nemimeže. Pred vhodom v vojašnico s« le druga skupina lotila caio vojaške straže pa jih !e seveda pošteno skupila s puškinimi kopiti. Neki spremljevalec je bil tako natreskan, da se le zaletel s kovčegom v izložbeno okno Celjske posojilnice ta razbil veliko šiipo Napravi? le škode za okroglih 4000 Din. Manjkalo pa tudi ni komičnih prizorov Neki že starejši možakar se ie prodtlciral stoječ na vpreženem vozu pred vojašnico Naenkrat je konj potegnil, možakar pa na. pravil lep saltomortale na glavo V splošnem se je dalo ugotoviti stopnjo olike ta izobrazbe taiko posameznikov kakor tudi krajev Ugotoviti morama da je bila lani večja disciplina iti seveda tudi več?i red in mir. e— Sredoostnf selem v Celju je W1 včeraj slabo obiskan Prišlo je malo prodajalcev, 5e mani pa kupcev Tud'; živine ie bilio malo (nit! 100 glav) cene so bfie za vole po 8 Din. zh l?pe telice pa po 7.50 Drn Po liclla nI ugotovUa noben p ta tvine in nobenega izgreda V spioSnem se je opažalo za sH°>m zelo malo zanimanja. Denarja primanjkuje povsod. I? Maribora %— Ljudska univerza v Mariboru. Jutri, na praznik odpade piedavanje V petek bo predaval g. M Perič ti Maribora o »srbskih narodnih bračnih običajih«. V ponedeljek 2 aprua gdč Jadviga Poženelova, koncertna pianistka iz Ljubljane: »Franoo. ska glasba« Praktični tečaj iiz dušesiovja pod vodstvom g prof dr Dolarja se prične v torek 20. t. m ob 6. uri Zbirališče vseh interesentov v gimnaziji, pritličje, I.B razred, desno. V Studencih (deška osnov, na šola ) v torek ob 19.30 radiovečer, ki ga priredi g Mlakar od mestnega električnega podjetja, s poljudno obrazložbo in praktičnimi poskusi a— Občni zbor SPD, podružnice ▼ Mariboru se bo vrši! z ob čajnim dnevnim redom 30. t. m. ob pol 30. v Narodnem domu v Mariboru. Odbor 596 a— Trgovska Samopomoč v Mariboru. V sredo zvečer se j« vršil pri »Zamorcu* dobro obiskan I. redni občn' zbor podporne blagajne »Trgovska samopomoč«, ki je vzel dosedanje uspehe na znanje in dal smernice za bodoče delo, da se dvigne Število članstva na ono višino, ka je potrebna da bodo dobili svojci umrlih članov Izdatne podpore « ne samo toliko, kar stanejo pogrebni stroški Ker hna »Trgovska samopomoč« člane že iz vseh srezov mariborske oblasti, se je sklenilo, apelirati na vsakega člana, da pridobi letos najmanj 2 do 3 nove člane, po potrebi pa J« nastavi* v posameznih krajih akvteiterie. V vseh mestih naj se skličejo sestanki, kjer »e bo razpravljalo o tej prepotrebn, organizaciji Kot vzgled na služi »Samopomoč trgovskih pomikov JugosSavlJe«. ki Izplačuje za vsak smrt« primer okoU 80.000 Din ln bi bih žalostno, da bi vsi pridobitni sloji ta njih nameščenci ne zmogli dvignit; svoj* organizacije na stično višino, tko bj bilo količkaj dobre volje. Prav posebno je taka organizacija važna za oženjen« privatne nameščence, za mlajše čtane pa Je ngodnost ta, da Jhn po preteku 251etn«ga članartva n« bo treba več plačevati prispevkov o priliki smrtnih primerov, ker Jih bo krila za »Je blagajna sama te svojega rezervnega fonda, ki s« bo zbiral v ta namen celih 25 let. Pokazalo se je za organizacijo na občnem zboru mnogo razumevanja ia volje. da ae dvigos v Mnpozaotno dobrodelno ustanovo z geslom »Pomagaj st sam!« V upr. odbor so bik tzvoUem: predsednik VVeiil, podpredsednik Jančič. odborniki: dr. Šarit, dr. Kieser, Mejovšek, Ziidanšek, Sax, Sla. vinec, Kosoll ta Cernetič iz Maribora, Jošt iz Celja, Mešiček od Sv. Lovrenca, Kaiser iz Dravograda ta K!un iz Slovenjgradca, namestniki: Murko, Mihelič in Skaza iz Maribora, Traun iz Ptujske gore. Pilih iz Žalca ter Kostanjšek z Mozirja. V nadzorni odbor so izvoljeni; dr. Mulej, Založnik in Paš kot odborniki, Hrovat in Belle kc« namestnika a— Kratka prostost Ivan Jerin in Janez Urh, ki sta, kakor smo poročali včeraj obširneje, pobegnila v četrtek zvečer iz mariborske kaznilnice pri Sv. Miklavžu, s"ta bila že prihodnji dan aretirana od orožnikov iz Poljčan in odpeljana nazaj za obzidje kaznilnice. a— Senzaciionatoa aretacija. 2e dolgo mesecev se Je šušJialo po Mariboru, da žena krojača I. K v. Mariboru, kj je umrla dne 1. maja 1. 1927 ni umrb naravne smrti, temveč Je postala žrtev zastrupljenja. Svoj čas se je tozadevno ž« vršila preiskava, a brez rezultata Kljub temu Je imela policija stvar v evidenci in kakor vse kaže se bo preiskava zdaj obnovila. Govori se, da le bila kroiačeva žena zastrupljen s strihninom in da je neki dro-gerijski labcrasnt na prigovarjanje osumljenega krojača ukradel svojemu gospodarju 10 gramov strihnina Na podlagi raznih imdicij Je bil krojač I K aretiran in zaradi osumljenja zastrunlienja svoje žene izročen včeraj v preiskovalni zapor mariborskega okrožnega sodišča. Iz Kranja r— Sokol v Kranju opozarja občinstvo na današnji notranji telovadni nastop, ki bo ob pol 21 * Narodnem domu Spored nastopa vsebuj« sistematične vadbe od osnovnih gibov pa do popolne izurjenosti telovadečcga članstva Orodna telovadba je vzeta naravnost i« navadnega sokolske« ga življenja v telovadnici Kaže v neko« liko skrčenem obsegu način orodne vadbe na 4 glavnih orodjih v eni sokolski telo« vadili uri Po nastopu bo družabni večer kot poslovilni veocr k vojakom odhajajo« čisn bratom. Sodeloval bo čitalnični orke» ster Na družabnem večeru se bodo lahko razveselili tudi vsi Joški in Jožice. 597 r— Za povzdigo sadjarstva. Sadjarsko društvo bo otvorilo v torek 20. marca tro* dnevni tečaj zia izvežbanje sadjarskih po« močnikov Prijavilo sc je dosedaj mla« deničev. Na tečaju bodo predavaii refe« rent kmetijske družbe F. Kafol, ravnatelj J. Zirovnik in V Omerza. r— Računski zaključek iz l. 1927. Cestni odbor za kranjski srez naznanja, da so v občinski pisarni do 2. aprila razpoloženi računi iz 1. 1927. Ugovore je vloži« le pls« meno. r— Prazniki v Narodnem domu. Danes ob 13.30 uri bo filmsko predavanje o higi« jeni v zakonu za moške, jutri ob 15. uri pa z-a ženske. Jutri ob 16.30 vprizoritev šalo« igre «Cipani». r— »Golgota* na kranjskem odru. Oder pripravlja za prbodnji četrtek in nedeljo znano Tucičevo delo «Golgota», igro iz sa» mostanskega življenja. r— Zaključek kmetijskega tečaja v Kra* nju. Predvčerajšnjim je bil zakiiučcn v Kranju kmetijskoizobraževakii tečaj, ki ga je organiziral na vzpodbudo »reškega po« glavarja g. Žnidarčiča puseben odbor, v katerem se je nahajal poleg nekaterih oko« liških županov sreski veterinar g. F. Pahor. Tečaj, katerega * je udeleževalo stalno 40 posestnikov in mladeničev, največ iz občin Predoalje, Mavčiče in Hrastje, je trajal dva meseca in pol, tedensko po 4 ali 5 ur pre* davanja Na tečaju so predavali strokovni referenti sreskega poglavarja ter upokoje« ni šolski ravnatelj g. Žirovnik. Ob zaključ« ku se je vršila primerna Javnost, kateri je predsedoval okrajni glavar dr. Zoboc. Te« čaj, ki je bil prvi v kranjskem sre-zu, je dosegel najlepše uspehe in se bo prihodnjo jesen zopet obnoviL r— Pojasnjena smrt g. Po&tng/erja. Kakor nam sporočajo, je' ponovna sodno»zdravni« Sva komisija ugotovila, da jc bil g. Martin Pošinger, o čigar skrivnostni in nenadni smrti je poročalo «Jutro», zadušen od dima V sobi nad njim so kurili ter je dim pri« hajal zaradi vlažnega vremena v Pošinger« jevo -»obo in se vlegel zgožoen na vlažna tla. Razvijal se je smrtno nevarni ogljikov dioksid, ki je starčka zadušil. S tem je vzrok smrti Pošinger ja pojasnjen in so vse druge govorice br podlage r— Nerazveseljiv Čin. Naše mosto, ki je dobro poznano po svojem nacijonalnem ln napredne® meščanstvu, »e ni primemo iz« kazalo v letošnji akciji za Vodnikovo druž« bo. Število članov je celo nekoliko padlo. To se mora preprečiti Se je čas, da ob« novijo članarino in pridobe novih članov. Zatorej na delo za Vodnikovo družbol Zaupno vpraiaryg! S •««*>• n «a DOK ure m ba* o»!avno it raiioga. her »tae ura rte morete »ouooiii roko moreie potem doptusa. da se »erc Voie Sno perilo i* svile, volne. Crep« m "iora t navadnim mdom al marg vredmnu oravilniim jreasiviJ Vs!ed lepa se pomit tfte pr. pr«. «*« Sleja peflia le deOro maneg« pralnega ireSSIvo .hnr Vmdim« Vem. da nt. kar prenese ittto w«Jo prenese rud Jtux~ finalie w «»on)e kod Jfcof aosluii ta »rarve druiinjke«a parila »runano pralne sredjivo ftnjoi ••ver Brothert Cid Jablanica, Dolgo brdo, Polšnik, Ostrdt, Ko« šoa. Zagorje; ta tura pa je lepša iz Zagor« ja, ker imaš krasen razgled na gorenjske hribe, dočim iz Litije gtede nimaš tako sijajnega razgleda Ta pot, žalibože, ni še skoro nič uporabljena. Lepe Košenice in skalnati Polšenški dolomiti! 7 ur hoda 3. Od "ostaje v Trbovljah krene že čez 10 minut (nad cementarno) glavne ceste markacija po poti na levo čez Bevško na Sv. Planino. 2 in pol ure 4 Trbovlje s po« staje z avtom do vojaškega spomenika pri zadnji avtomobilski postaji Od tan; peš čez Klek do Sv Planine poldrugo uro. Na razDohigo sta t Trivvljah od restavracije Kukenberg 2 poti. mimo kamnoloma je lepša. Sv Planina (985 m, planinska koča, bogata in cenena oskrba). 5. Višinska tura Sv. Planrna do Mrzlice je speljana pod Ja« vorjem nad Sv Planino, nato pada pot do ceste, ki gre iz Trbovelj v St Pavel od tam pa zopet navkreber po grebenih. 3 ure Na vrhu Mrzlice je Hausenbichlerjeva ko« ča, last posavske SPD Ključ od koče je v Hrastniku Iz Mrzlice sestop v Hrastnik, Savinjsko dolino ali na Celje Vse navede« ne ture so enodnevne, bogate naravnih užit« kov pr>sebno v bližajoči se pomladni sezo« ni. Kdor bo prišel samo enkrat v kralje« stvo posavskih hribov, bo ostal stalno nji« hov prijatelj in gost. Poskusite! In boste še in še prišli! Iz Trbovelj Iz Litije i— Iz delovanja *Ltpe». Pred kratkim se je vršil občni zbor glasbenega društva «Li« pa» Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor s predsednikom g. Bezeljakom in s pevo« vodjo g. P Jerebom. i— Nesreča s cirkularko. Na Samsovi žagi v Poganiku je nastavljen za Žagarja 251etni oženj eui delavec Jože Praprotnik iz Hotiča. Ko je te dni potiskal les pod vr» tečo se žago, ga je prijelo ostro zobovje cirkukrke, za desno roko in mu vso dlan razžagalo. Ponesrečenemu delavcu je nudil prvo pomoč zdravnik dr. Ukmar. Ranjenec se je odpeljal zdravit se v ljubljansko bol« nteo. i— V Zettetsov sonatori) v Oallsbachu v Avstriji je odpotovalo več gospodov u Li* tije ki Sroartna. Spotoma obiščejo tudS cfu« najski velesejeoct. i— Živahno stavimo gibanje na Savi. Na Savi pri Litiji zida več gospodarjev hiše, posebno napredujejo hiše okrog cerkve m pri kolodvoru. i— Plantnceml (Izreti in shrani!) Tajni* Stvo litijskega SPD Je prejelo glede na «Jutrov» članek «JCako zborujejo litijski planiroarji* več vprašanj o novo markira« nih turah, lin sicer kje vodi pot. ta kako dolga je Glede na velik tateree. ki eo ga vzbudila novo urejena pota, priobčujimo naslednje podatke: 1. Kresnice, z brodom ali čolnom preko Save, po markaciji skozi Mačkovfcc, nad trgom Vače (rimska grobi* šča!), SJemšek na Sv. Goro (849 m, pla* ninska koča), 3 ure hoda. Nazaj na Savo ali Zagorje (dobre markacije!). Z Litija, t— Občinska skrb za reveže.. Trbovelj« ska občin* izda za občinske reveže vsako leto preceišnje vsote. Tako je izdala n. pr. 1. 1926. 125.U00 Din in L 1927 156.000 Din. Letos je stavljenih v proračun 350.000 Din. Med občinske reveže moramo prištevati tu« di rudmilSke stairoupokojcnce, ki so vse svoje življenje do pozne starosti služili Edjetju, uživajo pa danes pokojnino, od tere bi morali pogrniti kot izgararao ži* vinče za plotom, ako bi jim odrekla po« moč še občina. Razume se. da jun tudi pod pora občine ne more nuditi življenja, ka* krsrieg« so zaslužili ljudje, ki so dali vse svoje moči m svojo mladost drugim Zato jim skuša občina pomagati še tudi na drug način. Občina je zadnje čase mnogo gra» dila in bo še morala graditi. Pri gradnji stanovanjske hiše v Hrastniku, meščanske šole v Trbovljah, vodovodu itd. so bili zaposleni staroupokosenci, in to na podlagi pogodb s podjetniki, d« se morajo pri za* poslitvi delavcev ozirati v prvi vrsti na stan/upokojence Na ta način je bilo zapo« slenih kakih 300 staroupokojencev Občina bo morala svoje socijalno delo tudi v bodo« če uravnati v to smer. Pred kratkim je razdeljevala vlada podporo gladu jočim krajem. Kakor smo čitali, so dobili pod po« ro tudi taki kraji, ki so odklanjali koru* zo in zahtevali pšenico. — Kako veseli bi bili naši staroupokojenci in drugi reveži, vdove Ln sirote, ako bi bil pri tej priliki mislil kdo tudi nanje! t— Uradni dan sreskega poglavarstva bo v Trbovljah 20. t m t— Smrtna kosa. Umrfi »o: Apolonija Vontova, žena rudarja, 45 let; Ivan Golob, zasebnik, 84 let; Marija Brinarjeva, zaseb« niča, 70 let; Apolonija Stravsova, 70 let t— Natečaja za idejne načrte za zgrad* bo nove Soie v Hrastniku se je udeležilo 18 arhitektov oz stavbenikov. t— Pri seji krajevnega šolskega odbora v Hrastniku se je med drugim razpravljalo tudi o žirpnikovi prošnji, naj bi se posta« vila v novi šoli, ki jo bodo v kratkem pri« čeli zidati, kaipelica. Krajevni šolski odbor je prošnjo iz več razlogov odklonil, pred« vsem pa zaradi tega, ker on sam ni kompe« tenten, da bi preskrbel kraju službo božjo. t— Konzorcij Narodnega doma v Hrast* nlku se uajiskreneje zahvaljuje gg. uradni« kom hrastniške industrije, ki so ves dobi« ček od svoje predpustne prireditve odsto« pili Narodnemu domu. Iz Novega mesta n— Higijenski zavod v Ljubljani bo priredil 18. t. m. ob 10. dopoldne v prostorih Sokolskega doma higijensko razstavo s pre« davanjem Razstava bo odprta do 22 t. m. n— Na občnem zboru Olepševalnega dru* Siva je bil izvoljen naslednji odbor: pred« sednik g. Ferdo Buh, podpredsednik g. Ot« mar Skale, gospodar g. Josip Turk, tajnik Blažon, blagajnik g. Urban Hot* g. Gregor vat. iv— Nezgoda " avtomobtltsta tt Kranja. Avto, last nekega industrijoa iz Kranja, je zadel v železno ramipo v Bršlinu ter se znatno poškodoval. Lastnik trpi precejšnjo škodo. n— Koncert Atanastfa Vuftča v Sokot* skem domu je rek) lepo uspe! Koncerte so ae udeležili poleg mnogobrornega občin« *va tudi zastopniki oblasti in drugih kor« poracij. O zgodovini in pomenu srbske pes« mi je uvodoma govoril prof g. Kovač pred« sednik podružnice Jugoslov. Matice Ko le bil koncert pri kraju se je skupina funkci« jonarjev podružnice JM fotografirala z Vu* jičam v sredini. Radio Izvleček iz večernih programov BffKLlN (484 m 4 kw). FKANKfUKT (428 m 4 ki). LANOENBERG (468 m 25 kw) STUTTGART (379 m 4 kw) PRAGA (349 m 5 kw) LONDON (DAVENTRY 1604 m 25 kw) ZAGREB (310 m 0.7 kw). BRNO (441 m 3 kw) DAVENTRY (492 m 12 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw), STOCKHOLM (MOTALA 1320 m 30 kw). Nedelja. 18. fll. BERLIN 20.30- Proslava lOOletnlce Ibseno-vega rojstva. — L Pfirzner Predigre 1.. H. m III. dejaflia ODere »Das Fest aui Soihaug«. — 2 Griee: Odlomki iz skiadbe »Peer Gynt« — 3. Schielde-rup: Poletna noč ob fiordu — 4. Sveor dsn. Norveška raDsodiia FRANKfURT 2U30. Umetnost sa neu.net-nost. (Večer nasorotstev.) 21.30: Prenos proerama iz Sturtgarta. LANGENBERG 20.15- ZelleT- »Nadpaznik«; opereta v 3 deianiih. STUTTGART 20.30: Prenos oroicraim is Frankfurta. 21.30: Polniden koncert »otisnov in orkestra. PRAGA 20. Koncert za hiostrenstvo. (Narodne Desira in Dlesi.) LONIX)N 12.05; Skladbe Moszkovskega. — 1. Suua v As - duru — 2. Serenada. — 3. »Baobdik; arija za sopram. — 4. Balet iz opere »Laurm« — 5. Tri pesmi za sopran. — 6. Mavriška fantazija. ZAGREB 20.35: Koncert orkestra ta solistov. BRNO 19. Koncert tamburaškega zbor* »HarmorMav 2i): Prenos koncerta iz Pnuce. DUNAJ 19: Komorna glasba. — 1. Bratvmst Godalni kvartet v B - duru. op. 67. — 2. Br ah m so ve oesmi. 20. Balderstcm. »Med i mi- stična igra v 3 deianiih. VARŠAVA 20.25- Večerni koncert. STOCKHOLM 20.45- Koncert norveSts glasbe. Ponedeljek, if. IB. BERLIN 19.30. Gounod »Nex>rostovoftal zdravnik«; komična cmer« v 3 dejajtjih. (Prenos iz državne opere v Berlimv. Nato lahka godba.) FRANKFURT 20.15 Ibsen: »Ce se mrtvs- ci prehude«; tragediia LANGENL5ERG 20 15 Collesfium Musicua. — Schubertov večer — 1. Schubert: Tretja simfonija v D • duru. — 2. Re-gerieve pesmi z orkestrom. — 3. Scht>-bert- Balet iz operp »Rosamunda«. Nar to lahka glasba- STUTTG.ART 20.15: Večer tvabflfcft seloieer. PRAGA 19.30: Herv«: ^Mamselle touche«; onereča v 3 deianiih LONDON 20.15- Chopinovi noktirmi. 20.45- Mešan večer Nato koncert pevskega zbora 23.30: Klavirske skiadbe. — 1. Meo-delssohn: Tri karakterne skladbe. — J. Franck: Preludij. ariia ta finale. ZAGREB 20.35: Koncert komorne glasbe. BRNO 29: Zabavni večer (Solisti ta cr-kester.) DUNAJ 19.30- E. Mucci: »TrittiCo Fraoce-scano< z Reficeievo eodbo (Prenos is koncertne dvorane na Dunani.) VARŠAVA 20.30. Večerni koncert. STOCKHOLM 20.10: Rrahmsove komorne skladbe. Nato Devski večer. Torek, 20. 1IL BERLIN 19.45 Ibseaova dramatična pesnitev »Požar«. FRANKFURl 20.15: Prenos proarama in Stuttgaria. 21.15 Valčkov večer. Nato wedvajaajs novih gramofonskih Dlošč. STUTTGART 20. Komorna glasba. — 1. Mozart: Kochei št. 465. — 2. Schu-mann Koncert v A - molu. op. 41. — 3. Debtissv. Koncert v G - molu. PRAGA 19.15- Koncert orkestra rta pihala. 20.15: Zabavni večer. Nato koncert solistov. LONDON 20.15: Koncert Chootaovih aok-turnov. 20.45: Mešan vede*. (Soijrt ia sr- kester.) ZAGREB 20. ibsenova orosiava. — Predac vanje in odlomki iz njegovih dram. BRNO 19 Koncert — 1. Kienzl. »Evan-gelinik<. uvertura. — 2. Verdi: »Rigo-letto< fantaziia. — 3 Čaikovski: Ples labodov. — 4. Fuc:k. Escarnoletto. — 5. Leopold: 1-cre metulrev. — 6 Koračnica 20: Klavirski koncert — 1. Scerbacevj Chinoiserče. - 2. Catkovski Pabstt Parafraza opere »Evgen Onjejdo< DUNAJ 20 05. Odlomki iz Mozartovih oper. VARŠAVA 19.30 Prenos Bizetove oper« »Carmen« iz državne odctp v PomasiJu. STOCKHOLM 20 30. Prenos Ibsenove proslave iz glavnega mesta Oslo. Sreda. 21. m. BERLIN 20 30. Koncert ruskih ofesov. — t Musorgskij: »Boris Godunov« _ 2. Rimski i - Korsakov »Snežinka<. — I. Glazunov Iz baleta »Ravmonda«. — 4. Cui: Tarantela. — 5. Musorgskij: Perzijski ples. — 6. Olazusnov: Baletne scene. 21.30; Prenos StresemamKwe*a «orora na sprejemnem večeru zastotmikov too- stranskega tiska. LANGENBERG 20.30; »Afrika (Soli- sti ln recitaciie.) 21.50: Pevski koncert meianeea zbora. STUTTGART 20: Ibsen- »John Gabriel Borkmann«: drama v 4 deiantfc PRAGA 18.30- Prenos Smetanovi; mpvts »Braniborčani na Češkem«, is a«roA» nega gledališča v Pragi. LONDON 20.15: Koncert Chopinov* tumov. 21: Heibert rerrers: »The Ptosr«« ra v 1 delanhi. 22.13: Prenos govorov ortnoa wafeffcn- ga in amgl. min. predsednika. 23.05: Koncert Sulliva novih sktedfc. BRNO 18.30: Prenos Droerama Iz Prage. DUNAJ 20.30: Mčrimče: »Zarota«: komn- dlla i7. Napoleonovimi časov. VARŠAVA 18.15 Koncert — 1. Scessotat »Quo vadiš«; uvertura — 2 MonMs-1M: »La Oioconda« — 3. Carosk>. Dvs serenadi — 4. Bucalossl Baiazzo, valček. — 5. Leoncavallo: Imoromptn. — 6. Pesoifrhi: Nebel - Nebbie. STOCKHOLM 19.50: Prenos koncerta is Gčteborga. «JUTRO» St. 67 9 aasascKedeli, 18. HL 1928. 