PRIMORSKI Poštnina plačana » gotovini Abb. Destale 1 gruppo Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 204 (9206) VNIK TRST, četrtek, T. septembra 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SPOR ZARADI POSTAVITVI 15.000 DELAVCEV V DOPOLNILNO BLAGAJNO Ravnateljstvo Alfa Romeo zavrnilo zahteve delavskih predstavnikov Niti posredovanje ministra za delo Torosa ni odvrnilo delodajalcev od njihovega trmastega stališča - Boj v tovarnah Alfa Romeo se nadaljuje - Skupščina delavcev v Areseju RIM, 3. — Pogajanja pri ministru za delo Torosu za rešitev spora, ki je nastal v tovarni avtomobilov Alfa Romeo zaradi postavitve v dopolnilno blagajno 15.000 delavcev za ves ta teden so se nocoj razbila. Med sindikalnimi predstavniki in ravnateljstvom tovarne nišo dosegli nobenega sporazuma. Ravnateljstvo je vztrajalo pri svoji odločitvi, sindikati pa so ministru dokazali, da je ta odločitev neutemeljena in so zato že v ponedeljek pozvali delavce, naj prihajajo redno na delo. Pogajanja so trajala danes ves dan. Ravnateljstvo