22 let prostovoljno zaprt ita svojem domu Skrivnostna življenska tragedija kmečkega milijonarja na Notranjskem Premožni posestnik France Krajnar v Lazah pri Planini se je, baje zaradi nesrečne ljubezni, pred 22. leti zaprl v svojo podstrešno sobico in se odtlej ni več prikazal na svetlo Čudna notranjska kotlina Logaški okraj Je že od nekdaj znan po svojih čudežnih naravnih pojavih, tn kakor bi biti i zemljo v najožji zvezi tudi prebivalci, najdeš med njimi ljudi z zelo pisanim življenjem in romantičnimi dožtvet*L Posebno zanimiva je kotlina od JakoVice proti Zgornji Planini ter od Ivanjseia do nasprotno ležečih gor. ki tvorijo mejo med našo in KaHjaaisko državo. Vsa ta kotlina }e dolga do 8 km hi Široka 4 lan. Kadar nastopi deževje ta prične vsi-Cerkniško jezero, pridere voda blizu gradu Hasberga, last kneza Windischgra-V na dan in poplavi vso ravnino Zadnjikrat se }e to zgodilo predlanskim meseca septembra. Voda je segala tako visoko, da so se dvigali iz nje le vrhovi brzojavnih drogov. K sreči voda nI poplavila vasi, ker stoje vse na hribih. Promet se Je moral vršiti na velikih čolnih do meseca aprila lani, k<> Je vsa voda odtekla v ogromne pod^e-tgeliske jame pri Jakovici. Vrhovi bližnjih gora, n. pr. pri Sv. Duhu, nudijo mestoma vzporedno z železniško progo zanimivo sliko: na gosto so posejani s barakami, v katerih so nastanjene naše čete, ki vtš« obmejno službo, Na cestah apjetii skoro na vsakih sto korakov na orožnike, finančne stražnike hi še na gra-ničaTje. Kljub temu se večkrat pripeti, da se splazijo po skrivnih potih skozi naše in ie italijanske čete razni sumljivi kriminalni tipi . Prebivalstvo kotita«, k! živi v vaseh fvanjselo Zgornja in Spodnia Planina, Laze in Jakovica, se živi večinoma z gozdarstvom. Poli in travnikov le zelo malo. tako da rede koma] najpotrebnejšo domačo flvino. Na naši hi italijanski strani pojo, zlasti po vojni, cd jutra do večera žage in »ekire. Kmetje drvarji so ka} origmata! lradje. Med njimi so nekateri obredli že ves svet. Eden najbolj Interesantnih in zagonetnih čudakov v tem kram pa ie nedvomno 501etni iriUVmaT France K r a i n a r. ki smo se namenili o niem obširno spregovoriti, ker in-teresrra niegovo Svlienie osobito v zad-n!em času prav ž;vo vso Notranjsko. Komisija na Krajnarjevem domu Te dni se je bliskovito raznesla vest, da so obiskali daleč na okrog znano KrajnaT-jtvo hišo v Lazah daljni sorodnik Krajnar-Jevih Z- Anton Puntar, trgovec v Logatcu, dva orožnika iz Logatca ter podžupan občine Planine, g. Franc Kermavner, da se prepričajo, koliko ie resnice na fantastičnih govoricah, da je milijonar France Krajnar pred časom nagloma umrl ter da so ga skrivaj v hiši pokopali. Z nenadnim prihodom omenjene komlslle Je vnovič oživil spomin na Krainariev usodni konflikt z materjo, ki mu pred 22 leti tu dovolila, da bi se njen edini sin poročil z o:tx>, ki si io ie izbral za družico svojega si ca. Materin sklep je tako porazno vplival nanj, da se je odrekel vsemu svetu Ln se zaprl v podstrešno sobico, katere praga ni prestopil celih 22 let! Dogodek je tako nenavaden tn neverjeten, da predstavlja uprav evropsko senzacijo. Kako se je moglo zgoditi, da se je mlad, zdrav človek, milijon ar skih staTŠev, ki imajo vsega v obilju na Tazpolago, odrekel svetu in se obsodil na dosmrtni zapor? Da ga niso med svetovno vojno iz-taknite vojaške oblasti in da ie tako rekoč prespal svetovno vojno? Komisija je po dolgem parlamentiTanju z •dino najbližjo domačo, z njegovo 50!etno sestro Francko Kramarjevo, dosegla, da io j« spustila pod streho v skrivnostno sobico Ugotovila Je, da miliionaT France Krajnar še živi ter da so vse vesti glede njegove smrti neresnične. Zal. da je bila komisija brez okrajnega zdravnika, ki bi se lahko na licu mesta prepričal, aH je Krajnar trdovraten čudak ali pa se mu je po konfiitku z materjo in tekom let res omra-čil um. Orožniki ntso s Krajnarjem, ki so ga našli ležečega na postelji ln obrnjenega v zid, »pregovorili niti ene besedice, baie da ne bi vplivali na njegovo duševno stanje. Čudaški milijonar je vedel, da so stopili v niegovo bivališče nepoklicani gostle, vendar Jih tri hotel pogledati. Po zatTdilu g. Puntarja se ni ozrl vanje zaradi tega, ker ga Je bilo sram, da je toliko let preživel ločen od vsega sveta. Komisija Je o Čudnem razkrttJn sestavil* zapisnik ta ga predala v nadaljnjo postopanje sodišču v Logatcu. Pričakovati je, da se bo bavilo z zadevo v naikraišem času tudi sodišče v Ljubljani Krajnar ie namreč gospodaT milijonskega premoženja, ki ga upravlja po materni smrti ves čas njegovega zapora njegova edina sestra Francka. Obisk našega ooročevalca na Krajnarjevem domu Domačija Krataarievth stoji tik glavne ceste. ki vodi v Planino. Hiša ie največja v vasi, zidana v starinskem slogu, ter obenem tudi najstarejša. Ko sem stopil na dvorišče, sem ugledal hlapca in deklo, ki sta cepila drva. Poklical sem hlapca ta ga prosi!, naj mi pokliče Francko. Iz temne veže se Je nam- reč čtrio močno pasje lajanje. Prišla mf le kmalu nasproti majhna ženica. Francka gospodinja te velike premožne domačije, edina sestra in skrbnica prostovolinega jetnika Franca Krajnarja. Leta ta težko vsakdanje delo so KrajnaT-ievl začrtali v razoran obraz neizbrisne svoje sledove. Uvide! sem, da hnam pred seboj zelo razumno ženo Povedal sem Ji, da taiam govoriti z njo. nakar me je neza-upno odpeljala po temnem, širokem hodniku v družinsko sobo na levi strani Misleč, da bo bolje, da se H ne predstavim takoj, sem jo prosil, naj mi pove, kako se je moglo zgoditi, da se Je njen brat France zaprl v podstrešno sobico, katere m nato zapustil dolgih 22 let. Francka se ie nekai časa obotavljata govoriti o bratovi zgodbi, na moje odločno prigovariajnie pa se je končno le vdala. Med kopo raznih nezanimivih podrobnosti mi je pripovedovala naslednje: Oporoka na mrtvaški postelji _Pri hiši nas je bilo petero Mati Franca, oče Jernej, Jaz. starejši brat. ki pa ie že umrl, in France. Rojen ie bil France leta 1879 Ljudsko šolo ie dovršil v Planini, nato pa ga je mati poslala v ljubljanske šole, kjer je dovršil dve realki. Ker je oče umrl že leta 1882. ta Je bilo doma mnogo dela, ga ie mati poklicala domov, da se posveti gospodarstvu. « — France se je razvil z leti v krepkega, zastavnega mladeniča, ko ie izpolnil 21. leto, je odšel na nabor ter Je bil potrjen. Ko ie odslužil vojake, se Je zopet z veliko vnemo oprijel kmečkega dela Kmalu pa je začel (nekako leta 1905.) kazati znake abnormalnosti Dve leti kasneje se Je zaprl v podstrešno sobico In je ni nato več zapustil. — Dokler je živela mati Frančiška, ki Je umrla lani 23. marca v 88 letu starosti, sva mu skupaj nosili hrano Ko pa Je mati umrla. sem ga pričela oskrbovati Jaz sama Ves čas mu strežem nad vse skrbno. Ko je pričela pokojna mati ob 4. zjutraj umirati, me je poklicala k sebi in me med gorečimi svečami rotila, da moram skrbeti za brata, kakor da sem mu mati. Pazim nai posebno na to, da ne bo stradal... Pozabil je človeško govorico — Materino oporoko zvesto izpolnjujem, ker ga imam vedno pred očmi. Ubogi moj brat se vede v svojem prostovoljnem zaporu kakor normalen človek. Edino takrat se je razjezil, ko smo ga nadlegovali z zdravnikom, boječ se za niegovo zdravje. Vseh 20 let leži redno vsak dopoldan v postelji, popoldne pa sedi na stolu in strmi nekam v zrak Na vprašanje, če Je slabe volje, ne odgovarja. Drugače pa večinoma brunda. — Ne morete si misliti, kako sem se prestrašila, ko me je obiskala komlsiia iz Logatca, ki je hotela na vsak način videti mojega brata. Orožnika sem pregovorila, da sta ml sledila v podstrešie brez orožja, da se Ju brat ne bi ustrašil. Stopila sem pred njima v sobo in rekla bratu, da Je prišel neki sošolec, ki bi ga rad videl. Brat Je takrat ležal obrnjen v zid in se ni prav nič zmenil za moje obvestilo. «Preiskovalni sodnik Iz Ljubljane» — Slišite, gospod, povejte ml. zakaj neki ste prišli pogledat mojega brata? Jas si ne vem razlagati, a ljudje govore vse mogoče stvari. Nekaj dni sem mi že tako šumi v glavi, da ne vem, Ce bom obstala. Kar obupala bom! — Pomirite se ta potolažite sel — Mar niste preiskovalni sodnik Iz Ljubljane? — žc opetovano sem vam zatrdi!, da sem le novinar in vi me Se vedno hočete imeti za sodnika! — — Ce n!ste preiskovalni sodnik, ste pa zdravnik! Kai ne da ste? — — Oh. ženica, čemu bi vam lagal?! Moie zatrjevanje, čeprav ie bilo odločno, ni imelo uspeha. Zenica Je bila trdno J prepričana, da stoji pred preiskovalnim sodnikom aH pa zdravnikom. — Slišite, aH se ni vaš brat zaradi tega zaprl za toliko let na podstrešie. ker je bil morda nesrečno zaljubljen? — Ne, zaradi tega že ne. Lhidje sicer trdijo to, a ni res. Kakor sem vam ž« rekla, se je zaprl zaradi tega, ker se mu je omra-čil um. — Ali Je bi! kdaj kdo Izmed vaše rodbine slaboumen? — Ne, nikdarl — Kako je bilo z bratom med svetovno vojno? _ Ko so bili nabori, ga Je prišel preiskat dr Cerveny 11 Cerknice, ki ga ie spoznal nesposobnega za vojaško službo Tako Je ostal vso svetovno vojno doma. ne da bi vedel, kai se godi po svetu. — Ali ve vaš brat. da mu Je lairi umrla mati? — Ne, tega ne ve. To vest mu skrbno prikrivam, da ga ne bi prestrašila Kadar me Je vprašal po njej. sem mu rekla, da si je zlomila nogo ta da zato ne more k njemu — Kako upravljate edina poleg brata pri hiši ogromno posestvo? — Oskrbujem ga skupno z deklo In • hlapcem Matijo. 261etnlm sestričtatm sinom, ki ste ga spodaj videM. Ta bo podedoval posestvo. V prostovoljnem zaooru Franceta Krajnarja Ko sem na ta način zvedel vse. kar me je zanimalo, sem prosi! ženico, nai me po-vede v podstrešje k bratu. Po dolgem prigovarjanju je pristala, da mi ga pokaže, vendar pa pod pogojem, da ne bom niti besedice spregovoril z njim. še ko me je peljala v podstTešle, »e Je parkrat ustavila, če morda ne bi bilo bolje, da ga ne vidim. Končno ie le odprla vrata majhne sobice, bivališča čudaškega milijonarja. Stal je v srajci za mizo, prav kakor ga kaže naša slika, obrnien naravnost proti meni. Franceta Krajnarja sem si bi! no ljudski govorici predstavljal kakor puščavnika z dolgimi lasmi, z brado do kolen ter s strah vzbujajočimi očmi. ki komaj gledato 'z gosto zaraščenega obraza. Tako oa je stal pred menoj še precej dobro ohranjen, asketsko bled. skoro prozoren, brez brade, z ne prevelikimi sivimi lasmi ter nekakšnimi zalisci. Ko sem se začudil njegovi vnantščlnl, ml je njegova sestra, ki Je stala na moji desnici, pojasnila, da ga od časa do časa ostri-že. Brado je sicer imel do nedavnega, a mu io ie odrezala. Franceta Krajnarja nI prav nič zmede! moj nenadni prihod. Brezbrižno me le zrl s svojim obrazom, sličnim Kristusovemu. V njegovem finem izrazu ta v vsei njegovi vitki postavi ni bilo ničesar, kar bi govorilo. da ni pri pravi pameti. Neprisiljeno se je obrnil ter le večkrat stopil pred malo omaro z nekimi kipi gori ta doli. Kolikor sem opazil, .ie imel vanje nepremično uprte svoie oči Prečudno bogoslužje pred svetniki Sele sedaj, ko sem si Krajnarta dobro ogledal iz oči v oči, sem se pričel ozirati po sobici. Vse stene kakor tudi strop so črne. kakor bi jih prevlekel s sajami. Ni čuda; celih 20 let nI bilo pobelieno! Dvoje malih zamreženih oken, katerih stranice merijo po 3 dm, dovajajo le malo svetlobe, toliko, da ne vlada popolna tema. V sobici, ki napravi nate vtis pravcate grobnice, ni bilo zakurjeno. Na desni od vrat stoti postelja, ob njenemu vznožju za vrati velika kmečka peč. na sredi sobe miza z dvema stoloma, na mizi nedotaknjen četrt rdečega vina, med okni omara, a nasproti vhodu v sobico mala omara, ki Je vzbudila moje največje začudenle. ko sem razločil na njej tri zaprašene svetnike, nad en meter visoke, predstavljajoče od leve na desno Janeza Krstnika, sv. Gregorja ta Kristusa, šele sedaj sem tudi opazil, da opravlja čudaški milijonar pred svetimi kipi nekakšno bogoslužje, ko tako zamišljeno upira vanje svoje oči. In glej. res, njegov obraz ie čudovito podoben Kristusovem*1 kipu! Na prošnjo, naj ml pofasnl. odkor so ti svetniki, Je Francka povedala, da so jih dobili starši od podružnične cerkve v Jakovici, ko je bila stara 14 let. Poleg tega, da le bil brat vedno zelo pobožen. Ko Je nato naprošena začela govoriti z bratom, nI ta nobene črhnil, temveč je le parkrat zabrundal ta se nato znova predal svojemu verskemu opravilu: v odmerienih korakih je stopal gori ta doli mimo kipov ter neprestano strmel vanje ... Nesrečna ljubezen Franca Krajnarja S tem Je MI moj obisk Pri Krajnatjevfh končan. Obiska! sem nato več vaščanov, od katerih sem zvedel, da Je bil neposredni vzrok, da se Je bogataš Krainar zaprl za j dolgo vrsto let na podstrešie. ker se je zaljubil v zalo sosedovo hčerko Julko. sestro pred kratkim vpokojenega svetnika K. v Lhibljani. Leto ie že snubil zani sedaj 91 let stari, še živeči posestnik Matlia Modic lz hranjseia. Tel sveži pa se k odtočno oprla mati Frančiška. Temu udarcu m Je pridruffio fcodl to, da mati ni nikdar pustila svojega sina Franca izpred oči. Vedno je moral biti pri njej, se udeleževati domačih verskih obredov in hoditi z njo v cerkev, kamor ga ie vodila za roko tudi potem še, ko Je postal podžupan občine Planina. Ves obupan se je izrazil napram materi, ko ie ta odklonila njegovo zvezo s sosedovo Julko: »Ce ne poročim te, ne bom nobene. In ne bom odslej dalje prestol«! praga te podstrešne sobice!« Ko Je mat! Frančiška lani meseca marca umrla, so ljudje v vsem okraju z velikansko radovednostjo pričakovali, da se bo France Kramar prikazal iz svojega zapora. Toda ni ga bilo na spregled! Zato so pričeli domnevati, da ga ni več med živimi ter da je že pokopan doma v hiši. Te verzije so se videle tembolj verjetne, ker ga n! niti en vaščan tekom vseh dolgih 22 let videl ter je njegova sestra vsakega ki se Je informiral o njenem bratu, na kratko odpravila. Ko sem povedal vaščanom. da m! Je Franceta Krajnarja pokazala njegova sestra ter da sem se več ur zamudi! uri njej, mi skoro niso hoteli verjeti. Bil sem razen uradnih organov edini, ki sem doslej videl prostovolinega jetnika, čudaškega mifijo-narja Franceta Krajnarja, v njegovi zaprti celici na lastnem domu. Kaj pripoveduje sosedova Julka Ko sem se oglasil pri sosedovih, pri gospodični Julki, ki je še vedno samska, in jo povprašal, koliko Je na tem resnice, da bi se bila ftnela poročiti s Krataarjem, ni izključila možnosti, da se ie Kramarju zaradi nje zmešalo, ker so pred 25. leti ljudje splošno silili, da bi se sklenila zveza med dvema najbogatejšima rodbinama v vsem okraju; sosedovi so namreč tudi milijonarji. Vendar pa Je izjavila, da ni s Krajnarjem nikdar zadevno govorila in da m nikoli trnek teta vtisa, da M U zaljubljen vanjo. Njen pokojni oče Josip Je nekoč deiad doma: »Krajnar ni resni človek! Kadar pridem k njemu, se igra s svetimi podobicami...« In tako se ]e pred 22. leti zgodilo, da France Krajnar nI stopil v zakonski stan, marveč se zaprl v svojo prostovoljno ce-Uco ter se ločil od sveta s telesom in duhom ... Pred nekaj dnevi se ie na Krajnarjevem domu zglasil 91 letni posestnik Modic in želel, da vsaj pred smrtio še enkrat vidi nesrečnega fanta, za katerega je šel snubit k sosedu bogato nevesto in ga odtlej ni več videl. Zaman! S solznimi očmi je moral oditi tudi stari Modic... Velika zagonetka N15 čudnega, da ie samotarstvo Franceta Krajnarja dalo povod za najrazličnejše govorice in pravcate bajke. Vsa leta ni imel do njega nihče pristopa Hlapec Matija, ki bo podedoval miHjonsko premoženje, Je že šest let pri hiši. a še ni videl Krajnarja, ki je lastnik kmetije. Kakor zatrjuje železničar v pokoju, Jože Kušljan, ki je bi! s Krajnarjem v Avstriji skupaj pri vojakih, ie videla Krajnarja od vseh vaščanov tekom vseh 22. let edinole neka Krajnarjeva dekla, ki se Je skrivaj vtihotapila pod streho. Voščila je gospodarju dober dan in ta ji je čisto razločno odvrnil, kakor bi bil čisto zdrav: »Dober dan tudi tebi!« AM le France Krajnar še kolikor toliko razumen človek ta samo trdovraten čudak, kakor trdijo ljudje, — ali še ume in zna človeško govorico, — aH le stori! svoj obupni sklep samo zaradi nesrečne ljubezni, ali pod vplivom nastopajoče verske pre-tšranosti, ki il Je zdaj očitno vdan. — to Je zagonetka, ki bo nedvomno zanimala naše psihijatre ta njena pojasnitev vso našo javnost bolj, kakor samo dejstvo, da tam v Lazah na Notranjskem živi že celih 22 let kmečki milijonar France Krajnar v prostovoljni ječi na lastni kmetiji. Nekaj zanimivih podatkov iz mariborske kaznilnice V Mariborn. začetkom marca. Ravnateljstvo moške kaznilnice v Mariboru Je izdalo »Seznam osobia« z nekaterimi statističnimi podatki o staniu kaznjencev koncem leta 1927, ki utegneio splošno zanimati. Zato iih podajamo v izvlečku. Mariborska kaznilnica, ena naivečiih državnih zavodov v Sloveniii. se ie zgradila od leta 1884. do 1889. ter le bila predana svojemu namenu dne 1. oktobra 1889. leta. Po načinu zgradbe in po svoiem notranjem ustroju spada med naimoderneiše kaznilnice v državi. Ima tudi lastno posestvo pri Sv. Miklavžu na Dravskem poliu. katero vzorno obdeluje s svoiimi kaznienci. V mariborsko kaznilnico se sprejemajo odrasli obsojenci, ki ima k) kazen ječe ali težke ieče od enega leta naorei ter pridejo v skupni ali samotni zaoor: poslednji je združen s krajšanjem kazni. Za mladostne kaznjence obstoja posebni oddelek, prvi v bivši Avstriji, v katerega se soreiemajo obsojenci s kaznijo od 6 mesecev naorei. V mariborsko kaznilnico orihaiajo kaznjenci, obsojeni od okrožnih, oziroma deželnih sodišč v Sloveniii hi severni Dalmaciji, od časa do časa na tudi kaznienci iz južne Srbije, kjer so kaznilnice prenapolnjene. Za izvršitev kazni ie normalno prostora za 496 kaznjencev: za 288 v skuonem zaporu. za 136 v samotnem zaporu ta za 72 v mladostnem oddelku. V kaznilniški bolnici je prostora za 52 bolnikov. Reden šolski pouk dobivalo vsi kaznjenci mladostnega oddelka ta samotnega zapora ter analfabeti iz skupnega zapora: poučuje se tudi petie in goslanie. Za oouk ta razvedrilo skrbita dve knjižnici z blizu 7000 kniiganri. Ker ie delo za vse zdrave karaten c« obvezno. so zaposleni v kToraštvu. črevljar-stvu. tkalstvu. mizarstvu, slamarstvu, knjigoveznici, Ktografiii. izdelovanju papirnatih vrečic, kovaštvu. ključavničarstvu, met-larstvu. pekami, pralnici, poliedelstvu ta vrtnarstvu, živinoreji in pri gTamozu Do dne 31. decembra 1927 ie bilo od ob-stoia zavoda, torei v 28 letih, na novo spre-ietih 11.740 ka-zntencev: visoko število, ki da mnogo misliti! Tega dne ie bflo od celokupnega števfla 611 kazniencev po narodnosti: 352 Slovencev, 184 Srbohrvatov. 49 A rti avtov. 13 Turkov. 9 Nemcev ta 4 Madžari, po veri pa: 472 katoličanov., 124 muslimanov, 7 evangeljčanov. 7 pravoslavnih in 1 brez konfeslJe. Zanimiva Je pregledna tabela o stanju kazniencev Izza prevrata Simono število le znašalo od leta 1918. do 1927. po stanju 31 decembra vsakega leta: 214. 267, 617. 661. 435. 479. 529. 563. 583. 611. Najnižje stanle le b'lo neposredno oo koncu svetovne volne: 214. poskočilo pa ie vsled sploš-rega porastka kriminalitete Po votal do 661 koncem leta 1921. Amnestiie v letih 1922 in 1923 so visoko stanle znižale približno za eno tretjino, od tistega časa oa število kazntencev zooet stalno narašča. Rarvpseliiveiše sn številke elede mladostnih kaznjencev, katerih le od leta 1918. do 1927. btto koncem leta: 68. 48. 110, 104, 39, 37, 37. 32. 31. Dobro znamenie Je, da Je zadnjih šest let mladostni oddelek samo do polovice zaseden. Umrljivost v zavodu le bila razmeroma majhna razen v letu 1918.. zadniem vojnem letu, ko sta glad in španska zahtevala grozne žrtve: 78. to Je nad eno četrtino vseh kaznjencev. V nasledtaih letih tih Je umrlo: 12. 1, 8, 19. 14, 20. 9. 13. 13. večina na tuberkulozi Najbolj poučna Je tabela kaznjencev po starosti ta dolgosti kazni dne 31. decembra 1927. Iz nje se da posneti med drugim: V najlepši moški dobi. ko bi v prostosti lahko sebi in človeštvu naiveč koristili, to je od 24. do 50. leta starosti, ie bilo 459 kaznjencev, torei ravno tri četrtine. Od teh še samo ena tretjina (158) ni bila pred-kaznovana. vsi ostali so bili poorei že kaznovani In sicer 67 zaradi prestopkov, 234 pa tudi že zaradi enega ali več hudodelstev. Od navedenih 459 kaznjencev v starosti od 24. do 50. leta le bilo 13 obsoienih na eno leto. 104 na kazen 1 do 3 let. 71 na kazen od 3 do 5 let. 83 na kazen od 5 do 10 let 158 na kazen od 10 do 20 let in 30 na kazen dosmrtne težke ieče. Vseh povratnikov, to le takih, ki so bili radi hudodelstva že oredkaznovani in ki iiii jetnišnica a!i kaznilnica ni izmodrila, je bilo v zavodu 286. Ti neoobolišliivci tvorijo v krimtaalisifld važen problem iz enostavnega razloga, ker ne spadajo v pošteno družbo. V prostosti so najboljša nadlega človeški družbi in so med glavnimi vzroki ogromnih izdatkov, ki Hh človeštvo žrtvuje za varnostne taštituciie: policijo, žandarmerlio. kazenska sodišča Itd. Manjše zlo za Javnost so izdatki za kaznilnice, v katerih ti elementi vsai začasno ostanejo za splošnost nenevarni. Ker so kaznilnice težko breme za državo (izdatki za nje so znašali po proračunu za leto 1927/28. 3S% mifljona dinariev). ie naravna posledica, da Si te zločince, ki v svobodi žive samo na račun poštenih državlianov. v katerih pa je toKko živiienske moči ta produktivne sile, vsaj za časa kazni Prisili k primernemu delu, da se vsal nekoliko povrneio stroški za njih vdrževanje. Radi tega le s stališča splošnosti neopravičen odpor, ki se Je v zadnjih letih začel poiavliati med nekaterimi obrtniškimi organizacijami proti delu v kaznilnicah ta letnišnlcah. Vseh kaznjencev z dosmrtno težko Ječo Je bilo 36: skorai vsi ti ta veliko število kaznjencev t 20 leti le,bilo prvotno ftbso-ietrh na smrt a so biti »omfloščeni. Ta visok stalel kaznflniškeea prebivalstva zahteva tudi primeren uradniški aparat. h »Seznama« Je razvidno, da so poleg višlega ravnatelja, bivšega okrajnega sodnika, še IHrle upravni noradniki I. in II uradniške kateeorlle. lastni zdravnik, kurat. nčlteli. stražni nadzornik ln strojnik. Med pazniškim osobiem le 10 višjih paznikov - zvaničnikov. 37 paznikov-zvanič-nikov In 7 paznikov - služrtellev. •JUTRO* It, (ST! 10 :NedeUa, M. HI. 1528. Bluz« Ker h m pomlad ta polette kuMu mM moderen ki se bo gobovo tudi obdržal, M M smemo čuditi, če Je tudi za bluzo vedno več m-nimanja. Seveda gre pri tem samo za skromn« oblike, Id posebno s svojo enostavnostjo dela* _ Kraljestvo mode Za spomladanski dež Malenkostno bi bilo, če bi trdili, da je posebna ze dež namenjena obleka nenavaden luksus. Ra/no oo takih prilikah se pokaže dober okus elegantne dame, ker sigurno spada k modni oriientaciji, da je tudi ob slabem vremenu praktično, smotreno in dobro oblečena. Ce vzamemo v pcštev, da traja posebna obleka za deževno vreme več let, ne da bi Jo bilo treba mnogo spreminjati, se bomo lažje odločili za ta izdatek. Vendar pa moramo pri tern paziti, da si ne naročimo take obleke, ki je preveč podvržena menjavi dnevne mode. Obleka za dež v splošnem se omejuje na ličen plašč in pripraven klobuk, ker so se vsi drugi ogrtači, ki so jih pričeli favorizirati, izkazali za nepraktične Tako n pr. so hoteli vodilni saloni med drugimi uvesti tudi poseben kostum ta dež, vendar pa niso imeli posebnega uspeha, ker se je plašč izkaza! v vseh ozirih za bolj praktičnega. Ogrtači za dež naj ne bodo pretežki, ker je že samo itrapregnirano blago dosti toplo. Letos imamo na izbiro v resnici dosti apartnih tkanin, ki drže vodo prav dobro. Lepa škotska blaga, z izrazito in obenem v barvah celo deccmno ornamentiko, so le vedno zelo priljubljena. Nič manj niso cenjena posebno fantazijska modna blaga, ki pa morajo biti podložena s takim materijalom, ki drži vodo ki obeti em zastopa podlago. Tudj »klasična« blaga ta dežne plašče, kakor covercoat, elegantna dama še vedno rada nosi, ker je tem tkaninam todiferentnih barv (kahka in olivno zelema), ki k vsakemu obrazu dobro pristojajo, mogoče dati s ialom pestrih vzorcev prav živahno noto. Nova oblačila za dež se nosijo r različnih oblikah: v podobi navadnega paletoja, ravnega pla-§ča z razi a novimi rokavi ali pa v obliki izrazitega raglana, ki je pa pcraben le za vitke pojave in napravi obilnejše ženske debelušne m premajhne. Zapenja se plašč navadno z velikim gumbom, še večkrat je pa prepasan s širokim pasom, ki odgovarja modi in računa s športnim udejstvcvanjem dam. Zanimive tvorbe novih oblačil za dež prinaša skitpina na naši sliki. Na levi vidimo tako Imenovani plaid-plašč iz inoregniranega škotskega blaga z zaprtim ovratnikom, ki se zapenja z gumbom in se da zaviti navzgor. ObMka tega oblačila je popolno*«* ravna. Širok pas iz ir-bcvine drži piašč skupaj ki Je zapet s prfpro-®to zaponko. Na glavi ima model klobučevinast klobuček z asmjatim robom v barvi plašča. Poleg tega vidimo covercoat, ki nikdar ne pride iz mode in je zato posebno priporočljiv: pripraven je za mesto kakor za potovanje in tudi zs krajše izlete na deželo. Našrvi po sredi hrbta ki na obeh straneh podaljšujejo stas ki so zato priporočljivi tudi za manjše in okroglejše ose- be. Ozek pas, ki se da potegniti pod temi na-šivi, apasuje plašč, ki se mu zelo poda enako barven klobučevinast klobuček z ozkim usrnja-tim jermenom Na tretjem modelu vidimo apar-teo raglan iz povoščene taipregnirane svile ali iz tanktga usnja. Opasan z ozkim pasom in ima visoko poslavljen, z ozkim trakom zavezan ovratnik, ob strani pa zarezane žepe Tak plašč si bomo izbrali v modni barvi — ali v lepa. a ne pretemni modri, v zanimivi zlato rja vi ali pa v temnozeleni —, ker so te barve posebno, če je blago mokro, v svojem vlažnem siiaju posebno učinkovite. K temu plašču ie priporočljiva mala čepica iste barve in eventuelno tudi iz istega blaga. Na zadnji sliki vidimo lep dežni plašč ravne oblike iz modnega blaga z topreg-nirano podlogo ki se da odpeti tako, da je ta plašč porabeo za razne prilike. Zapenja se i dvema velikima gumboma, od katerih eden drži skupaj ovratnik, drugi pa v pasa plašč Klobučevinast klobuček z napol širokimi okraji v barvi plašča pristopa prav dobro K vsem tem plaščem si izberemo solidne na roke delane navadno rjave čevlje z nizkimi petami, torej oblike, ki se pravilno skladajo £ modno sliko in branijo dežija. Karo UChtek karkanih vzorcev se letos manj izraža v velikih, pač pa v malih modnih detajlih, ki zelo vplivajo na splošen vtis celo pojave Tako vidimo zelo pogosto drobno karirane dež- meot. Tnd! karfrano nalHe CevBe bodo dame letos rade nosile, ravno tako kakor karirane športne in napol športne DOgavice. Najmarkant-nejša }e pa karirana ruta okrog vratu, ki jo vidimo na naši risbi in je najlepša, če si }o naredimo iz težke svile za kravate Zavezana ob strani v debel vozel, na robu pa z resami, deluje zelo športno in interesantno. Torbice iz modnega blaga Ta to novost se nam ni zahvaliti trgovinam z galanterijo, pač pa velikim modnim salonom, ki so jih začeli sami izdelovati iz istega blaga kakor obleke K navadnemu kostumu iz črne jopice in črnobelega krila (na način moških modnih hlač) vidimo tu odgovarjajočo torbico. ki je posebno priporočljiva za dopoldansko garderobo Narisana k na zadnji skici na desni. Iz progastega in valovitega, včasi tudi iz karirastega blaga je sestavljena torbica v sredini, ki je največkrat podolgaste oblike. Za ozke, denarnicam podobne torbice so zelo v rabi tudi z zlatom izvezena blaga in svile, ki so letos splošno zelo moderna. Naša prva torbica je iz beige barvnega blaga, te je pretkano z zlatom. Robovi torbice imajo zlate okove. Zlat mono-gram se zelo poda v vogal in še povdarja s kov mastmi niti prepleteno blago. Nova kožuho vina sta stola v Dodobi šala No-ve Stole se od starih razlikujejo v tem, da niso več rezane ravno, temveč zaokroženo in Obleke za temi Za tenis imamo najenostavnejšo rttrie. robo, ker obleka ne sme ovirati gibanja in se mora lahko snažitL Da je posebno žemper praktičen za šport, ne bo nikdo oporekal, in da si posebno za spomladanski šport izbiramo pletene modele ie sa-moobsebi umljivo. Razun belih, jih imamo največ v pastelnih barvah in v lahkih tonih, kakor beige, peskove barve in podobne Krilo mora biti ali piisirano ali pa položeno v gube, da deluje v resnici športno, m odgovarja svoiemu namenu Na na. Ši sliki vidimo prijazno obleko s žemper-jem, ki dokazuje, da so se pletenine uveljavile tudi na tem polju Na robčku, ki se nosi vidno, in na svileni kravati se prav dobro padalo vezeni amblenv tenisa jejo žeto učinkov*«. Zato torej tudi bhize n»o navadno nič ali pa zelo malo garairane Nekaj gub :n robčkov, ali pa malo vezenine, serr.mtji tudi nekoliko dekorativnih a ž ur o v zadostuje, da dosežemo zaželjeni efekt. Naša slika kaže neks| novih modelov. Na levi preprosto bluzo z mičao barvasto vezenino v obliki stiliziranih cveto*. K tej bluzi nosimo ruto v giavnib barvah vezenega vzorca. V sredini Je bluza primerna z* moder ali črn kostum z robčki in temnimi r»-verja harnKKvrčr.« barve Na desni bluza z zopet modernim rečirim delom iz trakcev ali s fantazijskimi ažurjd, ki se prav lepo podajo. Tri elegantne popoldanske toalete Na levi obleka iz gobelinasto»modirega crfipe do Chme ■ plisiranim sprednjim (?«!«n, na sredi zvončasta obleka h satin*cržpa, na desni obleka iz zamolkkvrr.odrega crdpe» Georgette s svetlo baigeoovratnico, klobuček iz rjave slame z žametnim robom. nike, ki so tudi za solnce ta »o prav priljubljeni Nadalje klobuke s kartranimi efekti, t 1. z navadno v karo pletenimi portami med klobučevi-no in slamo Večkrat vidimo tudi na zgornjem delu rokavic ta enostavni, a učinkoviti orna- Frigld: Peter Gradar Zelo malo vere Imam, močno dvomim da se kdaj izkopljem. Vsak ne-N kako izhaja, vsak ima kakega človeka, kakšno stvar, a če nima, si kaj izmisli* in se tako vzdrži pri življenju. Jaz pa ničesar ne premorem, zame ni nobene pomoči. Pravijo na primer: človek, ki je samoten in izgubljen, ki ga je groza in je na konou vsega, tak človek zakli-če v svojem srcu v dalje za nekom, njegov glas gre čez svet in doseže ljudi, da prisluhnejo in na mah vse vedo. S tako-le vero se tešijo in izhajajo. Jaz pa za trdno vem, da bom prav tako samoten umrl, kakor samoten živim, nobene sledi ne bo za menoj, nobenega odmeva nikjer. Imel sem njo, čisto blizu sva si bila, z licem ob licu, pa glejte: glas mojega srca je vendar ni dosegel, čisto sam zase sem ostal. Zdaj sem odrezan od sveta, Štiri sive stene so z menoj — se bom mar od tod pri-kiričal do koga? Razumem: noben človek nima kakih posebnih pravic. Vsakomur je težko, nihče ne ve, kako bo jutri. Razumem Nikakih sitnih prošenj nimam, nič ne protestiram. Ne terjam mesta pod soln-cem, ne pravim: daite Petru Gradarju, kar mu, človeku, gre pred svetom in pred njim, ne pravim: štejte redovu Gradarju njegove mesece, dajte mu zvezdo, da si jo prišije na rame, dajte mu njegov delež trikrat na dan. Eno samo željo imam: dajte, da do kraja živim to, kar imam! Dajte, da umrjem. kadar umrjem! Moj položaj se je zadntfi čas res zelo poslabšal. Marsikaj sem imel, dekle, vero vase, etiko, načrte, marsikaj sem imel rad, pa sem vse izgubil. Samo golo življenje še imam. Ležim na slamni-ci, gledam in tipljem v zrak. okoli sebe, po sebi. Življenje še imam. Diham, in kakor se prsi dvigajo in upadajo, tako se primikajo in odmikajo robovi bluze, pod koščkom rjave kože bije srce, v glavi se rodijo misli, nekatere stvari so mi dobre, druge so mi zle — ležim na slamnici in živim. Močno sem oslabel ln le z veliko težavo še razumem stvari, ki se mi godijo. Včasih je kak dan tako žalosten, da si oči zatiskam pred njim, drugič pa je spet tako lepo, naenkrat imam toliko vsega, da si ničesar več ne želim. Pripeti se. da mi je tovariš, ki mi prinese obed. dober, kakor da ni od nas, im tu in tam se zadnji čas oglasi celo ona. Zdi se mi, da med nama le tfh Je zato tudi mogoče nosfti na nov način. Na naši sliki vidimo tako novovrstno štolo, ki je napravljena seveda i2 ozkih kožic s kratko dlako in je tako zaokrožena, da jo J« mogoče zavezati kakor šal ali pa napraviti cek) spredaj vozel, da oba konca padata i-vzdol Take šiale se zelo lepo skladajo z novimi pomladanskimi oblekami ter so posebno učinkovite, če so okrašene s šopkom umetnih cvetlic, ki seveda morajo vedno odgovarjati dobi, kadar cveto v naravi. še ni vse končano, zelo verjetno je, da nama bo kdaj še obema lepo. Seveda, prav trdno nisem prepričan; kaj bi tajil, zelo mogoče je. da se samo spozabi in pride. Jaz pa sem je vseeno vesel in precej upanja gojim. Kadar pride, se vse spremeni. Ležim, za nič okrog sebe in v sebi se ne menim, vse reči ugasnejo in utihnejo, samo v senceh mi šumi — to šumi menda kri, ki se mi pretaka po životu — nobena mis*el me ne moti, s toplim ugodjem mi živi telo, kakor da bom vekomaj tako-le živel. Takrat — takrat se skloni nadme njen obraz, bel, žalosten, dober. Zdrznem se; prav nič pripravljen nisem, ne upam si dih-niti, srce si ne upa biti — njen obraz je tako bel in plah. da bi ga prepodil vsak najmanjši šum. Ležim kakor oka-menel. pri duši mi je. da bi umrl, pa si#ne upam. Sleherne spremembe, slehernega giba v telesu in v mislih me je strah. Čez čas zberem pogum, planem z rokami — toda prostor je prazen, nikogar ni z menoj. V duši krik-nem, solze me žalijo, pa se ogledam in vidim: po stenah, po slamnici. po me ni — njen nasmeh. Sredi joka se za smejem kakor otrok, ki so se le malo pošalili z njim, stezam svoje dolge, kocinaste robe in zajemam, na vesti pa mi leži nekaj težkega kakor zločin. Tiika — Tilka — in beseda me skeli kakor prelita kri. Naenkrat se mi zazdi, da sem ji gnusen in da me nikoli več ne pogleda; usta si tiščim z rokami, do krvi se grizem, da ne bi v obupu zakričal -- vojak na dvorišču bi čul moj krik in vse bi prišlo na dan. Obiski so mi strogo prepovedani. Prestavili bi me kam drugam, in ko bi spet prišla, bi me zaman iskala in bi obupala. Vse bi prišlo na dan, si ponavljam, vse bi prišlo na dan. Okre-nem se na ležišču, pogladim si čelo in lase, umirim se — ves se tako uredim, kakor da se ni nič zgodilo. Zdaj lahko pride kdorkoli. Naj pride in naj se ogleda — stene so sive in vlažne, tla so črna, gobe poganjajo ob špranjah. Zdaj je vse prav.^ Vseeno mi Je. Ne pomnim več, kje sem. Včasih čujem korake mimo vrat pa ne vem. kam gredo. Lažje mi je, če ne vem, manj skrbi imam — kar v nekakšno božjo voljo se udam. Samo ta-le košček neba še, samo ta-le košček neba. Razmišljal sem, če ne bi poprosil, da mi okno zabiiejo. Moj bog. ta - le košček neba. Venomer razmišljam, kateri čas bi to bil. Je pozna jesen? Jeseni je lahko umreti, takrat se NABAVE za POMLAD BREZ DENARJA! NA MESEČNE OBROKE! Ako nimate trenotno denarja, Selite si p« le kaj nabaviti, obrnite se na podpisano organizacijo ljubljanskih trgovcev, ki Vam bode omogočila, da ku» pite to, kar želite Poljubno skoraj r vseh ljubljanskih trgovinah Na ta način si lahko izberete prvovrstno blago io sicer: obleko, manufakturo, modno blago, krzno, čevlje, dežnike, perilo, pohištvo, fco» hinjsko opremo in železnino, steklo in porcelan, volno, nogavice, kolesa, papir in pisar, potrebščine, pisalne in šivalne stroje, radio, fotografske aparate ttd. in kar je glavna brez vsakega poviška pri cenah. Plačate pa pri zadrugi z položnicami ▼ mesečnih obrokih, ki rta jih aamt z zadrugo dogovorili. Izrecno povdarjamo, da zadruga ne prodaja ničesar, ona Vam h hitro ki diskretno dovoli potrebni kredit, na podlagi katerega lahko kupujete pri tr» govcih, ki so člani zadruge Ako se hočete poslužiti tega novega sistema, zahtevajte takoj od »druge potrebna pojasnila in prospekte. KREDITNA ZADRUGA detajlnih trgovcev p Lfvbtjant, Šelenburgova uf. 7, l. nedftr. KUPI TAKOJ! PLAČAJ POZNEJE! vsa natura sleče do gola in leže, takrat ni težko. To pa bo najbrž prva pomlad. Zrak je topel. To bo že zelo dolgo, kar sem i doma. Bog ve, kako je z njo. Ze takrat je bila vsa stara. Samo mene je imela. Jezus Marija, nikar! Jaz sem ji edina nada. Na katero stran Je neki porta? Na to ali kam? Zdi se mL da Je nekdo prišel. Tako čudno razločno se mi ču-je, da škriplje pesek pod stopinjami Kaj misliš, Peter, bo pod tvojimi stopinjami še kdaj tako - le škripal? Kdo bi to neki bil? Moja mati? Kupila je dve pomaranči na trgu, kos kruha in Mobaso je zamotala pod predpasnik. Peter strada In je prišla. Samo ta - le košček neba! Da bi bil čisto brez vsega! Zdaj so še mravlje vstale od nekod, po moji slamnici lazijo, po meni. Vse so tako mrtvaško tihe in gredo na vse strani. Mati? O, moja mati Je prišla že rdavnaj, zdavnaj. Potem je šla domov. Potem se je ustavila ura na steni. Samo dve sivo - črni, gnili pomaranči na polici v kuhinji. To je že zdavnaj, zdavnaj. Le kdo je prišel? Morda je pa le prišel kdo zame. Ne. im, samo tisto IluStravo erg »»pravile v nekoliko ulicah takšen strah, da so se izselile vse ženske in otroci k prijateljskim družinam, po stanovanjih pa so ostali samo hrabre j* 8i moški, da čuvajo domove. Tajln* stvoai plezalec ne odnese ničesar in se zadovoljuje z zavestjo, da povzroča policiji večne alarme in da je prebival* ce spravil v psihotičen strah. Kadar se ga najmanj nadejajo, ga vidijo, kako »ioai na dimniku in potem izgine skozi ©frno v podstrešje. Takoj se začne go* c;« sa njim, ali prikazen izgine, kakor tri se v zemljo udri a. Tudi v stanova* njih se pojavlja ter povzroča silno pa* triko. Policija misli, da gre za kakšnega blaznika, ljudje pa po svoji navadi Cgtbljejo vse mogoče in govore o stra* kovih in duhovih. Zanimivo je, da sf duh prisvoji samo sveže perilo, pusti pa v zameno svoje staro. Ostalemu sveta, ki ni prizadet, se zdi stvar silno komična in javljajo se že posnemale! originalnega nočnega plezalca. V mar* garetskem okraju se je pojavil v zgod* n?em jutru takšen plezalec, ki so ga pa zasačili in se je komaj rešil na neko streho nove stavbe, kjer se mu je po« sreči Jo pobegniti pred policijo. Straža je nsSla samo črn suknjič in fine rjave rokavice. Dvojno življenje madžarskega davčnega uradnika V KisuiszaHasu na Madžarskem so aretirali 321etn>ega davčnega uradnika Andreja Olaha radi poneverbe 120.000 pengov uradnega denarja. Olah je vodil neobičajno življenje. V službi je bil vesten in štedljiv, ob sobotah pa se je odpeljal v Budimpešto, kjer je živel kot velik gospod sila potratno življenje. Izdajal se je za veleposestnika in vsi budimpeštanski veliki ponočnjaki so ga poznali po njegovi darežljivosti. Neki plesalki, ki ji je obl:ubil zakon, je imie! razkošno stanovanje. Prav tako je podpiral še druge svoje prijatelje. Nepričakovan pregled računov v uradu je odkril skrivnost njegovega dvojnega življenja. Priznal je vse in je izroči! orožnikom knjigo, v kateri je imel natančno zabeležene vse svoje de-fravdacije in Izdatke. Aretirali so tudi njegovo plesalko. Zopetna uvedba telesne kazni v šolah? Okrajna učiteljska konferenca v Zofingenu (sev. Švica) je sklenfla predlagati zopetno uvedbo telesne kazni v šolo. Učitelji so mnenja, da učinkuje proti renitentnlm učencem edino telesna kazen, ki mora biti zmerna. Absolutna prepoved telesne kazni je nepravična, ker ne daje učitelju nlkakih pravic, pač pa nru nalaga same dolžnosti, ki jih vzgojitelj pri upornih rn pokvarjenih učencih ne more izvrševati, ako nima uspešnih sredstev za kazen. Milijonar vlomilec Na Rumunskem vzbuja velikansko senzacijo aretacija nekega Nuhema Adackega iz Kišineva v Besarabiji. Obtožen je, da si je nabral tekom let ogromno bogastvo z nezaslišanimi goljufijami ki kot glavar dobro organizirane vlomilske tolpe. Adacki se je izdajal za velikega reveža, tudi njegovo stanovanje je bik) skrajno borno in zanemarjeno. Todla ta revež je Imel v raznih bukareštanskih bankah shranjene dragocenosti v vrednosti nad 40 milijonov lejev. Med dragocenostmi je vzbudila posebno pozornost masivna zlata doza, vsa oosuta z briljanti in s sliko cesarja Franca Jožefa. Ta doza je bila nekoč cesarjeva last in je vredna 2 milijona lejev. Kako je prišla v roke Adadoemu še nI znano. Isto tako bo treba šele dognati, komu je njegova tolpa izmaknila krasno biserno ogrlico, dve skrinjici s srebrnimi predmeti, velikansko množino zlatih verižic in prstanov z dragulil, ki so jih zaplenili v raznih bankah, kjer so bile deponirane na njegovo ime. V eni sami banki je hranil nič manj nego 300 briljantov in dijadem, ki ga cenijo na 1 milijon lejev. Adacki je imel to navado, da je predmete iz srebra in zlata topil in jih potem prodajal v obliki debelih palic. Dosedanje preiskave so dognale, da si je naropal za najmanj 100 milijonov lejev vrednosti, a koliko hranijo člani njegove roparske čete, ni niti še od daleč ugotovljeno. Zeml ja ni okrogla V ameriški državi Illinois leži mesto Zion Citi. Njegov poglavar W. Blenn Voliva je velik mož ta bo dokazal, da je veliki astronom Kopernik lagal, da je zemlja ravnina, ne pa krogla, kakor je on učil in kakor še danes zmotno poučujejo v šolah. Moderni prerok bo svojo trditev tudi dokazal. V to svrho se je odpravil na potovanje v stari svet. češ da sta Evropa in Azija mejni deželi velikanske ravnine, ki je naša zemlja. Pravi, da bo potovai kar naprej, dokler ne pride na rob naše zemlje, tam pa da bo že pazil, da se ne prevrne čez rob v prepad, ki nas loči od vsemirja. Svojega potovanja, pravi, da ne more več odlagati, ker je že precej v letih in bi ga znala prekositi smrt; če pa ta ne, bi ga prehitel konec sveta. Bog se je namreč zadnje čase tako razsrdil nad pregrešnim človeštvom, da bo zemljo najkasneje v 7 letih pokončal, če se ljudem ne posreči s hudo pokoro ; in dobrimi deli spraviti ga na drugo miseL Temeljni stavki prerokove teorije o vsemirju so ti-le: Zemlja je velikanska ravna ploskev; mora biti, kajti če bi bi- \T# A\ Pdčolan postaja zopet moderen Morda se bo razvitul v tem pravcu — kar v nekih slučajih n« bi Škodovalo. («Svenska Dagbladet*.) Mazu m a uporaba. Ce telite „RADlON" popolnoma izkoristiti, pazite, kako ga uporabljate. — Ne pozabite na prvo pravilo: „RADION" je treba v mrzli rod? raztopiti. Le tako razvija „RAD10N" vso svojo moč in pere zares „*am". To pravilo je sicer enostavno, toda ravno zato ne smete pozabiti. , Stadion v mrzli vodi raztopil la okrogla, bi jo vodi že zdavnaj po- I goltniie. PMma in oseka nimata niti najmanjšega opravka z mescem, mar- j več tiči v vodi sami tista sila, ki jo J dviga. Trditev, da solnce miruje in se ; zemlja vrti okoli njega, je največja be- j darija. Zemlja miruje, solnce pa vzhaja in zahaja; to je gola istina, pa nobena optična prevara. Solnce ni tako oddaljeno od nas kot nas uče v šolah. Razdalja med njim in zemljo je le borih 4320 km. Mogoče je prerok Votiva norec, a tedaj mora biti pameten norec. S svojimi teorijami je znal pritegniti nase kakšnih 6000 Vdanih pristašev. Z njimi je ustanovil versko kolonijo, ki se je pod njegovim spretnim vodstvom povzpela do neverjetnega blagostanja. Ti ljudje imajo najlepše farme v Ameriki. na koščku zemlje, ki je bila poprej nerodovitna. Imajo več industrijskih podjetij, premoženja pa 7 imftjonov dolarjev tn visoko stoječo morata ko nikjer drugje. Ni čuda. če časte svojega preroka skoro tako kakor boga. S pomarančami na profesorja Na pariški medicinski fakulteti se iz-kaznuje že dalj časa skupina rojalističnih dijakov, ki ne dado nobeni priliki mimo, ne da bi uprizorili kakšno demonstracijo proti republikanstvu. Pred nekaj dnevi so napravili nekemu republikanskemu profesorju med predavanjem velik hrup, tako da je moral predavanje končati. Dva dni nato pa so ga obsuli na katedru s ploho pomaranč in je moral na vse pete bežati. Takrat pa so navalili republikanski dijaki na rojalistične in je nastal strahovit pretep. Več oseb je bilo ranjenih, da so jih morali odpeljati v bolnišnico. Sedemnajst študentov pa je policija odvedla v zapor. Rekord hitrosti V londonskem zoološkem vrtu opazujejo špansko krastačo, o kateri trdi ljudska govorica, da sploh ničesar ne Je. Naravoslovci so dognali baš nasprotno; sne ogromne količine, toda vse požira tako hitro, da ji človeško Oko kljub največji paznosti ne more slediti. Redno se je ponavljal proces, da je črv poleg žabe nevidno Izginil, dasi žaba sama ni napravila najmanjše kretnje, ki bi jo mogli opaziti. Da se pojasni to navidezno čudo, so učenjaki filmali krastačo s 500 slikami na sekundo. Pri predvajanju filma niso opazili ničesar, kar bi ne bilo vidno s prostim očesom. Povečali so hitrost na 1500 slik na sekundo in šele sedaj so opazili, kako se žabje čeljusti odpirajo ln izmed njih bliskoma šine dolgi lepljivi jezik, pograbi črva, ki v hipu izgine med čeljustmi. Izračunali so, da krastača dela te svoje gibe s prav rekordno hitrostjo, da lahko v eni sekundi požre brez težave 66 črvov. ____ Umetni dijamanti Dragoceni kamen, ki se tako divno iskri in preliva svetlobne barve, je bil poleg zlata že od nekdaj predmet, ki so ga največ poskušaii imitirati. Od srednjeveških alkimistov do današnjega dne spremlja pravi dijamarat cela vrsta več ali manj posrečenih imitacij, a nobene še ni, ki bi ga dosegla po sijaju. Za sorodnike dijamanta se ljudje mnogo manj brigajo, dasi bi premog in grafit, ki spadata mednje, zaslužila to vsekakor bolj nego pristni kamen sam, ki je zasejal med ljudi prav malo dobrega, a veliko zla. Dija-mant je ogljik. To se pravi, da je iz iste snovi kakor premog, le s tem razločkom, da je v dijamantu ogljik čist, dočim je v premogu pomešan še z drugimi snovmi. To so dognali šele moderni kemiki in spoznanje je bilo obenem prvi migljaj, kako bi se dal dijamant napraviti umetnim potom. Domnevajo namreč, da so nastali dijamanti v arhajični dobi naše zemlje, tedaj ko se je ta začela strjevati iz tekoče ognjene mase. Tedaj je sem pa ijja prišel tekoči ogljik pod ogromni pritisk tvoreče se zemeljske skorje in med njimi je ogljik skristaliziral. Ti ogtrikovi kristali so dijamanti. Pred leti je poskušal Francoz Moissan proizvajati dijamante na enak način, kakor jih je proizvajala nekdaj narava. Visoke temperature (3500 do 4000 stopinj C) je dosegel v električni peči, ki jo je on prvi izumiL V njej je raztopil železo in mu dodal toliko ogljika, kolikor ga je moglo železo absorbirati pri takšnih temperaturah. Staljeno maso je zlil v vodo, kjer se je železo na površju v trenutku strdilo, dočim je ostalo v notranjosti sprva še tekoče in se je le počasi strjevalo. Tedaj ko se tekoče železo strjuje, se pa veča njegova prostornima; a ker se je bila od zunaj že popreje napravila močna, odporna skorja, je raztezanje jedra ovirala, tako da je nastal v notranjosti velikanski pritisk. Pri tem se je del železovega ogljika strdil in se izločil v majcenih, komaj vidnih kristalih, ki jih je Moissan smatral za diijamante. Pozneje se je izkazalo, da to niso dijamanti, marveč le grafitovi kristali, ker je bil pritisk premajhen. Pozneje je tehniki uspelo proizvajati sicer dovolj velike pritiske. Celo več- je, nego so po znanstvenih dognanjih potrebni za proizvajanj« dijamantov. Američan Brklgman je dosegel pritisk 40.000 atmosfer; to je pritisk štiridesetih t osi na vsak kvadratni centimeter. Dolgo pa se ni posrečilo združiti takšne pritiske z dovolj visokimi temperaturami. Šele v najnovejšem časa je konstruiral Francoz Basset električno peč, v kateri lahko tali snovi pod pritiskom 25 tisoč atmosfer. Basset je prepričan, da bo v svoji peči khko proizvajal umetne dijamante poljubne velikosti. Ce m« bo uspelo, bo pokazala bližnja bodočnost. Filmi v barvah V enem najlepših pariških kinematografov bodo v kratkem vrteli barvan film, ki daleč prekaša vse dosedanje poskuse v tej smeri in ki se že zares tesno približuje pravim naravnim barvam. Fihn ja izum Francoza Doriana iz Muihousa in je z vidika fototehnike gotovo ena izmed najgenijalnejših iznajdb zadnje dobe. Izumitelj je vzel za podlago svojega filma znano trobarv-no metodo, ki se že dolgo uporablja v barvni fotografiji. S pravilnim mešanjem rdeče, zelene m vijoličasto modre barve, se namreč da doseči vsemogoče druge barve in o takšnih odtenkih, da se slika skoro popolnoma sklada z naravo. To metodo je Dorian prikrojil za film na tako eleganten način, da je treba izvesti na obstoječih filmskih aparatih le nekaj neznatnih sprememb. Kamera za snimanje in za projekcijo filmov ostane, kakor »je bila doslej. Le cKafco, ne si lješ noge?» «2o, ampak nogavta, kadar rf kop« je btta tako______ (cPmtit BI«**) ssi ho, ki hodi čakat poročnika. Vstopilo se je pred vrata in je roke sklenilo v is&seh za tilnikom. Straža hodi sem in tja. No, U vem, kako uredim vso stvar. Me bom kar tako obležal tu. Majhen dopust Iz kasarne pojdem. Skoraj bi |jfl čas, da se spet malo razhodim. S!odn&. Stopnke. Vrata pod obokom. Some«. Potem pojdem čez vse te ulice — kako rad bi, da bi žeblji mojih čevfjev spet enkrat škriali ob kamenih na cesti — ljudje na trotoarjih, vozovi In kar naravnost v- kavarno k i?je J. Ne, ne. Ne kar naravnost. Lahko bi jjo našel z bogve kom. Pisal ji bom. Pisal Ji bom.* ^ Vse okrog so še sobe, pod oknom je dvorišče, ceste so blizu — pa od nikoder nobenega glasu. Včasih sem živel nekje drugje, pa se je zmerom kdo menil na hodniku, vsaj kake stare gospe, otroci so kričali, žeblje je Wo zabijal v zid, ali kak gramofon. Tu pa. Okrog mene in v meni tišina kriči. Tako sam sem — bogve, kaj mi je naloženo. Kaj važnega bo, daleč na okrog ni žive duše, morda manjka sto ljudi in še več. Ves čas strmim proti itropu in mislim, kaj bi bilo, pa ne do- mislim in ne domislim. Jaz moram, jaz moram dobiti nekoga. S širokimi koraki so prišli. Kam so neki namenjeni. Razkoračeni škornji z velikimi stopali so obstali ob vznožju slamnice. Neko besedo sem bil pripravil za to priliko. A zdaj je ne najdem. Da bi malo počakali, najbrž ne bodo imeli časa. Vse bi lahko bilo prav. In zdaj je ne najdem. Glavo si oklepam z rokami, tako vroča in težka mi je. Njihovi plašči so kakor zidovi. Peter Gradar, redov I. četa 3. bataljon zatisnil sem oči, z rokami sem zakrll obraz. Vse vem, vse vem. Na dvorišču pred kasarno je kaplar vadil referata. Lezi! On ta Tilka sta bila šla skozi gozd. Med jesenskim listjem, pohojenim v ilovnati kolovoz, najdeš včasi list, zlat kakor pravljica. (Včasi seveda, včasi ne najdeš nič.) Rekrut je stal. Kaplar je položil roko na njegov obraz. Lezi! Puška se je nerodno zavihtela v mojih rokah. Vse vem, vse vem. Tiho, neslišno mi je kriknilo v srcu. Pa to ni njen obraz. Ali je kaplarjev. polkovnikov, ali *igav? Dvakrat je človek najbolj sam in najbolj brez moči — kadar se rodi in kadar umre. Odprl sem oči. Šli so. Kakor cirkularaa žaga mi rezko v senceh zveni tišina. K/ A. P. Čehov: Živa kronologija V salonu državnega svetnika Šara-mikina je bil prijeten polmrak. Velika kovinasta svetiljka z zelenim zaslonom je razsvetljevala zeleno a la »ukrajinska noč» stene, pohištvo in obraze. Zdaj pa zdaj je prasnilo v ugašajočem kaminu tleče poleno in za trenutek obsijalo obraze z rdečo barvo požara; ali to ni kvarilo splošne harmonije svetlobe. Obči ton je ostal ohranjen, kakor pravijo umetniki. Pred kaminom Je sedel v naslanjaču v pozi človek, ki je pravkar povečer-jal, sam Šaramikin, gospod v letih, s sivimi uradniškimi zalizci in blagimi višnjevimi očmi. Po licu mu je bila razlita nežnost, ustnice so bile zaokrožene v otožen smehljaj. Ob njegovih nogah je sedel na klopici vicegubernator Lo-pujev, zastaven štiridesetleten možak; noge je iztegnil proti kaminu in se leno pretegoval. Poleg pianina so se igrali Saramilkonovi otroci: Nina, Kolja, Nada in Vanja. Skozi napol odprta vrata, ki vodijo v kabinet gospe Saramikinove, je boječe prodirala svetloba. Tam za vrati je sedela za svojo pisalno mizo Šaramikinova žena Ana Pavlovna, predsednica mestnega gospodinjskega društva, živahna in pikantna dama kakih tridesetih let. Njene črne, žive oči so begale skozi lornjejo po straneh francoskega romana. Pod romanom so bila razmetana poročila o minulem letu. — Prej je bilo naše mesto v tej stvari dokaj n aboljšem, je rekel Šaramikin, gledaje s svojimi blagimi očmi v tleče oglje. — Nobena zima ni minila, ne da bi bila prišla kaka zvezda. Prihajali so tudi slavni igralci, pevci, sedaj pa — hudič naj ve, razen čarodejev in škri-pačev se ti živ krst ne prikaže. Nika-kega estetskega užitka ni... Živimo kakor v gozdu. Da. ali se spominjate, vaše blagorodje, onega italijanskega tragika... kako mu je bilo že ime? Bil je tako črnkast, visok... oh. Bog, daj ■ni pamet!... Aha, aha. Luigi Ernesto le RugieTo! Izreden talent! Včasi je spregovoril kako besedo in je očaral vse gledališče. Moja Anjutočka se je •elo zanimala za njegov talent. Ona mu je priskrbela gledališče in razprodala karte za deset predstav... On jo je za 1 to učil deklamirania in mimike... Iz- vrsten človek! Semkaj je prišel... da ne bom lagal... pred kakimi dvanajstimi leti. Ne, vi!... Mani, pred deso-timi leti... Anjutočka, koiiko let ima naša Nina? — Deset! — Je odgovarjala tz svojega kabineta Ana Pavlovna. — Zaka| pa? — — Nič. nič, mamica, kar tako... Včasi so prišli tudi dobri pevci... AH ao spominjate tenorista Urflipčina? To vam je bil človek! Kake vnanjosfcl jo bil! Plave lasje, izrazit obraz, pariško obnašanje. In kakšen glas, vaše pre-blagorodje! Le eno slabost Je imel: nekatere note je pel lz trebuha ta «de» Jo dvigal v «fis», drugače je bilo dobro... Pri Tamberlrku sem se učil. Je sam govoril... Z Anjutočko sva mu izposlo-vala dvorano v društvenih prostorih, on pa nam je v zahvalo včasi pel po vse dni in noči. Anjutočko je učil petja. Prišel je, spominjam se. kakor bi bilo sedaj, v postu, pred kakimi dvanajstimi leti. Ne, več bo... Oh moj Bo«, ta moja pamet! Anjutočka, koliko let Jo naši Nadi? — Dvanajst let! — Dvanajst ... in Če dodaste deset mesecev... Da. da. tako okoli trinajst bo! Prej je bilo v našem mestu tudi več življenja. Vzemite na primer veča- ska. Nova Zelandija, Norveška. Švedska. Češkoslovaška, Nemčija. Odbor je izrazil nekaj načelnih nalog: treba pospeševati štuČfij. kako se hrani in krmi perjad, in s tem dognati vlogo, ki jo imajo ptice v poljedelstvu ali drugih strokah; širiti zadevno slovstvo med ljudstvo; vlade naj nadzirajo lov, da se ne iztrebijo neke živalske vrste; naj se prepove pobijati za živež predrobne ptičke, ki nimajo posebnega pomena kot hranivo. pač pa razveseljujejo pri-rodo s svojim petjem itd. T | Gorenjci! < I Ne zamudite prilike in oglejte si ;; veliko zalogo novodošlega i; spomladanskega blaga za ženske in moške obleke pri ; | Vinko Savniku v Radovljici ■ « Cene najnižje! Prepričajte se! ♦ ....................................... Kitajska amazonka Seveda še niso izumrle kakor igra-čice drobne Kitajke z lepimi priimki Rahla Cvetka ali Lunin Žarek. Vzhod je konservativen. Toda gospodična Nadina Hvang. ki je dosegla s 25. 1. višek službene karijere, je že znamenje novega časa. Najbolj čudno je, da je tako priljubljena pri ljudstvu, ki ji je nadelo ime «Kitajska amazonka». Gospodična Hvang krasno obvlada štiri evropske jezike in je velik politik. Služila je že kot poslaniška tajnica, sedaj je prvi svetnik ministrskega predsednika Pan-Fuja ter bo kmalu nedomno poslanik v Evropi. Po materi Španki, ki jo je poročil oče diplomat v Madridu, je podedovala Nadina veselje do jahanja in sabljanja, ima čin polkovnika in je izvrsten letalec. Spisala je več znanstvenih razprav o domovini. Uradne ure ima po kitajski navadi zvečer in ne gre spat pred 2. ponoči, toda vstane že ob 6. Obenem je izvrstna družabnica in plesalka. Tako popisuje to izredno ženo Lady Drummond High v «Neue Freie Presse». Draga lepota Neka dunajska plesalka je prejela zelo izdaten angažma za gostovanja po Kanadi. V Kanadi vlada še vedno tista moda, ki diktira ženskam podobnost z moškim, ker je pa bila plesalka v vseh ozirih in zlasti kar se tiče prsi podobna starim idealom o ženski lepoti, ji je manažer priporočal, naj bi si dala prsi nekoliko popraviti, tako da bodo bolj ustrezale kanadskemu okusu. Dama ga je seveda poslušala in se je odpravila k znanemu kirurgu, k-i se razume na operacije te vrste. Kako se ra- Hugh Gibson, ameriški delegat. da nisi naš. Govori, ali pa izgini! Kaj bi se vsajal na lepo besedo!« »Nekoliko se mbil res trd — veš, pri Ramovšu sem se ga najedel — no ja, kaj bi me grdo gledal! Šimnov Jaka sem iz Zapotoka — tega ne bi bil verjel, da me bo s ceste kam zaneslo, še Noetu ne bi bil verjel, ki ie bil tak poštenjak, da ga Bog ni pokončal, in ki je moj patron. kar zadeva pijačo in prevažanje barke. Saj to mi boš menda že povedal, kje sem!?« »No, če si pošten, tjale v steljo se ugnezdi in nasmrči se! Pogovarjali se bomo pa pozneje, saj domov se ti menda ne mudi. Če se ti bo pa mudilo. boš šel pa pozneje pol ure prej!« In prirastla je k Jakovem srcu živa meja, ki krasi sosedov vrt, razprostrlo in zagozdilo se je v njem lepo pomete-no dvorišče in če bi bil stal na njem frakelj pri fraklju, bi ne bil Jaka nič bolj zahrepeuel, da ostane pri hiši, kot je tako... Dejal je. da slamo reže tako, da mu dva komaj rezanico s poti spravljata. In — kaj bi to pravil vam, mladim ljudem! — slama ie tedaj marsikomu delala preglavice. Sedaj spustiš na skedenj slamoreznico, jo zamečeš z otepi in senom in ko se čez nekaj ur izkoplje. imaš rezanice za pol leta. V onem Litvinov, sovjetski delegat. Čuvajte se influence! Kadar pridete v dotiko s tujci, vas naiboljo očuvajo pred nalezljivimi boleznimi -------------------"M času pa je od jutra do noči pela ročna slamoreznica, šššk, šššk, vsaj tri tedne in krepka roka je morala držati za koso, da je bilo rezanice za vso zimo. Poizkusili so z Jakom in dobro se ie izkazal. A bolje bi bilo, če bi bil Bog delal tudi sedmi dan, zakaj potem bi bil Jaka ne utegnil sproti zapijati zaslužka. Od soseda je prišel k nam in od nas je šel dalje po vasi. Naša dekla ga je seveda morala vprašati, zakaj se je tako zapil. Pa ne bi bilo nič z odgovorom, da ga ni vprašal tudi oče in dodal, da je škoda takega delavca. »Ali imate kak konček cigare?« je vprašal Jaka. S pobožnostjo v oč,eh je segel po ogorku in ko se je s prsti prepričal, da ni privid, se mu je skremžil obraz v smehljaj in zadovoljno momljanje si je poiskalo poti skozi razmršene brke. Nekje v zmešani in s čikovo tinkturo prepojeni kodelji se je prikazala odprtina in ogorek je izgini! _ v njej kakor vrabec v slamnati strehi. Izraz neizmerne blaženosti mu je obsvetil obraz in Jaka je bil pripravljen na vse. Prepričan sem, da bi bil šel s čikom v ustih kamorkoli, čeprav v mučeniško smrt. Zamaknil se je v neko točko nad re v dobrodelne namene. Kako lepi večeri so bili včasi pri nas! Krasno! Takrat se je pelo, igralo, čitalo... Po vojni, spominjam se, ko so bili tukaj turški -ujetniki, je Anjutočka priredila večer v korist ranjencem. Zbrali so tisoč sto rublje v... Turški častniki, spominjam se. so bili kakor brez glave od Anju-točkinega glasu in so ji vsi poljubljali roke. He. he. he... Čeprav so Azijati. so vendar hvaležni ljudje. Večer ie tako uspel, da sem ga, verujte mi, zapisal v dnevnik. To je bilo, spominjam se kakor danes____sedemdeset šestega ... ne! sedemdeset sedmega leta... Ne! Prosim vas. kdaj so bili pri nas Turki? Anjutočka, koliko let ima naš Kolia? — Sedem. papa. sedem let! — se je oglasil Kolja. rjav dečko kakor oglje črnih las. — Da. postareli smo se in ni več one energije!... se vzdiha je popravlja Lo-pujev. — Evo. to je vzrok, Starost, bratec! Ni novih inicijatorjev. a stari so se postarali. Ni več onega ognja. Ko sem bil mlajši, nisem trpel, da bi bilo v družbi dolgčas... Bil sem prvi pomočnik Ane Pavlovne.. Če je bilo treba prirediti večer v dobrodelne namene. loterijo ali pomagati kakemu slavnemu gostu — sem pustil vse in • Poročali smo že, da je ameriški fizik Coolidge konstruira! katodno cev za napetost 900 tisoč voltov. Ta cev iz-metava elektrone, ki se po učinku že zelo približujejo radijevim žarkom. Dočim je bila hitrost elektronov pri starejših njegovih ceveh 225 tisoč km na sekundo, je pri novi cevi narastla na 260 tisoč km. Hitrost je torej še precej daleč za svetlobno hitrostjo 300 tisoč km, ki jo moderna fizika smatra za največjo možno hitrost v naravi. Iz Newyorka poročajo sedaj o nekaterih lastnostih katodnih žarkov iz nove Coolidgove cevi. Poročali smo že. da pod vplivom teh žarkov trenutno pogine:o mikrobi, da požaltavi sirovo masio, da popolnoma preneha rast las na izpostavljenem mestu, oziroma d ase na koži stvorijo uljesa ali pa poženejo bele kocine, kar je odvisno od tega, koliko časa je bila koža ožarjena. Žarki iz nove cevi so pokazali te lastnosti v še večji meri. Nova pa je njih uporaba za preiskovanje dragih kamnov, posebno safirjev, kar je velikega pomena zlasti za urarsko industrijo. A največ, kar si obetajo od novih žarkov, je to, da se bo posrečilo z njihovo pomočjo pronikniti v skrivnost sestava materije in sprostiti ogromno energijo, ki jo skrivajo atomi. Pretvarjanje ene kovine v drugo, stoletni sen alkimistov, še danes zaposluje laboratorije. Ne gfe za to, da bi pridobivali zlato, kolikor bi se ga komu zaželelo. Gre marveč samo za energijo, ki tiči v atomskih sistemih in ki bi se pri pretvarjanju oprostila in zume, Je drugo vprašanje, dejstvo Je, da ga je po kanadskem okusu popravljena dama tožila za odškodnino 30.000 šilingov, češ da za možitev ni več tako primerna kakor prej, ker so ji ostale po operaciji na prsih kažeče brazgotine. Te dni se je bavilo sodišče s to tožbo in jo je zavrnilo, češ da so posledice te operacije v skladu s posebnimi željami, ki jih je imela dama, ko se je za operacijo odločila. Odškodnina ji je bila odbita. razen tega pa bo morala plačati še vse sodne stroške. X Carusova dedSčina. Po dolgoletnih prepirih je prisodilo sodišče v Trentonu Carusovo dedščino njegovi osemletni hčer« ki Gloriji, Ta dedščdna znaša 750.000 do» larjev. Obrazi z ženevske razorožitvene konference Grof Bernstorif, nemški delegat. Dr. Laza Markovič jugoslovenski delegat na ženevski razoro« žitveni konferenci. Clauzel, francoski delegat. Lord Cushendun angleški delegat neposredno za objektivom se vdela v aparat prozorna želatinasta plošča, razdeljena v tri prosojne barvne pasove: v rdečega, zelenega in vijoličastega. Filmski trak se do neke mere izdeluje kakor običajno. Obstoji torej iz svetločutke mrenice, s katero je prevlečen prozoren želatinast trak. V Nasprotju z navadnim filmom pa pri Dorianu ta trak ni gladek, marveč se še v plastičnem stanju vtisne vanj z jeklenimi matricami nekakšna fina mrežica med čije zankami želatina nabrekne. Tako nastane na traku ogromno števiilo mikroskopično majhnih leč s silno kratkimi gorišči, ki pa so optično čudovito pravilne. Žarki iz slike, ki jo snimajo, se v barvnem filtru razdele v tri samostojne pramene, v rdečega, zelenega in vijoličastega, gredo skozi mikroskopično majhne lečice filmskega traka, kjer se po optičnih zakonih razklonijo, in se nato kot tri samostojne, krajevno ločene svetlobne točke odtisnejo na sve-tločutki plasti filmskega traku. Kadar se film projecira na platno, gredo žarki bele svetlobe iz obločnice seveda natanko isto pot, samo v obratni smeri. Žarki, ki gredo skozi tri odtisnjene točke za vsako lečico, se v njej tako razklonijo, da gre eden skozi rdeči, drugi skozi zeleni in tretji skozi vijoličasti pas barvnega filtra. Tu se žarki bele svetlobe nekako pobarvajo, če smemo uporabiti ta izraz, nakar jih objektiv vrže na platno tako, da se tam strnejo spet v eni točki, čije barva se sklada barvni mešanici sestav-Ijajočih barvnih žarkov. Baje so slike čudovito lepe in na-tavne, a poleg tega mnogo bolj žive in pestre nego pri barvni fotografiji. Henrik Ibsen Zakladi atomske energije dala uporabiti. Ta energija Je tako velika, da bi po mnenju znanstvenikov lahko popolnoma nadomestila vse naše dosedanje vire in popolnoma preobrnila sedanjo obliko svetovnega gospodarstva. Da bi se dali novi žarki uspešno uporabljati v medicini mesto radijevih žarkov, to smo že omenili. Toda najnovejši poskusi so pokazali, da so bile nade v tem pogledu pretirane. Prav tako se je izkazalo, da novi žarki sicer vzbude v nekaterih snoveh vitamine, Miss Elsie Mackay, hči lorda Inchcapea, ki se je izgubila na drznem poletu preko oceana s kapetanom Hinciiffom. sem se lotil posla. Neko zimo sem se i tako naleta! in upehal, da sem nazadnje še zbolel. Še sedai se spominjam in nikoli ne bom pozabil one zime!... Ali se spominjate, kakšno predstavo sva priredila z vašo 4no Pavlovno v korist pogorelcem? — Katerega leta je to bilo. — Ni tako dolgo... Sedemdeset devetega ... Ne, zdi se mi, da je bilo osemdesetega! Prosim vas, koliko je star vaš Vanja? — Pet! ie zaklicala Ana P^vlovna iz kabineta. — Nu. potem ie moralo biti pred šestimi leti... Da. bratec to je bilo delo! Sedaj tega ni več! Ni več onega ognja! Lopujev in Šaramikin sta se zamislila. Tleče poleno je poslednjič vzplame-nelo in se je skrilo v pepel. (Iz ruščine: J. G.) fgjm V »tizi« domala \VZhmhatikorijaf iwr*ti* i izdatne Cene: Pijani Jaka Kot stari očak Jakob, ki je ležal pod nebeško lestvo, po kateri so se sprehajali krilatci, je tudi on ležal neko jutro pod lestvo. po kateri so hodili kri latci — tudi ime mu je bilo Jakob, samo lestva je bila sosedova, krilatci so bile kokoši in Jakob je bil poznejši »pijani Jaka«. V onem času je bilo v naši vasi več tatvin, zato so hlapci spali oboroženi. Sosedov Tine je imel poleg sebe sekirico in bikovko Spal je v senu nad lestvo in ko se je zjutraj spotaknil ob »očaka«, je bila njegova prva misel, da je tat iri da ga je od strahu pred njegovim orožjem zadela kap. Da ni Jaka kmalu po težkem hlapčevem spotiklja-ju pokazal življenja, bi bile posledice gotovo drugačne. Tako pa je Tine samo vprašal, kdo Je. »E, kdo je! Kaj ti gre v nos, kdo je? Marsikdo bi tako vpraševal, če bi mu kdo odgovarjal! Kdo si pa ti, a?« »Glej ga, vraga! če si bil toliko čeden, da si se primajal na naše dvorišče; in ko še precej dobro kranjsko govoriš, te bom pa menda že smel vprašati, kdo si in odkod! če hočeš, ti pa tudi lahko s palico napišem na hrbet. da pa obenem nevtralizirajo v njih nekatere druge hranljive substance. Poleg teh lastnosti novih žarkov, ki bi lahko prinesle človeštvu večje blagostanje, pa na tihem govore tudi o njihovi pogubonosnosti. Baje so v arzenalu Watertowu nastale nekatere strahotne eksplozije, ki so jih povzročili ti žarki. — Upajmo, da nas znanost ni spet osrečila z novim demonskim uničevalcem in da bo to pot zmagalo dobro nad slabim. Tihotapci na svatbi finančnega stražnika V neki slovaški obmejni vasi je praznoval svatbo načelnik tamošnje finančne straže. Vaščani so ga hoteli posebno počastiti ter so na svoje stroške pozvali na poročno slavnost cigansko družbo godcev, ki je že dilje časa svi-raja zdaj na poljski zdaj na češkoslovaški strani. Godci so obilo doprinesli k splošnemu veselju in se niso branili pi-iače. Basist pa se ie na nesrečo tako napil, da je po neprevidnosti pritisnil na skriti gumb na basu. ki se ie odprl in pred osuple svate iztresel par ducatov škatel vtihotapljenih sigaret. Ženin je takoj nastopil kot oblast in je našel pri ostalih godcih takisto znatne množine vtihotapljenega tobaka, da je moral vso družbo aretirati. Zaščita ptic Bogata Amerika se že dolgo bavi z vprašanjem, kako ščititi divje živali. Tako se v Jellowstoneskem parku hrani veliko zobrov, jelenov in losov. Po velikih močvirjih ali jezerih, strogo zastraženih. pa je poskrbljeno za ptičji raj. Stroške za take naprave nosi »National Assotiation of Audubon Societi-es». Predsednik dr. Pearson je prišel sedaj v London, kjer je osnoval mednaroden odbor za varstvo ptičev. Doslej so v njem zastopane: Amerika, Velika Britanija. Nizozemska in Francija. Razen tega so priglasile pristop naslednje države: Kanada. Luksemburg. Italija. Švica. Avstrija. Madžarska. Japon- V;i nepravife loko! On: «AIi smem sedaj, ko sem Vam na= ročil ljubljanski humoristični list «SKO» VIR» (uprava v Rožni dolini pri Ljubljani) upati na Vašo naklonjenost?« Ona: «Da, toda prej še morate v redu plačati naročnino, kar je dolžnost vsakega vestnega in poštnega človeka, obenem pa morate pridobiti vsaj enega novega naroč» nika.. .» «jutro» It. otresel za rame in zbudil, je potresel kar vso peč, ki se je pa od starosti sesula. »Kako bom brez peči prestal povo-denj, ko voda še narašča?« sem pre- _ Premet Peite« kramflnie« ■ InoMm- atvem. Is pravkar objavljenega letnega poročila Poštne hranilnice posnemamo, da Je Poštna hranilnica koncem 1. 1927 pod vzela korake, da stopi v «ekovnl virmanski promet • glavnimi evropskimi državami, in sicer na podlagi stockholmske svetovne poSt-ne konvencije, sklenjene 1. 1924. V pričetku tekočega leta so priprave xa ta mednarodni promet toliko napredovale, da je bil pristop k mednarodnemu čekovnemu in virmanskemu prometu notificiran. Madžarski. Avstriji. Češkoslovaški Švici in Italiji Tre-notno se izvršujejo še zadnje formalnosti, tako da bo mednarodni promet t imenovanimi državami pričel v najkrajšem času, i ostalimi državami pa bo otvorjen polagoma tekom leta. Glede prometa i inozemstvom je imela do sedaj Poštna hranilnica zveze samo z Zedinjenimi državami in s Kanado. Iz Zedinjenih držav je bilo preko Poštne hranilnice nakazanih 529.300 dolarjev (SO milijonov Din), iz Kanade pa 97000 dolarjev (5.5 milijona Din), dočim je bilo iz naše države nakazanih v Zedin jene države 88.800 dolarjev (2.2 milijona Din) in v Kanado 680 dolarjev (39.000 Din). » \ašim hmeljarjem v prevdarek in po-snemo! Od Hmeljarskega društva za Slovenijo smo prejeli: Ob priliki zborovanja delegatov nemške sekcije Zveze hmeljarjev v Žatcu (ČSR) je bila soglasno sklenjena naslednja resolucija, katero priporočamo tudi našim hmeljarjem v prevdarek in posnemo. Resolucija se glasi: Kako obvarujemo svoj pridelek pred prodajo za vsako ceno? To storimo, če svojega pridelka, ki je že in ki naj še ostane špecijaliteta, ne proizvajamo v preobilni meri in ga ne postavimo v preobilni množini na trg. Ce se katerokoli blago, ki Je bilo dosedaj na izredno dobrem glasu, prideluje v preobilni množini tedaj izgubi svoj ugled kot špecijaliteta. Nadalje moramo skrbeti, da se naša hmeljska polja pretorijo v vrtove, v katerih ne gojimo še drugih poljskih kultur in v katerih skrbno in stanovitno zatiramo plevel. Svojih hmelj-skih nasadov ne smemo preobilno« gnojiti, kajti vsaka preobilica škoduje. Naša skrb bodi, da pridelujemo le kobule primerne velikosti z gostili luskinami. Oouščajmo že letos čez 20 let stara hmeljišča, kajti hmelj srednje in 6labe kakovosti se bo v prihodnjih letih le težko in po nizkih cenah prodajal. Obdelujmo naša hmeljišča kakor vrto-ve, skrbimo za blago najboljše kakovosti, in to pri kolikor moeoče nizkih pridelovalnih stroških. Tako bomo žateškemu hmelju ohranili njegovo dobro ime in ga prodajali tudi pri nadprodukciji po izrednih cenah. Naše geslo bodi: Ne polje, nego vrt; ne množina, nego kakovost!* = Specijalna avtomobilska raistava na letošnjem mednarodnem velesejmn v Ljubljani (2. do 11. junija). V okviru letošnjega velesejma v Ljubljani bo oriredilo ITdruže-nje slovenskih avtomobilskih trgovcev 5pe-cijalno razstavo, ki bo obsegala vao vrste modernih avtomobilov, motorna kolesa in ves materijal, ki je v zvezi z avtomobilizr mom. Razstava bo obsegala velik izložbeni paviljon s površino skoro 1000 m* Paziva-ik vse trgovce te 6troke, ki so še n"so pri-Jcvili za udeležbo, da neuiu 'cma stopijo v st k t imenovanim udruženi^m. kir prostori že primanjkuje. Zanimivo 't dejstva da st upošteva Ljubljanski ««'esejem kot avtomobilska ra^tava tudi inozemstva vs».j mednarodna zveza avtomobilskih konštruk-terjev s sedežem v Parizu priporoča vsem svojim svojim članom udeležbo Kupcu avtomobila ali motornega k Mesa se bo nudila najlepša revija najmodernejših fabrika-tev. s Končna ureditev predvojnih avstrijskih in ogrskih posojil v Češkoslovaški. Češkoslovaška vlada je te dni predložila parlamentu načrt zakona o ureditvi nezajamče-nih predvojnih posojil. S tem bo Češkoslovaška končno uredila vprašanje prevzema starih avstrijskih in ogrskih rent in obligacij ter zadostila tozadevnim, v mirovnih pogodbah prevzetim obveznostim • Pri tem gre seveda le za ureditev rent, ki jih Je Češkoslovaška prevzela na lastnem teritoriju, kajti vprašanje rent, ki »o v rokah ino-zemcev, je deloma že urejeno, deloma se bo v kratkem uredilo na konferenci na-sledstvenih držav v Rimu. Češkoslovaška bo stare rente zamenjala za nove z isto obrestno mero, toda le tedaj, če se nahajajo v uradnem depoju in so kot take označene. Zakonski načrt predvideva tudi možnost spremembe teh večnih rent v amortiznčne rente. Le majhen del prevzetih posojil bo izplačan v gotovini. = Financiranje konsuma v ZedlnJenm državah in Angliji. Financiranie konsuma potom nakupa na obroke ie v Zedinienih državah in v Anzliii zavzelo v letih po vojni oeromen razmah tako. da redna trgovina v mnogih panogah brez kuDČii na obroke sploh ne bi bila več moeoča. Tako se n. pr. proda na obroke v Anzliii 50—80% avtomobilov. 70% šivalnih strmev. 80% g!a-soviTjev in gramofonov. 50% pohištva in hišne opreme in 10% draaruliev: v Zedi-njenih državah oa 60—80% avtomobilov. mišljeval. Ni šlo drugače: vpregel sem vola in sem se v košu odpeljal v vas. Ponoči je voda vzela bajto, vola in voz sem pa moral prodati, da sem se preživel i>n ker nisem imel kam z njima. In sedaj sem tukaj.« — Ne vem, aH še živi, ker smo samo glasna slika begotne sence, in ko sem ga poslednjič videl, je imel sedem kri-žev, osmega pol. Tako je bil ponosen na svojo spretnost v napravljanjn re-zaniice, da smo se mu zamerili, ko je zadružna slamoreznica zaropotala v vasi. Odšel je in se ni vrnil. Pijan je prišel v vas, iz rodine vasi pregnan po pijači, v vasi je bil »pijani Jaka« in gotovo je šel pijan tudi iz vasi. Da bi bila ta zgodba poslednja te vrste!_ Turške srečke in srečke llaljanskega Rdečega Križa KUPUJE Banka PEHAH? & Ko Ljubljana. Miklošičeva cesta 20. 70* mm mrm. ari fooft. radijskih aparatih v kmetijskih aero-Hh io oblekah le odstotek ie večtf kakor T Angliji Vrednost n« obroke prodanega blaga aa r Z edin Jenih državah ceni na do 6 milijard dolarjev (45 do 34 aufiiard Din). TehnKoa »tet obročnih kuofiij s pomoč lo posebnih denarnih zavodov, ki financirajo te ktrpčiie. Je zlasti v Zedinienih državah enotno irreJena in standariztrana. s Dobave. Prometno - komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. t. m. ponudbe glede oddaje 100 knjig v vezavo. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. L m. ponudbe glede dobave posodic za barvilo. Strojni in e0gg» 465 do 475; <2> 445 — 455; <5> 425 — 435; <6> 370 - 880; <7> 305—314; c8> 220 — 230; promet 4 vagone. Orobi: baški v jutastih rečah 207.5 — 215. Dunajska borza sa kmetiiske pralrvode (16. t. m.) Pod vtisom čvrstejših inozemskih notacij je bila tendenca na dunajskem tržišču zopet prijaznejša. Promet se sicer ni povečal, vendar so ponudniki zaradi slabih dovoznih možnosti dvignili cene. Pšenica in rž sta se trgovali po čvrstih dosedanjih cenah. Največje je zanimanje za turščico, ki se je v ceni ponovno dvignila. Uradno noti-rajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica domača 42 — 43, madžarska Tisa (81-82 kg) 47.25 — 47.75; rž: marchfeldska 43 — 43.50; turščica: 34.25 - 35.25. oves: domači 36.25—86.75, madžarski 87.25 — 37.75. Vremensko uopoč Meteorološki zavod • M'iMmin 17. marca 1928. Višina barometra 508.8 m Sohce vzhaja ob 6.10, zahaja ob 18.8, luna vzhaja ob 4.16, zahaja ob 12.30. \aiviši8 temperatura danes » Liuhliani 3.0 C, najnižja — 0.7 C. Koncem preteklega tedna je dospela z Atlantskega oceana manjš^ depresija in se prestavila čez Biskajski zaliv in južno Francijo na Sredozemsko morje. 2e v soboto zjutraj se je nahajalo njeno središče nad Lyon-skim zalivom, do nedelje zjutraj pa se je prestavilo še dalje, tako da Je bilo njeno središče nad morjem med Sardinijo, Napo-lijem in Toskano. Nad Sredozemsim morjem pa se je depresija zelo ojačila in se razvila v velik zračni vrtinec, ki Je potegnil nase zrak od vseh strani dvigajoč ga hkrati v višino. Osobito je črpal vase mrzli zrak s kontinentalne Evrope; iznad Skandinavije in Rusije se je sedaj s tem ve$jo naglico zagnal proti zapadu in jugu in preplavil preko srednje Evrope vso Francijo ter Anglijo. kjer se je temperatura povsod znižala za nekaj stopinj pod ničlo in na mnogih krajih so dobili znova sneg. Obsežnost mrzle poplave v srednji in zapadni Evropi je razumljiva, če pomislimo, da vlada v srednji Rusiji še vedno zelo hud mraz in je n. pr. v nedeljo zjutraj v Moskvi termometer kazal 27° C pod ničlo. Proti koncu tedna se je sicer ruski mraz nekoliko umirii ali vendar gospoduje zima tja do Črnega morja v popolni meri in mrzli zrak iz tega rezervoarja, ki ss sproti obnavlja z novim dotokom od Severnega Ledenega morja, je ves teden priplavljal srednjo in zapadno Evropo. Južne Evrope pa ruski mras vendarle dolgo časa ni mogel preplaviti. Velika sredozemska depresija Je sicer odšla proti Mali Aziji, toda zračni tlak Je kljub temu ostal na jugu nizek in nad Jadranskim in Ligurskim morjem ter nad Italijo se Je razvila nova depresija, ki ie sicer vlekla nase mraz od severa, a hkrati tudi od Juga in ravno v območju Jadranskega morja so se mešale različno tople plasti zraka; apodaj je od severovzhoda prihajal mrzlejši zrak, ki je preplavil tudi Balkan, v večjih plasteh pa je vladala očividno toplejša južno-vzhodna struja. Zato smo imeli do četrtka vsak dan vsaj po malo snega. Slično so imeli padavine na vsem severnem obrobju Sredozemskega morja, tudi severno od Alp. Šele od četrtka dalje je dovoz mrzlega severovzhodnega zraka napolnil depresijo na Sredozemskem morju, da je vrtinec prenehal skoro popolnoma, ker se je moral neznatni preostanek depresije umakniti proti Afriki. Sevena struja je segla sedaj mnogo bolj na visoko; na planinah, kjer dotlej ni bilo posebno mraza, se je silno ohladilo in Sonnblick (3106 m) je imel v petek zjutraj 20° C pod ničlo, kakor že dolgo ne. Mrzla severna struja je sedaj šele v polnem razmahu dosegla tudi naše kraje in prešla dalje na Sredozemsko morje, na Jadranskem morju v obliki silovite burje. Sedaj šele se je moglo zvedriti in zjasniti. Sedaj obvladuje vremensko situacijo ▼ Evropi visok zračni tlak, katerega središče se drži nad srednjo Evropo in Južno Skandinavijo; odtod struji težji in hladni zrak še vedno na morja naokrog. Ali zdi se, da se od zapada bliža sprememba. Zapadno od Irske, io precej dalei nad oceanom, se je pojavila nova velika depresija in se bliža Evropi, dasi doslej v zelo počasnem tempu, z njo pa toplejše vreme. Dunajska vremenska napoved ia nedelj«: i Jasno, ponoči mraz. Podnevi polagoma bolj teplo. Tržaška vremenska napoved sa nedeljo: i Zmerni in lahki vetrovi z vzhoda, oziroma severovzhoda. Nebo večinoma jasno. Tempe-t ratura od 3 do 7 stopinj. Morje razburkana \ -m «JUTR(5» SE. #7 14 ^Nedelja, 18. m. 1938. Tisto, kar je zbudilo v zemlji korenine iz zimskega spanja, ki je vzbudilo v nas neko čudno hrepenenje po novem življenju, se je pojavilo tudi v drobnih srčecih ptic. Postale so nemirne, zbrale so se v velike jate in odletele. Kdo jih je opozoril, kdo jih bo vodil po težki poti, kdo jim odkazal počivališča sredi neskončnega morja in kdo pripeljal preko visokega, v megle zavitega gorovja? Priroda je mogočna, nepojmljiva! Živali ni-majo koledarja, a kijub- temu dobro vedo, da prihaja pomlad. Prvi so bili tudi letos divji gok>bje, škorci in pribe. Le-ti so imeli nekaj slabih dni. Zadnji sneg, ki je pretečeni teden precej močno zapadel, posebno na Gorenjskem, je nagnal divje golobe obe Divje race, ki nas obiščejo samo ob selitvi: Spodnja v; sta ud it.e na desno: drdravček, belič, žličarka in nemškutarček, zadaj pa dolgo« repka in zvončarka. v $edaj se seleči vrsti, grivarje in dup-larje, pod kozolce, kjer so čemerno čepeli ali pa brskali za redkimi, od lanske jeseni ostalimi semeni. Komaj je skopnel sneg, že so nadaljevali svojo pot proti severu. Medtem ko so golobi odšli, so že prileteli novi selila. Zadnji precej močan jug. kateremu je sledilo sedanje deževje, je prignal dom. Tudi pri teh se opaža pomladansko razix>loženje. Dokaj bolj so nemirne, kakor pri jesenskih selitvah. Samci kaj radi dražijo samice, jih preženejo iz mirne vodne gladine in se dvignejo visoko v zrak. tako da izgledajo, kakor majhne mušice. Po prijetnem ljubavnern poletu se zopet spuste k jati, zarezujoč v sanjavo vodno gladino dolgo srebrno črto, slično svetlemu žarku. To traja, dokler jih nihče ne moti. Kakor hitro pa začujejo v bližini nevarnost, splavajo v še gostejše zavetje, ali pa se dvigne vsa velikanska jata naenkrat v zrak. Taki prizori so jako mikavni. Medtem, ko je zletela velika jata. se dvigne navadno še več manjših, katerih opazovalec prej ni niti videl. V manjših tro-picah so navadno zbrane najmanjše vrste, kakor drdravčki. ki švigajo v zraku kakor lastavice, neprestano dr-drajoč, dalje nemškutarčki in še nekaj drugih manjših vrst. Vse to je sedai na našem barju v neposredni bližini Ljub-liane. Lovci se približajo takim jatam v čolnih, a le prav redko na uspešno strelno razdaljo. Poleg divjih rac se pasejo po naših barskih travnikih sedaj še drugi redki gostje, po večini tudi le počivajoč med napornim poletom. Največ je dularjev in prib. Med njimi pa korakajo samozavestno posamezni, v splošnem že zelo redki dolgokljuni škurhi. Malo krajev je še kjer bi imeli priliko opazovati to lepo ptico posebno lepih oči, največjo zastopnico kljunačje vrste. Na našem barju jih vsako leto še nekaj gnezdi. Najbolj živahno in najlepše je naše drugače precej enolično barie takrat, kadar se ženi dolgokljuni škurh. Baš takrat, ko cvete krasitelj barja, barski tulipan, nazvan piruh. se ženi. starodavni domači stanovalec. Okoli fmj kjer so prezimili, pa tja do svoje prave severne domovine. Deloma lovijo oslabele ptice, kadar pa jim zmanjka invalidov, jih delajo same, dokler jih ne umore. Med take sedaj se seleče ropa-rice spadajo razni luni. milani. sokoli in pa nekatere vrste kanj. Reden gost našega barja med selitvijo je tudi ribji orel. ki tvori nekako vez med kanjami in orli. A tudi njemu ni posebno lahko priti do živega. Najuspešnejši lov na selivke roparice je z uharico, ki jo pti- ce roparice. kakor tud! vrane zelo sovražijo in se večkrat prav nepremišljeno zaletavajo proti njej ali celo vanjo, dokler jih ne zadene zaslužena kazen — strel. Taki poleti, ki so pričeli že sredi februarja, bodo sedaj od dne do dne jačji in bodo dosegli svoj višek proti koncu marca. Zadnje selilke pa pasiraio naše kraje šele začetkom maja. ko se mnogo naših krilatcev veseli svojega naraščaja. Ko pa bo selitev končana bo tudi na barju vse utihnilo, kajti močvirne ptice, ki gnezdjo pri nas. so zelo previdne in se dobro skrivajo pred nad-ležnikom. "M *1A Račarji v zimski paradi na Ljubljanici Jožefa žvižgajo in frlijo da je vesel. Kakor da bi piskali godci na flavti, tako odmeva po širnih .travnikih. Samci, medsebojno se preganjajoč, iščejo samice, Po kotlinah črne in bele vode Nemara je krivo to, ker sem malo poprej bil v Hrastniku. Namreč, da sem našel zato Jesenice toliko prijaz-nejše Hrastnik — saj poznate to kotlino? Peklenska kotlina je to, bratje. Tam je hudič rekel lahko noč. Tam teče čez mlinska kolesa črna voda; črna voda, bratje, tako pošastno črna, da se mi je njena slika utisnila za vedno v spomin kot strahoten fantastičen sen. In kakor ne bom pozabil žive dni, kako je tam Drdravček, kljunač in divji golob pred ciljem ne čokolado, ne bonbone, Ovomala« tine morate uživati, ker čokolada vsebuje samo hranilnost sladkorja in kave. — Ovomalatine pa dajejo organizmu v koncertrirani obliki po» trebne ogljikove hidrate, beljakovi« no, masti, hranljive soli in za živ« ljenje izredno važne vitamine, po« trebne za telesni razvoj. Ako torej želite, da bodete zdravi, da se zre« dite in ojačite, da dobite zdravo barvo ter postanete odporni proti vsem naporom, vzemite za dokosilo in južino pa bodi si v mleku ali v beli kavi 2—3 žličice ovomaltine. OVOMALT hranijo, jačijo in debelijo. Dobite jih v vseh lekarnah in dro« gerijah in boljših delikatesah za ce» no 100 gr Din 18.50, 250 gr Din 36.25 in 500 gr Din 63.25. Zahtevajte brez* plačne vzorce, sklicujoč se na list od dr. A. \Vander d. d. Zagreb. — Ti fant, mu zakličem. Kaj se pa tako smeješ? — Saj se ne! se odreže in se sele prav zasmeja. — Ali si kaj lačen? — O. tisto pa že. Lačen sem pa fejst. — In vsa njegova slabotna, uboga ose-bica se je zasmejala, ko je to povedal. Interesanten kraj. kjer se celo lačni dustrijske družbe povprašal po nekaterih gospodih, s katerimi sem želel govoriti, me portir ni prav nič nezaupljivo premotril od strani, kakor je to pri portirjih navada, ampak prijazno pozdravil in smehljaje rekel: »O. to bomo pa takoj naredili!« ln tudi gospodje so bi-li takoj tu in se prijazno smehljali. Malo težavnejša je bila potem stvar v direkcijskem poslopju, ampak nič manj prijazna. Ko me je namreč portir s prijaznim smehljajem povabil, da se vpišem v sprejemni list, kjer je bilo lepo rubricirano: Name des Besuchers . . . In vvelcher Angelegenheit . . . VViinscht zu sprechen mit . . . To mi je bilo kaj všeč . . . Prvič že samo na sebi. Drugič pa zato. ker sem kulturen Slovenec in vem, kaj se spodobi napram tujcu-gostu na naših tleh. Zato sem se tudi lepo po slovensko vpisal pod nemške rubrike in smehljaje izročil list portirju. ki ga je smehljaje odnesel. In sem se pri tem prijetno spomnil, kako je v tistih prevratnih dneh tam doli v Bosni prišel v neko tovarno naroden človek. Radikal. In je videl na steni napis in se strašno raz-hudil. Tako se razhudii. da ie začel razbijati, kar mu je prišlo pod roke. Pa so ga Ljudje mirili, češ: Kaj se razburjaš. brate? Saj io je vendar naš napis. razne divje race. Dočim se naše velike divje race sedaj parijo, prihajajo tujke v velikih jatah, večkrat broječih po sto in še več skupaj, sestoječe iz najrazličnejših vrst. Take jate sedajo najraje na velike mlake, ki nastanejo v gornjem delu Ljubljanice, v okolici Bevk. Kjer je bilo čez zimo mrtvo in sploh ni brlo občutiti nikakega življenja, tam se zdaj vse oživlja, ko prestopa bregove Ljubljanica, narastla zaradi pomladanskega deževja. Obsežni travniki se spremene v pravo jezero, segajoče od Ljubljanice nad železniškim mostom pri Preserju. proti Blatni Brezovici, pa tja do vrhniške železnice. Največ je skoraj neužitnih črn:c, pripadajočih k trem podvrstam. Nadalje je v jatah nekaj pestrobarvnih dolgorepk. svetlih žli-čark, ki imajo ime po žlici podobnem kljunu in žvižgavk, ki jih večkrat slišimo žvižgati v temnih deževnih nočeh nad Ljubljano. Kakor žvižgavke. imajo tudi njih sorodnice žagarice in pa zvonci svoja imena po čudnih glasovih Tu pa tam se pojavijo med racami selil kami tudi beliči, katerih samec je najbolj živo in pestro barvan, tako. da v svoji izredno lepi obleki skoraj nad-kriljuje samca naše navadne velike div je race. Kar pa se tiče okusnega mes: so -med divjimi racami selilkami gotov najbolj priljubljeni sivci, ki so prec pogosto zastopani v omenjenih jatah. Ta pisana družba navadno čeblj žvižga in ropota, vsaka vrsta v svr jem jeziku, v kakem zavetju med sa mevajočimi, iz vode štrlečimi starim vrbami, sredi velikih barskih mlak, daleč od brega, kamor ne doseže nobena puška. Lepo je opazovati tako pestro družbo, od daleč, z dobrim daljnogle- jim dvorijo in plešejo v zraku zaljubljeni ples. Kadar barje pokriva njegova ljubljenka siva megla, škurhi plavajo nizko; v jasnih solnčnih dneh pa se dvigajo v sinje višine. Gnezditi pričnejo zelo zgodaj in zležejo svoje maloštevilne mladiče, še preden je barie poko-šeno. Le tako je mogoče, da so se vzdržali še do dandanes v naših kraj'h. Da bi gnezdili še kje drueie v Sloveniji ni znano in tudi v ostalih delih države jih ni kaj prida, kl'jub temu. da imamo močvirja, kjer ne manjka vodnih in močvirnih ptic. Lovci postrele le prav ma'o škurhov in to deloma zaradi tega, ker jim je le težko priti na strel, nadalje pa jih čuvajo zaradi redkosti. Bolj gorki so lovci raznim pticam ro-paricam. ki spremljajo selitve in se tako preživljajo vso svoio pot iz iuga. stalo solnce visoko na nebu, a ni svetilo, ni prodrlo niti z enim žarkom v tisti črni, mrki krater, ki bruha samo ogeni in dim in ki nosi poetično ime Hrastnik. In kakor ne bom nikoli pozabil. kako sem tam v tisti tesnobni soteski proti kolodvoru srečal žensko, mater z otrokom, prekrasno žensko, brate, kakor je ne srečaš vsak dan, in ta mlada lepa mati in njen lepi otrok, bratje, oba sta imela tako mračen, kakor otrpel obraz. Spk>h nisem v Hrastniku videl človeka, ki bi se smehljal. Vse tako resno, vse nekam otožno. In tudi nič čudnega navsezadnje, bratje: kako pa morejo biti ljudje veseli v kraju, kjer teče črna voda? Jesenice pa. tudi kotlina, — Jesenice so se mi smehljale, ko sem prišel tja. Smehljalo se je solnce, smehljale hiše. ljudje . . . smehljala se je Sava, tako kristalno-bistra, da so se videli beli kremeni na njenem dnu. In celo ti bleščeči kremeni so se smehljali, in tam pod jezom sem videl veliko ribo. ki je migljala z repom in se tudi smehljala. To je gorenjska stran, sem si rekel. Tu je prijazen svet. In pa morda se ljudem tu tudi boljše godi? Gori na mostni ograji je sedel dečko, gledal na vodo, žvižgal in se smehljal. Bil je to bledikav in suhljat dečko. Redek gost priba in škurh, š redkejši domačin i še ii 111III IM IIII11BI Proti rdečim rokam pomaga Nivea-crema. Nai. džite si kožo po umivanju temeljito s to kremo, posebno nredno ležete k pr?-'' '». Ako hočete d <*či t-' negovane roke, uporabljajte le Nivea-cremo. ■iiiiiiiiiiin m i smeje! Dam fantiču dinar. Ko veverica je skočil dol in vprašal: — Pa kaj naj vam grem kupit? — Meni? Lej ga no — sebi kupi kruha. če si lačen! — A tako. Potlej pa lepo bohloni, gospod. — In je zdirjal po cesti, se mi onkraj še enkrat zasmejal nazaj in nato dirjal še hitreje. Ne. Tudi Jeseničanom se ne godi prav nič bolje kot nam vsem, tudi njih tlači čedalje težja skrb za obstanek, vendar zato niso pusti ljudje. Nikakor ne. Prijazni, vedri in uslužni ljudje so to. 2e dolgo nisem po Slovenskem naletel na toliko prijaznih ljudi kakor na Jesenicah. Celo portirji so tam ljubeznivi, kar je sicer redkost, kakor znano. Ko sem tam v tovarni Kranjske in- Tu je baš napisano: »Govori srpski!« — Nakar se je potolažil, češ: »Pa zakaj mi niste tega takoj povedali? Jaz ne znam čitati. Pa sem mislil, da je to švabski napis.« — — Skratka, kakor rečeno: Prijazne Jesenice so napravile name jako prijeten vtis in me spravile v najboljšo voljo, dasi sem drugače turoben človek. Spravile so me v tako dobro voljo, da sem pred svojim odhodom ljubeznivim gospodičnam tam v kolodvorski trafiki povedal celo tisto veselo bosansko zgodbico o zasilni zavori. Ali vam tega še nikoli nisem pravil? Bom pa pri drugi priložnosti. Medtem, prosim, če vas to zanima, morda so rečene gospodične tako prijazne, pa vam to zgodbico povedo same. Josip Fr. Knaflič. nronrTinrrrnnrT^rirTrnnnnnrnnn enDnnauui ii « ijulojuuui muuunnnnnnnnr Vse spomladanske novosti so že cenj damam na razpolago v modnem ateljeju ŽM SARC. KONGRESNI TRG 4. Čitajte jutri PONEDELJEK / «JUTRO» It. 67 15 uiij-IMcti, M. 19L 1528.? Kmetijski vestnik Dobra mlečna pasma - Bohinjska živina - Izboljšanje mlečnosti ▼redno« prve]* pasme presojamo navadno po tfend mlečnosti Ce so krave manj vredne za aoofeto, Je obsojena tudi že pasma, dasi J« sicer r enem ■ drugem pogledu dobra. V teku let smo pri oais prebrali a teza vidika že rame pasme. Po naših graščinah so vpeli a K tekom Časa ie različno goved in najbrž ne bo Je konca s menjavanjem. Počasi toda vztrajno pa pri-kaijKjo tudi pri nas merodajni krogli do sporna-•Ja, da n« tiči krivda slabim uspehom v pasmi, pač pa ▼ nas samih in v naMi razmerah. Dobra mlečna pasma Je produkt dobre reje, skrbnega ta umotreoega odbiranja plemenskih živali in dobrega krmljenja. Ce pride taka pasma v manj •godne razmere, Je naravno, da začne naaado-rati v svojih dobrih lastnostih in v svctf hasno-ritonti. in tako se Je godiilo po naših hlevih z eno in drugo tujo pasmo. Za Bohinj z okolico Je natfbolflša pasma domaČa bohinjska živina. Te živali odgovarjajo popolnoma ondotnim razmeram m napačno bi bilo, ako bi Jih boteii požlahtnjevati s kako drugo pasmo. Ta ži-vima daje dobre mlekarice m J« za owfc>tno planinsko pašo in drugo rabo najbolj prikladna hi najbolj utrjena. Za bohinjske ma!o-pouMtniSke in pašne razmere Je katkor vstvar-lena, pri vsem tem pa še sposobna za vsakršen naiM-etkk Poskusi, ka so se svojčas uvedli s pancgaivsko živino, so se popolnoma izjalovili. Ta domače grudr. a živima trpi sicer tudi vsled ploditve v sorodstvu, vendaT Jo ves naravni aačfci njenega življenja varuje pred močnejšo Regeneracijo. Kakor tukad so tod! naSe domačegrudne pae-«vc dobre in sposobne Še izdatnega napredka v vsakem pogledu. Treba le, da se naša reja iz-boiJSa Največ bomo dosegli z izbotšanjem krm-ftenja. ki je dosedaj še povsod pomanjkljivo. Cele pokrajine so drugod na mah dvignile mlečnost i tem, da so začeli živinorejci pok! a dati r iplo&rvem boljio krmo Živa M se v tem po-gjedu hkro prilagode s svojim užitkom. Slično kakor se dvigne mlečnost, če pridejo živali ■potrdadi na zeleno klajo, se dvigne mlečnost ta* r dobi suhega krmljenja, ako začnemo po-fciadivti med dobro rezanico n. pr. sočno in sladko peso m razna močna krmila Živa K nam predat»vijajo v tem oziru pravcate tvomiice za mleko Ob slamnati mešanici dosedaj običajne ribe krme se seveda ne more dvigniti dosedanja mlečnost Zato ps ne smemo dajati vse krivde •a liabi mlečnosti dotični pasmi kot taki, ampak pomanjkljivemu krmljenju. Pasma Je dobra, toda vsa reja te krmljenje je pri nas le pomanjkljivo R. Sadno drevje in nase drevesnice Naia dežela je bogata na sadnem drevju, toda še premalo. Mnogo je ie takih leg, kjer bi lahko rastlo sadno drevje in delalo ve* selje s svojim cvetjem, še bolj pa z žlaht« nimi sadovi Potrebujemo novih nasadov pa tudi obnove in pomlajenja starejših in za« nemarjenih nasadov Hvala Bogu, da raste zanimanje za nove nasade od leta do leta. To nam kaže rastoče povpraševanje po sadnem drevju. Letos — kakor se sliši — so prodale že vse drevesnice svoje zaloge in še zmeraj se oglašajo novi naročniki, ta« ko da ni več mogoče zadostiti vsem tem naročilom. Da se je zanimanje za sadjar« stvo tako dvignilo, je nemala zasluga tudi smotrenega delovanja Sadjarskega in vrt« narskega društva za Slovenijo, Ici je prt« preglo s svojimi podružnicami že vse pre« dele naše dežele. Ti uspehi s proda io sadnega drevja ka« žejo, da bi trebalo dosedanje drevesnice povečati ali pa pomnožiti. Vsaka večja po« krajina bi morala imeti svojo drevesnico, ki bi lahko zalagala z drevjem vsaj vso bližnjo ali širšo okolico. Sadno dievjeuspe« va najbolj v domačem kraju, pod enakim podnebjem, kjer je bilo vzgojeno. Pri nas pa vidimo, da se dobe še zmeraj interesen« ti, ki iščejo in naročajo sadno drevje iz tu« jine, dasi bi ga ob primerni organizaciji našega drevesničarstva veliko lažje dobi* vali doma in po izdatno ugodnejši ceni. Po naših drevesnicah so se dosedaj raz* množevale najrazličnejše vrste sadnega drevja. Tej obilici sort je treba napraviti konec. Omejiti se je le na tiste sorte, ki so priznano dobre za naše razmere in Ki se priporočajo v «Sadnem izboru za Slo« venijo®. To krasno delo je izdalo pred krat kini «S>adjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani*. Vse naše sadne drevesnice naj bi se pri izbiri sort ravnale po teh navo» dilih in naj bi cepile le tiste sorte, ki od« govarjajo krajevnim razmeram in potre« bam. Potrebno je, d3 pridemo sčasoma tu« di pri nas do enotnejših nasadov z malo* številnimi sortami, ki jih bo mogoče Io* čeno po sortah v celih vagonih pošiljati v inozemstvo Ravno tako važno pa je. da se poprimemo pridelovanja zimskih namiz* nih sort. ker nam obetajo te sorte največ uspeha za dobro kupčijo, ki je slednjič in zadnjič glavni namen našega sadjarstva R. Kulturni pregled LjubliansVa drama Začetek ob 8. zvečer Hedelja, 18. ob 3 popoldne: . Ljudska predstava ob znižanih cenah Izven; ob pol 8. zvečer- cPoljska kri*, opereta. Ljudska predstava ob znižanih cenah. Izr ven. Ponedeljek, 19. ob 8. popoldne: Kuponi. Šentjakobski gledališki oder Nedelja. 18: Cyrano de Bergerac«. V operi pa je ob 15 uri popoldne »Grofica Marica« kot ljudska predstava pri znižanih cenah. Gostovanje ljubljanske opere. Z odrom na razne vesti, ki so bile priobčene zadnje dni o gostovanju ljubljanske opere, ■mo dobili od gledališke uprave sledeče pojasnilo. Ljubljanska opera gostuje od 27. do 29 v Subotici in Beogradu V Subotici se pojeta operi »Marta« in »Fidelio«. v Beogradu pa »Zaljubljen v tri oranže«. Nameravano petdnevno gostovanje v Osijeku je moralo odpasti vsled preslabe predprodaje gledali-Ikih vstopnic. Naša opera je dobila tudi ofi-aijelno povabilo, da gostuje od 20. do 24. marca v Splitu, a se temu vabilu ni mogla odzvati vsled zgoraj omenjene turneje. Uprava pa je sporočila v Split, da je pripravljena gostovati začetkom maja tega leta Takrat bi se izvršilo gostovanje v Splitu in Dubrovniku, kakor do sedaj že dve zaporedni sezoni. Gledališka uprava pa je dobila dopis od ljubljanskega češkega konzulata glede izmenja-iočih se predstav med bratislavsko in ljubljansko opero. Naša uprava ie sprejela ta predlog z velikim veseljem ter ga skušala tudi udejstviti Le v zvezi z Bratislavo je miš-lieno eno ali dvoje opernih gostovanj na Dunaju, v prvi vrsti s Prokofjevo opero »Zaljubljen v tri oranže«, ki se na Dunaju še ni uprizorila Toliko v blagohotno pojasnilo. Prazniki t mariborskem gledališču. Oba praznika se vr?ita po dve predstavi- v nedeljo, 18 marca popoldne veleuspela «»er;i 'Ples v maskah* z gospo Mitrcvičevo kot gostom, zvečer pa ljubka opereta cLogarjeva Krista*. — Na Jožefovo, 19 marca popoldne priljubljena in^eta «Pri tr^h mladen^nh*, zvečer pa letošnji -iramsk« šlager . Tudi ni rea, da Je posedal po gostilnah, ker mu to ni bilo potrebno. Sorodniki E. so dobro skrbeli, da sta se redno sestajala pri njih na Pristavi in ju podpirala celo leto. Ko so pred dobrimi < tedni izsledili te sestanke starti , so Jih začeli takoj energično preprečevati, kar se pa ni posrečilo. Odpotovala sta obe skupno v ponedeljek v Ljubljano s postaje Sv. Lovrenc na Dolenjskem, ker sta se ie prej posvetovala pri Francki Gabrijelovi por. Gorčevi, katera je ie podkrepila pogum E. in Ji dala dobre nasvete. Starli E. se peč lahko zahvalijo Gabrijelovim, ker so nad leto dni dajali zavetje Jordanu. __687 KICI JTTTBAŽ, Trebnje. *) Ka objave pod tem naslovom uredništvo m odgovarja. Svetovno znani motocikli, 1 In 2 dlinderskl modeli 1928. Idealna vozila za poklic, zabavo, ture in šport so angleški A. J. S. motocikli, ker so štedljivi, elegantni, sigurni, hitri v kvaliteti in izdelavi ter nizki ceni brezkonkurenčni. Ugodne plačilne olajšave. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo O. ZUZEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 11. nad 2,000.000 strojev v prometu, nedosegljiv v trpežnosti in vsled tega najcenejši pisalni stro ima svetovni sloves LJUBLJJtNA Selenburgova ulica štev. 8/1. ifieioi. ^ 8 icenelie in najmodernejše damsko perilo vseh vrst iz trpežnega blaga in lepe izdelave po konkurenčnih cenah si nabavite v specijalni trgovini dam* skega perila Zoriile «bl ana, Kongresni trg 3. v Kcinnku tovarn sko posije x vodno silo, korporacij sko pravico, ležeče v sredi mesta z vsem doseda niim inventarjem. Poslopje je pripravno za mlin, strojarsko obrt ali slično. — Naslov pri upravi lista._ Lepota lica I ;i Crcsne iitose Sen-itoiia dand»n*4njl ruk« bolj&e dame. Krema daje frapanvni ljubki ln nežni tea, lice pstane tamamlji-ro, ailadeniško in čarobno, ter < svojim milim miriwm ribni* splošno »avidnost Zakrije »se greSke jfc najboljša podloga »a puder, a nenadomestljiva ta pleM to promenado. Din 50.—. C o i d C r e a m originalna angieškB mastna nočna krema. Id popolnoma, vnikct v pore lica in hrani ter dnevno pomlajnjf kolo, dela jo elastično Nenadomestljiva ta vsako damo. ker preprečuj? prerano starost in perfektno cd-tranjuie r-o neč:9to$o iic.a Din 50—. Centifolia kosme! zarod Zagreb llica 37 Zahtevajte brezplačne iln?trlrane prospektel prevozni, za iakost 14—20 HP v brezhibnem stanju. Ponudbe z navedbo cene, tipe. jakosti in števila obratov na naslov »Kranj, poštni predai št 58» Tukajšnje zastopstvo sledečih tvrdk: Hess> le r m/in Senta, Novi parni mlin Bjelovar, Trgopromet Zagreb — išče za takoj iFiFfiijfdfffiff Ponudbe nasloviti na: Makso Kovač, Ljub« ljana. Dunajska cesta 33 (Balkan). ? trm ttev. IS Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic. iiinfliml! raznovrstno manufaktumo, pleteno, kratko m konfekcijsko robo v vsaki količini, samo po primerni cenil Ponudbe z oznako vsrte robe in ko« ličine na Zagreb I — Poštni predal 173. Križank Pomen besed. Vodoravno: 1- drevo, 2. čirt, 8. zanika, 4. pol Damasovega junaka,, 5. del zobovja, 8, žensko krstno ione, 9. do Igo sta a mera, 11. Odisejev oče, 13. mesto na Madžarskem, 15. ples, 17. glas, 19. osebni zaimek, 20. egiptovska boginja, 22. avstrijska kratica, 24. rimska bog, 26. fugo-fiiovensko pristanišče, 28. poak, 29. taca, 31. zemljepisni pojem. 33 pozodba, 35 žensko krstno ime, 37 časovni prislov, 38. ozvezdje, 40. začimba, 42. industrijski kraj v Sloveniji. Navpično: 1. »ta, 2. Dedalov sin, 3. staroslo-vanski bog, 4. Ime nordijske filmske igralke, 5 letni čas, 6. predlog, 7. mesto ob Evfratu in Tigridu, 9. muza, 10.-17 pomožni glagol, 14 kemični znak neke kovine, 15. boter, 16. muzik Instrument, 17. znamka motocikla, 18. igra, 19 igra, 21. reka v Srbiji, 23. kraj na Gorenjskem. 25 krč m ar, 27. slovenski umetnik, 28. upanje 30. zabavišče. 32. vezrrik, 34 glodavec, 36. muz-i-kalnd izraz, 39. predJog, 41. pomožni glagol. Din 69*- * 119 - yy 135*- VI * v t* 11131 Din 450*- n r %% MODNI ATELJE culR IfliP i i Ljubljana, Stari trg 19. Za krojače l todehite po najmodernejših krojih, modelih, vso garderobo za dame in gospode. Na razpolago vedno najlepši vzorci blaga. Cena delu najfinejših moških oblek 350.— do 400.— Din. Ista cena damskemu delu. Konkurenčna izdelava krojev! — Po Veliki noči nov krojni tečaf. — Za krojače! Hova. velrka za samouke o prikrojevanju moških oblačil. KUNO, M&Bltana, Oosposka aiica 7 Zahtevajte opis Knjige- stalno vsako množino kostanjevega tannrta Im srarekove škorie' iaiUiia&Ja ha celeinzdroblient »mrekove hmeljeve droge, rabl jene sode od strojnega in jedi i nega oija v dobrem stanju, po najvišjih cenan. Akreditivno piačilo. FRANC OSET Sv. Ptter v Savinjski do». 1 liflll za tanin ln smrekove škorje. oziroma čreslo plačujem po najugodnejših dnevnih cenah in takojšnjem na željo akre ditivnem plačilu. Sra©st Marine, Zrfnlskega ul. 4 Telefon interurban št. 136. Znižane cene In največie skladišče ukrako dvo-( k »les motorjev otroških v.»zič kov Šivalni stroiev vsakovrstnih nadomestnih delov Dneumat'Ve Posebni oddelek ea p »piln- napravo emaihranje In poniklanje dvokoles otroških vo-zičknv šivalnih stroiev 'td - Prodala na ifiroke — »TRIBUNA. F B L. tovarns dvokole- In otroških vozičkov. I II'BI HN4 Karlovcka «t 4 za promenadne m športne » Meke, moške in damske plašče ima v veliki izbiri HI © I z i 1 L © m Is a p modni saion za gosnodu in dsme utiSLfAftA VII.. Celovška cesta štev 33 •mvrmvmm xrynnm< m t Modni salon damskih klobukov Tončka fi@san - Hafner se nahaja! sedaj v Dalmatinovi u! eš št. 4. Za pomlad Vam nudi v veliki izberi ter najnižjih cenah tvrdka oni Ljubljana sit liti Iti II. 13 otročje dekliSke volnene oblekce, damske obleke, kakor biuze itd. OgSeite se ii oim! NVaffenfabrik Mauser A. G., Oberr;dorf. Nemčija, lastnik jugoslovenskeg* patenta št. 958 pod naslovom: Revolver koji se s m od sebe pum želi prodati ta patent ali dati licenco istega. Informacije daje dr JANKO OLIP, advokat v BeograAj, 3865 Kralja Milana 78. Radi popolne opustitve finih modernih in navadnih volnenih blagov SE RAZPRODAJAJO po najnižjih cenah — Cene po dogovoru v manuf akt urni trgovini MARIJE ROGELJ, Lfubijana. Sv Petra cesta St. 26. Nihče naj ne zamudi ugodne prilike! Vabilo k rednemu otsceemo zboru posojilnice za Sodraž co in okofico resslstrovane zadruge z neomejeno zavezo, v SODRAŽICI, dne 25. marca 1928 ob 3. uri pop. v posojllnični sobi v Sodražlci. SPORED: 1. Otvoritev in naeovor. 2. Brame revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Volitev članov nadzors va, 6. Nasveti. V Sodražici, dne 14 marca 292S NaČelstvo. s parom konj, za stalno po zelo zmernih cenili Ponudbe na Ljubljana 1. poštni preda) štev. 103. Najpriljubljenejša in najboljši koles sa so tudi leta 1928 znamke Zahvalna izjava. Gosp. dr. Rahlejevu, Beograd. Kosovna 43. Ker v naši okolici ljudje boiujejo na revmatizmu, sem priporočila mnogim Vaš preparat. Za razne bolnike sem ga tudi že naročila. Kmet iz Mlake je porabil ogro« men denar in bil mnenja, di za njega ni rešitve. Tudi njemu sem priporočila Vaš radiobalzamiko in hvala Bogu in Vam — ozdravil je. Prav tako tudi kovač Havičič ni mogel hoditi, a pred nekaj dnevi sem ga videla korakati zdravega. Kdor li mi potoži, da boluje na revmatizmu, mu takoj napišem Vaš naslov in zakaj to? Zato. ker imam usmiljenje z sirotami, ki trpijo na tej bolezni, a jaz pa vem za tako dobro koristno zdravilo Zahvalna s spoštovanjem Marija Butara, Velika Gortca Velika Gorica št 14. I. 1924 Zdrav;lo radiobalzamika izdeluje, proda* ia in razpošilja po povzetju laboratorij Radiobalzamika dr. i Rahlejeva, Beograd, Kosovska 43. To zdravilo dobite tudi v vsaki večji lekarni in drogeriji. iz prvovrtsne francoske tovarne. CENE BRFZ KONKURENCE! Pred nakupom kolesa si oglejte znamko «AIGLON». — Katalogi in ceniki na zahtevo brezplačno! Zastopstvo: Viktor Bobhsec, Ljubljana, Duna ska cesta 21 .8 ciil&gursM 4 ssSefsil Monasis OpoeftTjamo, da Japelj Anton ni več naš prov. potnik. Radi tega ni upravičen spre* jemati naročila ali naplačila za našo tvrdko Eventualno mu plačanih zneskov nikakor ne pripoznamo. Ponovno opozarjamo na to, da se mora* jo naši potnrki 5 kazati z našim pooblasti« lom, iz katerega so razvidni vsi prodajni pogoji. Specialimport SLANOVEC & Co. veleti Sovina oljnatih slik na platnu. Ljubljana, Vegova 8 TOOOOOOOC10000000f*XJOOOOOOOOOOODO>JOt30CX3CX300C300t]COOOOOOOOQl lasi &ra&e m st&mafc in vse nadležne dlačice na tilni* ku. pod oazduhi in na obrazu odstranite sami na naipripro-stejši način t mojim preizkušenim odstranjevalcem dlak — — Kompletni pecijalnih steklenic..... 250 Din •Mofifu jasno: CUGEN v FEl.LER Stoblca Doni« EIsatre 245 Hrvatska. a I Razširjajte »Ponedeljek" •JUTRO* It 67 -17 cNod«fe, 18. WL 1938. MctroOLa, in* ure dopis* U£o&c> X. rnahk. oglasov, j*, pcslatu rta, OgLasiu, odcLtUJt J&TRA, LjubLfOJuz, Prtjtmova, ui.4 čdutvvu, račuA. portAA. k/*GLA*JjllC4- LfmblfGA&^Št tljjl TdUforv staulkcL 2492 trpovjiupa. ah reklamjit^a. za.alaja, maka. beseda Dut r-Uajmanfjv znesJkPuno^-Pnslofbuia taKfro 1Xm.F-.Ur* pruiofU w je vpadah obutem, z narociLoe^sues-se oglasi pnobcifo Sprejem* todejo. iemaaje malih, oglasov za. prC-joJUotUko JUTRA te. xa ključi-da*, pred uudon, Usta, ob i/usir. fiozsltf* sprejeJv oglase bodopn^ občesu, v eosledaji, sUotUus usta, TtUforv JUudkcL 2492 Dražgoše •okoiako druitro T Dr*4-porodi t nedeljo, 18. K v o« ob 4. ari pope Mu« ra»io dramo »Spavaj moja 4«klišteni. solidni možje ki bi mogli položiti četudi te majhno kavcijo, naj !>oSlje io ponudbe rod »Zanesljivo 'ohr zasiuf.ek« na oglasni oddelek «Jutra» 93S(' Pletiljo ki mi plesii tudi na rečje stroje ^žakart» m dr., »s-moatojno. ^p^e^me takoj firma J Kušlan, Kranj — Slovenija. 9503 •naienje kožuhovine, barvanje oblek v najrazl čnejnih barvfih, izvršuje vsa dtla v B«jk ajsem času. najnižjih c nah MTOT mu HTJTBL.AJI .(Šiia brjjova 6 Tovarna: Vič-Oiince Mlado blagajnlčarko ki }e lahko tudi začetnica, »prejmem ▼ 1 e k ar n o ob Borjs Eeflektiram stmu M boJJio osebo Ponadbe • siiio na naslov, ki ga ia ogiafni oddelek »Jutra* 8281 Mesarskega vajenca močnega in U dobre kmečke hile »prejme Janez Verdir, rne*ar in prekaje-ralee. Trii«. 8202 t -- Ključavničarja ■pretaega, »prejmem par «weseeirv r »voio tovarno Ba Kolčevr.m Tovarna za lepenko, Količevo pri Dcm-lal&h. 9541 Kuharico MaljAo, povsem rajno % k. »., elektromodel, aai* rablje«, r prima (tanju, prodam. Dopise aa poštni predal 71 — Celje. M80 Motocikl BSA 15 k. a., t prlkoUoa, elek-| trično razsvetljavo, model 1926, popolnoma [n takten, prodam. Ponudbe na oglas cddelek »Jutra* pod iifro 9648 Šiviljsko učenko ki zna že nekolžko Šivati, sprejmem v fin saloit — Naslov v oglasnem od&lku »Jutra*. 9658 Žensko popolnoma zmotno knjigovodstva In korespondence, »prejme industrijsko podjetje v Ljubljani. Pismene oferte na oglasni oddelek »Jutra* pod »St. K. A.» 9654 Učenca spreime proti takoj&nji plači Gustav Puc, splošno kleparstvo, TržaSka cesta 9. 9700 Vajenca ln prrovratnefa pomočnika za avtoličarsko obrt sprejme takoj L. SužterSič — Ljubljana, Dunaj&ka c. 41. 9721 Dva dečka zdrava, močita ln poštena, sprejmem kot učenca za trgovino z mefenim blagom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 9704 Damsko šiviljo perfektno T Izdelovanju ženskih hi otroiklh oblek, i modnim okneom ia znanjem proračunov, sprejme kot pomočnico K. Zemijlč, TržaSka eeeta 11. Oostllnlčarsko kuharico in natakarice rabi sa takoj Posredovalnica Ogrtnc, Sv. Petra c. št. 88. 9673 Čevljarskega vajenca sprejme«. Prednost imajo oni, ki so le učili. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 9677 Hišno sprejmem k družini Štirih oseb. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 9685 Vezlljo fino, na stroj, ki sna izdelovati ročna dela, posebno monograme, sprejme pod ugodnimi pogoji K. Dj. Vukmanovič, Zagreb, Ni- količeva ulica 14. 9559 Dekle pofctendh starfiev, do 18 let t aro, sprejme uradniika Iružina blizu Ljubljane — k malemu otroku in kot pomoč gospodinji. Ponudbe na glasni oddelek »Jutra, pod Dekle St. 100*. 9446 Stalno službo dobi tat o j trgovski pomočnik (ca) s 3—10.000 Din kavcije. Ponudbe na poštni predal 24, Kočevje. 9690 Učenko za strojno pletenje sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 9585 Potnika ki zna prodc-ti v vsaki trgovini, sprejme tvornica za svojo že skoraj vpeljaao znamko, izdelek, ki ga rabi gotovo vsaka trgovina. Javijo naj se le gospodje, ki so najboljši prodajalci, na oglasni oddelek »Jutra, pod »Zajamčen visok zaslužek*. 9610 Prodajalko veetno in zanesljivo, sprejmem. — S kavcijo imajo prednost Pismene ponudbe ca oglasni oddelek «Jutra» pod »1. april — stalna služba*. 9609 Žagarja dobro itvežbaiiega pri pol-nojaremniku. sprejme s hrano in stanovanjem v hiši Jakob Trobec v K o zarjah. 9577 Mizarja spretnega in agilne^a sprejmem v dobro vpeljano delavnico (strojni obrat) kot družabnika Potreben ka-ptal samo 10.000 Din. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Potreben kapital*. 8178 Prikrojevalca samostojnega izdelovatelja gumijevih plaščer in delovnih oblek, sprejme takoj večje podjetje v Zagrebu. Reflektacti naj se blagovolijo zglasiti v ponedeljek od 8 ure pri portrrju hotela »Slon*. 9553 Več potnikov ki bi obiskovali privatne stranke, sprejmem za kemične in kozmetične proi«-vode za Banat. Bačko. Srbijo, Bosno in Slovenijo. Potrebno znanje hrvatskega in nemškega jezika. — Mesečni zaslužek 4—5000 Din. PotTehen začetni kapital 3—400 Din. Za odgovor priložiti 2 Din znamko Dopise poslati na naslov: Ernest Bazler. kemična in kosmetična industrija, Pe-trovče-Celje. 9563 Železnlnarja ki je I« služboval na vodilnih mestih, je dober po-znav&telj blaga, verziran ▼ nakupu in prodaji, spreten organizator, samostojen di-sponent in vešč slovenske ali srbohrvatske in nemške korespondence, sprejmem. Lastnoročno pisane ponudbe s currriculum vitae in na-edbo plačilnega zahtevka, nadalje imenovanje referenc nasloviti na: Peter Majdič, Celje. 9479 Opekar. mojstra akordaata za parno opekarno Gradac v Belokrajini iščem. Izdelovalca čepic dobro izunenega sprejme taikoj M. FrOhlich, krznar v Celju. Kralja Petra cesta it- 11. 9533 Strojnika in ključavničarja, veMega vseh montai in popravil večje parne žage, i dobrimi spričevali, sprejmem takoj po dogovoru. Stanovanje in drva prosta. Franc Martinec, Ljubljana - Pral« St. 8. 9573 2 kroj. pomočnika dobre za veliko delo, takoj sprejme Janko 8knmavc, kroja štvo v Ljubnem pri Podnartu, Gorenjsko. Hrana in stanovanje v hISi. 9561 Gospodično ločenko ali vdovo, katera M Imela veselje za glasbo in poseduje nekaj denarja, sprejmem — da naredimo damsko kapelo. Starost do 26 let, dobr0 srce. Cenitev ni Izključena. Resne ponudbe po mogočnosti s sliko na naslov: Mato Gojalc, Poste restante, Veliki Beč-kerek. 9691 2 potnika s kavcijo, dobite stalno službo proti fiksni plači ln proviziji. Prednost imajo tisti, ki so * dobro uvedeni v Banatu in Bučki — Ponudbe z navedbo kavcije poslati na podružnico Jutra v Celju pod iiiro »Dobro*. 9562 Uradnico dobro izvežbano. veletrgovina tehničnih potrebščin v Daruvaru, Slavonija. Natančnejše informacije daje Oblačilniea »Ilirija*, Mestni trg 17/1. 9695 Fotograf samostojen, mlad, želi proti dobri plači in celi oskrbi izučeno retušerko-laboran-t.injo. — Ponudbe na Foto Konak, Banat. 9692 Vzgojiteljico starejSo, ki je zmotna slovenskega in nemškega Jezika v govoru in pisavi ter opravlja tudi lahka hišna dela. ISčcm k dvema fan-tma v starosti 8—10 let — na deželo. Vstop 15. aprila Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* z navedbo plače, pod «8t. 15/1928*. 9471 Olepševalno In tuj sko prometno društvo v Celju sprejme za nastop s 1. aprilom 1928 starejšega, vsestransko izvežbanega vrtnar, pomočnika ki je že deij 5a«a deloral v večjem trgovsko-vrtnar-skem podjetju. Sprejemni pogoji pri društvenem predsedniku. magistratnom svetniku g. Ivo Subicu v Celju — kjer se naj reflektanti osebno »glasijo 26. t. m. 9697 Zastopnike - za prodajo d »i »rečk na obroke Sijajni brezkonku renčni zaslužek; lahko po -lovanje — Raz*a izdatne provizije le posebna na grads ca gotovo količino srečk Priiavite »« takoj na Bančno poslovalnico Beziak Maribor. Gosposka ulica 25 6628 30 % provizije dajemo našim potnikom, ki oblsikujejo privatne stran ke, za vse kupčije proti povzetju Tudi na obroke Potrebna majhna kavcija Speeialimport — Ljubljana. Vegova št. 8. veletrgovina oljnatih slik na platna 8268 Akviziterje za iivljenska zavarovanja izurjene in agilne sprejm* večja zavarovalna družb« Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Visoka pro vizija* 8287 20—25 D dnevnega kot postranskega zaslužka za na dom, nudim vsem osebam obojega spola, le od 14 let naprej. Za daljša pojasnila • prilogo znamke 3 Din na podružnico Jutra v Mariboru po je pomislil Debelinko, L Ajdovo moko po 5 Din ia činkvantiu »drob po 4 Din prvovrst ne ialelke. pošilja od 25 kg Baprcj pavej Sedej ametni »lin Jjvormk Gorenjsko 58 Lepega krompirja rrste »Jubel*, prodam še ■»r tisoč kg — Graščina ijokaloe, p. Vič pri Ljub- jam. 8119 Znamke drž. SHS samo večje vrednosti kupujem v vsaki množini. — Ponudbe z navedbo cene in količine na naslov: E Seči Filatelija, Subotica 8090 M Vagonete rabljene tračnice, traverze. -tare neuporabljive stroje, železo in litvine kupuje po najvišjih cenah «C a I • n», kom društvo, Zagreb — Mandaličina 1-b. 53 Vsakovrstno zlato Kupuj. DO oaivifjth »"nar Cerne — iuveiir L lu bi lana VVollovs ulica 1 lolhove liole io ra drage od divjačine kupuje io zanesljivo dobro plača D Zdravič. Ljublja na. Florijansk* ulic* št 9 47 Hlode oukove la u> or&^tovs ofl cm naprej kapa}« » vsaki množini nama iag* V Scagnetti. Liubljana 252! Mostno tehtnico novo ali že rabljeno, kupim Ponudbe na tvrdko Škerbec & Bartol, Miklošičeva c. 6. 9430 Traverze P. N. 18 8 m dolge, že rabljene in tudi manjše, kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod Traverze*. 9591 Elektromotor za istosmerni tok, 220 volt, 5 PS in 4 PS kupim. Prodam pa enega za isti tok, 300 volt, 4 PS. Naslov v oglasnem oddelku »Juta*. 9490 Vreče vsake vrate, od soli, moke ali žita kupuje stalno po konkurenčni ceni Josip K i r b i s c h v Celju. 6993 Pisalni stroj rabljen, dober in z vidno pisavo, kupim takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8166 Moške obleke ponešene, plačam najbolje Dopisnica zadošča, da pri dem na dom. Jurečič, Ljub-'jana. Gallusovo nabrežie št. 27 9687 Stare moške obleke in druge kupujem ter plačam najbolje Dopisnica za dostuje. da pridem na dom A Drame. Ljubljana. Gallusovo nabrežje 29. 9707 Posojila 25.000 Din želim proti sigurni garanciji. Ponudniku oddam avgusta malo stanovanje Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Intabulacija*. 9647 Z 50 do 200 tisoč dinarjev pristopim kot družabnik dobiSkanosnemu in sigurnemu podjetju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Samostojenn ero-s-pod* 9676 Stalno nameščenje r tovarni dobi oseba, ki razpolaga z 10.000 Din gotovine. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro Takojšnji nastop*. 9683 1000 Din posojila prosi mlada dama proti primernim obrestim. dobrosrčnega gospoda. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod cEdini izhod*. 9702 Enonadstropno hišo 4 sobami, kuhinjo, jedil no shrambo in verando dvoriščem ter prostornimi lokali, za vsako obrt ali pisarne, po primerni ceni proda Janko Filec, Novo mesto. Dola ulica štev 31 7642 Hišo ali vilo z vrtom kupim f Ljubliani ali periferiji Posredovalci ključeni Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod šifro •Do 100 000*. • 8248 Gostiln, posestvo 8 oralov, pri farni cerkvi in šoli, pol ure od železnice. proda Ivan Znidaršič, Artiče-Brežice. 8225 Tvorniško poslopje ali tema primerno pesestvo kupim v Ljubljani ali na periferiji Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Ugodno*. 9494 Stavbišče v Mariboru v Magdalenskem predmestju naprodaj. Poizve se v Jela-čičevi ulici št. 3, vTata S. 9441 Gostilno ob glavni cesti, tik malega mesta v Sloveniji podam vsem gostilniškim in sobnim inventarjem. Zraven je 12 oralov lemlje: njiv, travnikov in gozda. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 9453 Stanovanjsko hišo ali vilo blizu cerkve sv Jožefa ali v centru mesta kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Novo». 8246 Zamenjava hiše Ljubljana - Beograd! Na periferiji Ljubljane ležečo enodružinsko hišo * majhnim vrtom, obstoječo iz 7 prostorov v pritličju ter sobe in pdstrešaj, z vpeljano vodo na tri kraje ter električno razsvetljavo. 5 minnt od tramvajske postaje in 2 minuti oddaljeno od železniške Staniče, zamenjam ta enako hišo v Beogradu ali njegovi okolici, odnosno v Zemunu — Reflektanti na zamenjavo naj se zglase potom oglas, oddelka »Jutra» pod šifro »Zamenjava biže*. 9423 Javna prostovoljna dražba mlina in 50 zemljiških parcel ▼ Beričevem pri Ljubljani št. 45 se vrši v torek, dne 20. marca 1928 ob 9. uri na licu mesta. 9489 Več stavbnih parcel proda 3 minute od postaje Vižmarje Henrik Bitenc — Vižmarje št. 77. 9583 H Realitetna pisarna družba to*. Ljubljana Sv. Petra cesta 18 proda: HIŠO, dvodružinsko t Sp. Šiški, blizu stare cerkve, vrt, 130.000 Din; HIŠO. novozidano. Rožna dolina, 5 sob, veranda in vrt. 140.000 Din; HIŠO v CELJU, novo, 6 sob. kopalnica itd., vrt, 115.000 Din; HIŠO, novejšo, dvodružinsko, Dravljs, 70.000 Din; 2 HIŠI z 2000 m> sveta — novozidano, ljubljansko predmestje, prva dvodru-žinska, 110.000 Din, druga enodružinska z veliko delavnico. 50.000 Din. — Zamenja tudi za kmečko posestvo HIŠo 7 GOSTILNO v Ljubljani, vrt, 300.000 Din — ugodni pogoji; STAVBIŠČA ob Dunajski cesti, v Zeleni jami, Ko-deljevem in Koleziji Kmečka posestva, trgovske, obrtne in stanovanj sk« hiše po vsej Sloveniji Po ugodnih cenah. Kupci plačajo samo 1°/o prepise uredimo brezplačno 9640 Gozd zaraščen. 3 orale in njiva 1969 ra', pripravna za stavbišče. 30 minut od Ljub-Ijaue. prodam. Natančneje v Podutiku 19 pri Ljubljani 9670 Vili podobno hišo 6 sob, kopalnico, komfort, vrt" itd., v mirni in lepi legi, gozdni zraJc, 10 minut od glavne pošte, prodam za 240.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Idila*. 9716 Lepo hišo enonadstr, v sredini vasi, 1 minuto od kolodvora, tik 3 cest, s pritiklinami, lepim balkonom in lepimi sobami takoj prodam oo telo ugodni ceni, radi bolezni Pojasnila daje lastnik Albin Bellag. Pekel-Poljčane 9465 Hišo aa Marijinem trgu 1 prodani s vso zalogo in inventarjem vred samo do 7 aprila 9434 Hišo 2 kleti, 2 njivi, 2 hosti, 2 vinograda, hram, preša, vinska posoda, vse zaokroženo, blizu mesta, prodam za 40.000 Din Ivan Dvoršek, Čatež pri Brežicah. 9534 vno aH enonadstropno h 11 o ▼ Ljubljani kupim proti gotovemu plačilu Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* poj šifro »Št. 242*. 9523 Ako prodaš vpokojencu primerno meščansko domačij«o. ponudi jo takoj Zagorcu, Višnja gora. 9617 Na prijaznem gričku 4 ha zemlje obstoječe, gozd. travnik, njiva in sadonos-nik prodam za 38.000 Din. Za nameček dam še poleg stoječo hi5o Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 9502' Dvonadstr. palačo i2 komfortnih stanovanj krasen vrt, elitni četrt mesta Ljubljane, prodam za 1.100.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Prosto stanovanje*. 9715 Hiša z gostilno inventarjem in 1 oralom zemlje, tik glavne ceste, pripravna za trgovino, naprodaj za 38.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 9438 Hišo v Celju tik koldvora, s 5 sobami, predsobo, kopalnico, kuhinjo v I nadstr in 5 lokali v pritličju, t velikim dvoriščem in gospodarskim po slopjem, radi preselitve zelo ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra v Ljubljani pod značko »Hiša v Celju*. 8229 Hišo na Gorenjskem pripravno za obrtnika, električno napeljavo, tel-o ugodno prodam. Naslov oglasnem oddelku »Jutra* 9560 „ Posest" Realitetna pisarna družb* t o a Ljubljana Miklošičeva cesta 4 prodaš VILO, visokopritlično, eno petsobno, eno dvosobno stanovanje, elektrika, vodovod, parketi, 550 ms vrta, 10 minut od centra 200.000 Din; HIŠO. visokopritlično, sedem eno- in dvosobnih stanovanj, velik vrt — Vodmat, 130 000 Din; HIŠO, visokopritlično, prenovljeno, štirisobno stanovanje, velika delavnica, 800 m* vrta, Šiška — 95.000 Din; VILO, visokopritlično, lest sob, kuhinja, kopalnica, pritikline, 800 kvadratnih metrov vrta, blizu glavnega kolodvora, 240 tisoč Din. HIŠO, novozidano, gostilna, 3 gostilniške sobe, razne pritikline, v man-tardi trisobno stanovanje. posebej velika klet, 900 kvadratnih . metrev vrta, prometno predmestje, 300.000 Din HIŠO. enodružinsko, 3 sobe, pritikline, elektrika, vodovod, vrt, Ldmat, 95.000 Din. HISO, enodružinsko, novozidano, 2 stanovanja po S sobi, pritikline, lep vrt, Rožna dolina. 130 tisoč Din. DVE PRITLIČNI STAVBI, dvorišče, eno stavbo se t malimi adaptacijami preuredi v stanovanje, center Ljubljane, 95.000 dinarjev PEKARIJA, pritlična hiša, poleg obrtnih 4 stanova^-njski prostori, pritikline, prometna cesta. Ljubljane, 150.000 Din. HIŠO, pritlično, 2 trgovska lokala, 4 sobe. pritikline, dvorišče, na slednjem klavnica, Tržaška cesta, 130.000 Din. HIŠO, enonadstropno, več eno-, oziroma dvo- in trisobnih stanovanj. 500 kvadratnih metrov zemljišča, pri Sv. Petru, 180.000 Din. HIŠO, enonadstropno, prenovljeno, trgovski lokal, 4 sobno stanovanje, vrt, Rožna dolina, 110.000 P. HIŠO. novozidano, 3 sobe, pritikline, vrt, Rožna dolina, 60.000 Din. KMEČKO POSESTVO, 26 oralov, polovica prvovrstne njivt in travniki, ostalo velik vinograd in gozdovi, v enem kosu, v ravnini ležeče, 10 minut od trga, farne cerkve, nekaj inventarja, 150 tisoč Din. PEKARIJO, izvrstno vpe ljano, visikopritlična hiša. gospodarska poslopja, prometen kraj ljubljanske okolice, le ker lastnik neizučen v obrti, 150.000 Din. GOSTILNO, novozidano hišo, gospodarska poslopja, 6 oralov zemljišča, pri Logatcu, 210.000 D. GOSTILNO, pritlično hišo 2 orala posestva, gospodarska poslopja, gostilniški inventar, pri Polj-čanah, 85.000 Din. KOLODVORSKO RESTAVRACIJO, najprometnejši prostor, dolenjska proga, zaradi prevzema drugega posestva, 350.000 Din. HIŠO, novozidano, visokopritlično, 2 sobi, pritikline, 2000 kvadratnih metrov vrta, pri Raj-henburgu, 35.000 Din HIŠO, novozidano. 2 sobi, pritikline, 1 in pol orala zemljišča pri Medvodah 40.000 Din. HIŠO. pritlično, 4 sobe pritikline, prizidana velika mizarska delavnica, 1 oral gozda. 2 orala njiv in vrta. pri Stični 95.000 Din STAVBIŠČA, 576, 600 do 1000 kvadratnih metrov ob Dunajski cesti po 22, 25 in 30 Din VEČ STAVBIŠC. 600, 800, 1000 kvadratnih metrov za Bežigradom po 25. 26 in 28 Din. PARCELO. 650 kvadratnih metrov. Linhartova uli ca. 30.000 Din. PARCELO. 800 kvadratnih metrov, Trnovo, po 25 dinarjev. STAVBIŠČE. 2400 kvadratnih metrov pri Sv Jožefu, po 70 Din. DVE STAVBIŠCI po 800 kvadratnih metrov v bližini glavnega kolodvora, po 120 Din. PARCELO. 820 kvadratnih metrov, pri Tobačni tovarni, po 40 Din. VEC PARCEL v Udmatu po 400. 450, 500, 600 kvadratnih metrov po 36 Din. Poleg tega ve«Je število parcel v Rožni dolini, ostalih predmestjih, hiše, vile, gostilniške, trgovske objekte, v Ljubljani, na deželi, kmečka posestva, industrije itd. po ugodnih cenah. Gostilno dobro idočo, na prometnem kraja, kjer lahko izvršujem lesno trgovino, vzamem v najem t majem ali junijem Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 8162 Lokal na deželi oddam v najem za trgovino * mešanim blagom ali pa pristopim kot tihi družabnik — Potreben kapital 30.000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod •Gorenjsko« 9486 Parcele ca 800 m«, Bežigrad (arti-ljerijska) kupim takoj. — Ponudbe na oglas, oddelei »Jutra* pod »Nujno 800» 964;. Kovačnlco orodjem odda v najem C e b u 1 j Franc. Loke pri Mengšu št. 40. 9493 Mesarji, pozor! Mesnico • klavnico in stanovanjem v trgu Vojnik pri Celju oddam ugodno v najem V hiši je tudi gostilna Pojasnila daje Ivan Ferlel, umetni mlin. 8t Jurij ob južni lel. 9556 Vinaria delniška družba vinogradnikov ▼ Ptuju daje v na- jem gostilno, njen naslov 1928. Ponudbe na do 1. aprila 9597 Skladišče bližini glavnega kolodvora oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 9626 Gostilno oddam takoj na račun prometni ulici. Naslov oglasnem oddelku «Jutra». 9643 Dobro posestvo želim vzeti v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Rodovitna zemlja*. 9631 Mesnico radi družinskih razmer oddam po zelo nizki najemnini, event. tudi gostilno, v industrijskem kraju Slovenije. Pismene ponudbe na oplasni oddelek vati}a Selitve v mestu in na deželo strokovno in najcenejif potom Slovenia Traosoort Ljubljana, Miklošičeva cesta 86 Telefon st 2718 80 Stanovanje 4—6 sob želim v sredini mesta Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro • Mala aružina*. 9470 Stanovanje 3 sob, kuhinje in pritiklin oddam Ponudbe pod šifro • Ugodna lega* na oglasni oddelek »Jutra*. 9605 800—1000 Din mesečno plačam za primer no stanovanje v mestu — obstoječe iz 3 sob, kuhi nie in pritiklin Cenjent-mnudbe na oglas oddelek •Jutra* pod «Stan S0O* 8147 Stanovanje 2 sob in Kuhinje po možnosti č kopalnico išče mir ua -ret otrok, želi stanovanje, ibstoječe ii 3 a oglasni o-idelek «Julra» pod šifro «C«lje». In J« zavila proti Tratam. Ognjema krogla v prsih Beaoty Stantonov« se )e raafletel*. V prišlecu je bila spoznala njega, ki je bil v Bentonu natfbofo brezumen, najbolj nasilen in najbolj nevaren; Larryja Kmga. Stantonova je stopila korak na/pred. Prvič, odkar je poznala cowboya, se je zgodilo, da v njegovi prisotnosti ni čutila tiste čudno mrzle groze, s katero jo je sicer navdajaL Njene oči so se pasle ob pogledu nami Visok, nrrSav, miren w zal, z zardelim, rjavim obrazom, igrajočimd sinjimi očmi In naježenimi rdečimi lasmi, Je bil ves podoben temu, kar je bi! — stasi-tenru, rdečelasemu vragu, ki se ne boji Likogar in ničesar in je v svoji hladni, brezobzirni divjosti že živ zapisan peklu. Larry Kin« je bil videti napol pijan. Stantomova je umela Citati v obrazih mož, ki so posečaii njeno podjetje; in to, kar Je zdaj videla v Kimgovih črtah, je prilik) k orgiji njenmega sovraštva poslednjo, ndavišjo omotico radosti. Da so jI bili na razpolago vsi bentonski peklenščki, bi bila vendarle Izbrala prav tega cowboya, streljača in pohajkovalca. »Larry, novo deklle imam,« ga Je ogovorila. »Stopite mrter.c »Dober večer, Miss Stantom.« Iz njegovega glasu Je odmeval vpliv alkohola, razgret paglavski nasmešek mu je zletel preko obraza. Brez obotavljanja Je krenil za njo. Zdaj pa zdad, kadar Je začutila dotik težkega samokresa, ki mu je mahal ob boku, se je razlila po njenih žilah rahla, mrzla zorna. Hodnik je vodil v velik prostor, iz katerega so bila vrata v plesno dvorano. Med gosti je videla nekaj neznanih obrazov, ki so se jI zdeli čudmo mrpi in prežeči, toda v vročici svojega razburjenja ni dosti pazila na to. Iz velike dvorane je po stopnicah odvedla Larryja na ovinek prečnega hodnika. »Vzemite ta klfruč!« Je Šepnila.' Roka JI Je trepetala. To Je MI njen odgovor na Nealov udarec in psovko — njen kljubovalni odgovor vsemu trhlemu svetu. Več ni mogla reči; ustnice so ji otrpnile. Iztegnila je roko in pokazala proti vratom. Počakala je dokler ni videla, da je ponosna, zala cowboyeva postava obstala pred pravimi vrati. Nato je zbežala. i • • Se mnogo mfmrt po tem, ko je Ml lepa, goloroka žena zaprla to zaklenila vrata, je sedela Tllie Lee v brezmejnem, drhtečem blaženstvu im s koprnjemjem čakala svojega dragega. Ta mali prostor se Ji je zdel najkrasnejše zavetje, In vendaT Je bil poln čudne tesnobe, prav tako kakor ozračje prve sobe, v kateri je ležalo Ancliffovo truplo A dih smrti ni bil tisto, kar je pla- Wo Alle; zona, ki jo je tepre leta vala, je prihajala od drugod Ta prostor ni bil človeško bivališče. Zdelo se je, da vobče a! moči stanovati v njem — čeprav je bil opravljen z enakim pohištvom, kakor ga je bil Durade kupil zanjo, in čeprav je bil čist im udoben. Allie se je zdrznila, kadar se je z roko dotaknila stoJa, stene aH mize. Skozi stene je prihajal tisti rahli, čudni, zlozvočni trušč, ki se ga je biia navadila v teh mnogih nočeh — kričeča, omamljajoča mešanica godbe, petja, korakov in glasov, ki so bili z duhom ln pomenom vsi enaki. In časih jI je bilo, kakor da sliši oddaljeno razbijanje in grom podirajočih se tramov. Minute, ki so uhajale, so se ji zdele neskončne kakor ure. Kmalu, kmalu se vrne žena z Nealom, je mislila sama pri sebi. Ta misel je preganjala iz njennega duha vse spomime, vsakršno ugibanje in sleherni strah; odganjala je celo pošastne obraze Durada in njegovih razbojnikov in turobni spomin na moža, ki sta bila umrla zanjo; vse, kar je še dihalo v njej, je bilo drhteče upanje in skeleče koprnenje. Koraki onkraj vrat so jo zdramili h tega nervoznega, sanja-vega razpoloženja. Nekdo je prihajal po hodniku. Njeno srce je divje poskočilo — in zastalo. Koraki so šli mimo vrat Začula je težak, opit moški glas in votli, cvrfcotajoči smeh dekleta. Vsi udje so odpovedali pokorščino. Vročična napetost koprne-nja je bila prehuda za njene moči. Njena čuvstva so se izprevrgla. Previsoko se je bil vzpel njen up v svojem poletu! Tedajci pa je kljuka zarožljala in zamigala. Allie Je odrevemela v dušečem pričakovanju im nepremično obstala sredi sobe. Nekdo je bil pred vrati. Neale? Nihče drugi ni mogel biti kakor on! Njen ostri sluh je ujel kratko, hropeče dihanje — in nato žvenket ključa v ključavnici AlKe je vztrepetala kakor v vetru list Ključavnica Je zaškripala, kljuka se je zavrtila, vrata so se odprla. Mož visoke rasti se je opotekel čez prag, noseč glavo po strani, in njegova roka je izdrla ključ iz ključavnice. Zaloputnil J« vrata, še preden je pogledal Allie. Nato se je obrnil. Allie je mahoma spoznala njegov rdeči obraz, bliskajoče oči ta plameneče lase. »Larry!« je zavpite. Sroe se JI Je hotelo razpočiti od veselja. Naglo Je stopite proti njemu, pripravljena, da se mu vrže v naročje, toda oo se Je tako silmo zdrznil, da je obstala na mestu. Larry je omahnil nazaj in iztegnil roko. Njegov obraz je bil rdeč in razgret kakor ga ni bite Allie še nikoli videla. Strmenje ta nedouime-vanje se Je izražalo v njegovih črtah. Počasi je vzdignil roko, potegnil si z njo preko ust in zaril prste v rdeče lase; nato je z naglo kretnjo tipaje segel proti vratom, kakor bi v onemoglosti iskal opore. __ Vsakovrstne Informacije trg., fospodarske in praT-»ilk«, najzanesljivejše in cajofoeji« daje ia vso Vojvodino proti povračilu »t roft ov BI o venec s prro-ra»r!xinimi rreiami. Za od- fovor 10 Din v znamkah abotica, Postanki Jah 74. 9655 Gospod K let rtv muaec. idrav ln krepak t večjim kapitalom, i možen v ve8;em go-»fiodarctvn, kakor tu*li v gofctilniSk in trgovski obrti — ieli tnanja i damo od 85—50 let ste-o. katera posluje zgoiaj označeno obrt, večji kapital ali temu kaj primernega. — Le resne ponudbe s pravim imenom na oglasni oddelek «Jutra» pod »Dober go«potiir». Ločenec Triglavan i* Celja, ki Je bil na pleeu. naj javi rvoj naslov predstavljeni ločenki v Mariboru pod mačko »Dvoboj — ljubezen« na podružnico pod Silro •Veselit golobica«. 95C9 Mlad Industrijalec »impatičen, želi znanja^ z »r.ako, premožno gospodično. Pcznejia ženitev ni izključena. Dopise po.-lati s »!iko, ki se na željo vrne, Da og'a?ni oddelek «Jutra> red iifro »Blagostanje«. * 9590 Čakal sem Te »b določeni uri na dogovorjenem kraju — hodil ftapo-Ied še okrog Tvojega 4om&, da sem zamudil vlak — vse zamar.j Razumljivo M ie vse. Najlepša hva'a. 9599 2eHra poznanstva t poriekuio iiviljo ki bi mala jamostojno voditi daotski modni salon v zelo rentabilnem industr kraju Cenjene dopise prosim pod •Dobra bodočnost« na ogl. •ddeiek »Jutra*. 4)600 XXV J.ellm, da sc TI vsaka želja tako izpolni! — Vroče — Tvoj! 9557 •rednjih Mož let, ločen, teli prijateljico lupe zunanjosti, ki mu bo v življenju ve-telje — Dopise na ogla-sni oddelek »Jutra« pod šifro cR^snost 15». 9515 Družico letim za večje inozemsko potovanje. Dopise » pogoji pod »Potovanje« na cglas. Oddelek »Jutra«. 8041 Dobra turistinja ntrajna. teli enakegs to-T«ri««. (oo) za ikupne ture j planine. Dopise na ogl oddel pk »Jutra« pod Šifro »Pošten značaj in ljubezen do planin« 9498 Z gospodično itaro 25—35 let ieli znanja eleganten gospod, radi BiedM-hojnega razvedrila. — Ponudbe, če mogoče v nem-ikem jeziku, na oglasni Oddelek »Jutra« pod Si'ro »Moderno 169« 9506 Gospodična f delele. *taja 28 let, 10.000 Din premoženja, želi po»n«uistva v »vrbo ženitve Dopise na oglasni oddelek •Jutra« pod »Vestna 58». 8370 Obrtnik •etl iraanja » vdovo »H go-»podično v »tarosti 20—80 let, s 90—40.000 Did kapitala. Zenite* ni izključena. — Pismene ponudbe na podružnico »Jutra» v Mariboru i od iilio> »Zastoro^tvo«. 9439 KLOBUKI i/ najmodernejših barvah er najelegantnejših obli kah različne kakovost Vam nudi v zelo bogat Izbir edini ip;dji!na trgovini fclobaksv jGS ROK. oasi. M. Bogata;, Ljubijana Stari trsj 14 Sp ejunajoie klobuki«popravilo. Cene zmerne. Jajca za valenje od čistokrvnih nngleSkih kokoii prodaja iomad po 5 Din Drelse, Ljubljana — Trnovski pristan Stev 26 9645 Arabsko kobilo oplemenjeno, uborno teka čico in voznico 8 let sta ro, bolj majhno, brez na pake in silno krotko pro dam. isto tako tudi ikora. nov lahek Športni voz m majhne športne sani. Na slov pove oglasni od dele l-«Jutra>. 8267 Trgovec 'rednjih let. ? življenju kruto varan, želi znanja z vostno in marljivo trgovsko naobraženko. ki podeduje nekaj kapitala, v svrho povečanja trgovine — v zelo prometnem industrijskem kraju. Resne ponudbe na ogln^ni oddelek »Jutra« nod »Sreča v nesreči«. 960! Samec ■pokcjenec. srednjih^ let. s primernim premoženjem — želi poročiti gospodično ali vdovo brez otrok, ki po sesuje posestvice s trgovi no ali gostilno Cenj ponudbe je v poslat' s sliko pod ?ifro »Stroga tajnost« na oglasni oddelek »Jutra-9614 Knjigo pod Imenom Anton Zager, sem našel. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 945S Planino f.rn. dobro ohranjen, kuriim Pismene ponudbe pod Šifro »J. B.» na oglasni oddelek »Jutra*. 8554 Dolg klavir x lepim glasom, poceni pro-dajn radi pomanjkanja prostora Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 9680 Klavir (FlOgel) dam v najem Naslov pove oglasni oddelek »JutraV. 8390 Koncertni klavir najboljSe znamke radi pomanjkanja prostor«, oziroma selitve takoj prodam.— Naslov v ojlasnem oddelku »Jutra*. ^ Klavir prodam ta 7000 Din radi oomanjkanja prostora. Nft-rlasni oddelek Največjo izbiro FObPenil) avtomobilov in mofociiilot Luksuzne, 2», 4» in 6» sedežne, malo vožene, tovorne io šasije za vsako težo ter moto* cikle sol • im s priko* ico znanih znamk — nudi po zelo nizkih cenah O. 2UŽEK, Ljublja. na, Tavčarjeva 11. — Zahtevajte ponudbe! Prevzamem v komi* sijsko prodajo rablje* ne avtomobile in mo* tocikle. 3867 Divje peteline oddam v odstrel Nsjsvežuje krt rrboljši; slabo prebavo, sla lotno delovanje čre /es. napihovanje jbalenla mokračut stslrae. leter, žolča a ialčni kamen Vzpodbuja j*npetit w zborno uiinkuje pr- arteriosklerozi. ka oeiavnics Jakob FUgel, oblastno kontes^onlran vodo odn inštaiater a« prieeroia slavnemu občinstvu za vsa stavbena kleparska dela kakor tudi vodovodnih naprav v zgradbah in privatno Naprava modernih kopalnic, umivalnikov, bidetov, straniš , pomivalnih miz za kuhinje s toplo in mrzlo vodo ter vseh dru ih sanitarnih naprav. Proračuni se izstavljajo biezplačno. Točna postrežba. Najnižje cene. OPEKARNA MENGEŠ MIlan Jetč č In dragi, MengeS, priporoča svojo strešno opeka L s., zarezno opeko en boorovca QQg)OOOorw»yxjuu>MiTOca*i> Polete se budu Velika noč se bliža! Dospela le velika množina prvovrstnega blaga za spomladanske olašče, za obleke za ženske moške in otroke, vse v nainoveiših modnih barvah m krasnih vzorcih. Prodaja se po zelo nizkih cenah na obroke I pri Oblačilnici ..IIIRIJU" Ljubljana Mestni trg §tev 17 1. nadstr Teleion tew. ^825. v pra z izdelovanjem strešne in zidne opeke, ce* mentnih oevi votlih stebrov, nosilcev plo* tov. itd. Vsakdo j« lahko izdelovalec svo* iega stvabnega materijala Stroje za to mu nudi Gustav HOBNER tvornica strojev, Wien XII., VVolfganggasse 12. — Telefon B 24—3—96. Ceniki zastonj na razpolago Vinsko klet (vmotoč) renomirano — oddam resnim ter strokovno sposobnim ter kavcije zmožnim. Poleg je tudi lepo suho ter solnčno stano* vanje, obstoječe iz dveh sob ter pritiklin. Ponudbe na: Ljubljana L, poštni predal št. 163. 3855—a „SPECTRUM" dl. d. Ini Kopista. Dobsky lo Krstlč, tvornlca ogledal ia brušene«« stekla, LlnbUana Vil, Medvedova oL 38. teL 343 Zagreb. Beograd Oslek. Središnjica Zagreb Zrcalao steklo portalno steklo, toaSfai dco steklo 5—6 mm. ofledtla. broSena /seh velikostih in oblikah, kakor tudi ^ruSene prozorne lipe izbočene plošče vsteklevanje v med Ptaa. navadna ogledala " Oton Obradovič Anka Obradovič roj. Japelj POROČENA. V Kamniku, dne 18. marca 1928. '5LJUBLJANA. VRHNIKA jVdinsko opremo lahko tudi že rabljeno kupim za kompl tni mlin. Ponudbe na ADAM FALKENSTEIN IDRIJA. Stavbeni les NA OBROKE, krajše aH daljše dajem vsem onim, ki si nameravajo postaviti lastno hišico za stanovanje. Fran Šuštar, lesna Industrija Ljubljana, Dolenjska cesta. radi nosilo kaučuk pete. Prednosti: Cenelfe In tramei .e so kakor iz usnfa, ugodna hoja, ki *am ohranja ii ce. Županstvo trga središča ob Dravi prodaja ia 1 m3 stojetBoa Mm lois. Sprejem ofertnih ponudb do t. m. 11. ure v podpisanem občinskem uradu, kjer se dobijo natančneji pogoji Gozd teži ob okrajni cesti, oddaljen od postaje Središče 3» minut !l Mil 05 Mil Zupan: Lukačič SI ZAHVALA. Za dokam Iskrenega sočutje ot> smrti nagega nepo» zabnega soproga, očeta, gospoda Josipa Potrato vid. sod svetnik« se MjtopfoJ« zahvaljujeta vsem sorodnikom, prtfateijvm in znancem, posebno Se g. stanovskim tovarišem ze sprem* stvo na njegovi zadnji poti, darovalcem krasnega cvetja, kakor tudi preč g. župniku J Barletu za tolažilne obiske žalujoči rodbini 3851.1 POTRATO. MARSEL. •JUTRO* It 61 mmm ^Nedefe, 18. ni 1928. Uradi, iole, bolnice, p-itilnc, lastniki dvoran, delavnic ln zasebniki naročajo ORIGINAL © | ] LUTZ PEČ PATENT LEPE DOBRE SOLIDNE gmajlTvi okl«p JJacifo Iccvrrmt MALO GORIVA, DOLGA PRIJETNA GORKOTA Postavlja talogt: INŽ. G U ZEL J UDBUm-SISRA. Itrrtjm it. b. ivoriAie pod CelovSko e. 58 PROSPEKTI DOMAČA PRIZNANJA Piav tam zastopstvo za male Vctnove turbine in Conzo/e elektromotorje. Tel. i252 P R E D N A K U p d ogl*jte uiogo n krasnih bnoSivalnih " »trojev, najnovejše 1*1 iznajdbe moderne Ubnike. Na ta stroj šivate popolnoma enostavno vsa kovrstno blago, našitke is čipke t eikcak livom. režete vezenine, gumbe in gumbniee. Pouk v vezenju brezplačen. — Prodaj« tudi na obroke. Ceniki franko »Tribuna* t. B L.. Ljubljana. Karlovgks cesta 4 42 TnnrnnonnutJCTTTi vreče nore in rabljen« vseh vrst ter jnto za embalažo ima vedno v zalogi MIRKO MLAKAR Lj ibljana, Slomškov c l jaDDDDDDDODUOL X •J) O o C n re B '5o u O je najboljši RMEMLEt na svetu Generalno zastopstvo: Barze! d. d.. Subotica Zah'eva ie cenik! Dobite ga povsod. Boks I Moški čevili Din 182 Moški Dolčevlii Din 169 Ženski čevlji Din 182 Ženski oolčevlil Din 169 Otroški 31-35 Din 110 Otroški 26—30 Din 73 Otroškj 22—25 Din 56 Datnsk' ševro Din 185 Damski v barvah Din I9H Damski tak Din 199 Moški lz kravine Din 154 Moški iz teletine Din 163 Naročite takoj, dokler so te nizke cene in pišite toda po cenik z več 1000 slikami na veletrgovino P. STERMECKI — Celje štev. 20. Naročila čez Din *00.— poštnine prosto Kar ne ugaja se ramenja ali vrne denar Zahtevajte brezplačni CENOVNIH » 1000 slikami' Din 49' ara na sidro (ankertca) nekoiiko boljše izvršitve «5— J-letno lamstvo Kletno lamstvo Din 64'- PošHjam po povzetju, ta neodgovarjaioče vrnem denar. A. Kiffmann, Maribor št. 36=b. Pri ivicarslr1 tvonrid nr. Lastno tedetovanje okrovij to sestavljanje nr (remotvtaža) * Fr. Sevčfk, uabUono Židovska ulica štev. 8. Orožje, municija, za lov, šport in obrambo, Mauser, Saier, F. N. Walther, R W. & • Utendoerffer, Bayard in drugi svetov« ni izdelki Dimni in brezdimni smodnik, kapice in vžigalna vrvica za industrijo. Kupujem staro orožje. Zahtevajte cenike. RIBIČI! Razprodaja ribarskih potrebščin. i. mdian, taaK 54. Krt jriporoAa Kot itara t zdelo ralnioa »roje najboljše tam nurine rteh vrat On i ki n> -azpolago 184 • C VOZ, KI GA POZNA CELI JVET rCHRYSLER 8o. Največji vseh Chryslerjev. Sestcilinderski motor. 128 kilometrov na uro. CHRYSLER 72. Še hitrejši, daljši in močnejši od slovitega 70 modela. Sestcilinderski motor, 115 kilometrov na uro. CHRYSLER 62. Najcenejši vseh šestcilinderskih Chryslerjev. 100 kilometrov na uro. CHRYSLER 52. Lep, velik Chrysler, čigar nizka cena omogoča nabavo tisočerim. 83 kilometrov na uro. Oglejte si Chryslerje v izložbi našega zastopnika : Chrysler vozove v vseh tipah in cenah. Sedite za krmilo voza, ki Vam najbolj ugaja. Preizkusite ga na cesti. To je za Vas brezplačno in brezobvezno. VELIKA IZBIRA V KRASNIH MODELIH GLAVNI ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO: W. H. S M Y T H, BEOGRAD. ZASTOPNIŠTVA! LJUBLJAN A,—A MERICAN MOTORS LTD., — ZA LJUBLJANSKO OBLAST, M A R I B O R, —A M E R I C A N IMPORT CO., — ZA MARIBORSKO OBLAST. Chrysler Sales Corporation, Detroit, U.S.A. rVORNIOIKEH.nl OlT6ftWUUWIRMELlnSTHCJCl£M DRUŽBA 2.OZ. 13U BL3ANA //./. MARIBOR Koroška cesta 48 Oblačflnlca DRAVA Radi ogromne zaloge MANUFARTURNEGA BLAGA Vam nudimo vse pomladne in poletne po» trebščine, kakor prave angleške kamgarne, coverkoate, prvovrstno platno za telesno in posteljno perilo etc. pod naju?tdne{šimi plačilnimi pogoji. NA OBROKE! PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZKE CENE!! SPOMLADI naj izgledajo tudi Vaše obleke sveže in kakor nove, zato pustite iste kemično čistiti, barvati, plisirati in likati v tovarni J0S. REICH, LJUBLJANA POL JANŠE! NASIP 4—6 Sprejemališče ŠELENBURGOVA ULICA 3 Izvršitev v 24 urah. Postrežba točna. Cene zmerne. Nepotrebne dlake S po licu, rokah nogah, žensko brado in brke odstrauiuje za vedno «RAPIDENTH Nr. U od dr Dorraine & Cie. Pariz To, skozi 30 let preizkušeno sredstvo ne samo da odstranju* je momentanu dlačice nego |ih počasi za vedno uniči s korenino — Garnitura 60 — dinarjev — »RAPIDENTH No 11» služi samo za odstranjevanje velikih površin oh. raslih dlačic — Garnitura Din 80.— «TAR* NA» lotion ima to dejstvo, da dlačice po» beljuje, ter one počasi same odpadejo sta« ne Din 40— - «CENTIFOLIA» kosmet. zavod. Zagreb, llica 37 — Zahtevajte za» stonj ilustrovane prospekte! Dame in gospodje! Velika izbira vseh vrst nemških in francoskih gumi steznikov gumi nogavic za bolne noge in krčne žile, trebušni pasovi iz najfinejšega blaga pred in po porodu. Za gospode gumijevi trebušni pasovi (Mars - Gtirtel). Pri posebnih slučajih se izgotavlja tudi po meri pri tvrdki G. BESEDNIK IN DRUG LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 5. fi. Semenic in drug trgov na z železnino Zaloga stavbenega in pohištvenega okovja, orodja, kuhinjske posode ter kovinskih in pločevinastih izdelkov. — Nakup starih kovin. £jubljana, Kolodvorska ulica št. 41 (poleg Restavracije , M i k 1 i č *). 2 leti kredita! Vseh vrst mizorsKi in IiolnrsKl stroji posamezni in univerzalni z vgrajenim motorjem ali brez njega PolnojaremniKI Welker Werke I. Wachstein, Wien X., luxenbupqepit«*?sse 12. B Svarilo in posebno opozorilo! Različne konkurenčne firme izdelovalcev harmonik izdelujejo in prodajajo harmonike na naše ime Opozar. jamo naše cenj. odjemalce, da že nad dve leti ne proda« lamo harmonik in tudi ne materijala našim kome ur en« torn. Vsaka prodaja Lubas harmonik od drugih tzdelo. vateljev in drugih tvornic pod našo firmo ie po zakonu kazniva. Nadalje tudi ne sme nihče Lubas harmonik z značko Griffstock in pa specijalno mehaniko izdelovati. Ponareievalci, kateri se v zadnjem času zelo množijo, niso v stanju ustvariti kaj dobrega. Naše rokodelstvo se je treba dobro izučiti. Največ jih kvari doma in potem pra* vijo, da izdelujejo Lubasove harmonike Lubasove har» monike so kvalitetno delo. precizijski instrumenti, katere samo mi v naših največjih, moderno opremljenih tvor. nicah harmonik v Avtriji izdelujemo in prodajamo v njenih nasledstvenih državah Ne dajte se premoliti in kupite naše harmonike le pri našem zastopniku Ivanu Savniku v Kranju in pa Antonu Savniku v Škofji loki. Vljudno naprošamo naše cenjene odjemalce, da opre« mi j o pisma z znamko Din 3.—, dopisnice pa Din 1.50. Ostalo, kar se tiče vsebine, ostane kakor sedaj v sloven* scini. Izdetovalnica harmonik Franc Lubas & sin Celovec (K cgenturt), St. Veiterstrasse 36. TERROT 500 cctn .JU p. 250 ccm 350 cctn 175 ccm Večkratni tbanmion Francije 25SS MOTOR IMPORT Cie KK n Oblastno dovoljena prodaja pohištva Radi opustitve pohištvenega oddelka^ razprodam prekrasne spalnične, jedilnične sobne, klubske in salonske garniture kakor tudi druge vrste pohištva po čudovito nizkih cenah. Prosto na ogled, brezplačni ceniki pri KAREL PREIS, MARIBOR Gosposka ul. 20. NajpopolnejSi Stoewer šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje tet za vsak dom Preden si nabavite stroj, oglejte si to ziednost pri tvrdki Lud. Baraga, Uubiiana Selenburgova ulica 6 I« trazolataii oou* iS-letne garancij* Telefon št. 980. it Ureiujt Davorin Ravljeu Izdaja za Konzorcij .Jutra* Adoli ttibuikai. U Narodno udarno dd kot usitamarja t rac Jczeršek. Za in^eratnJ det Jt odgovoren Alojzij Novak. V* t Ljubljani,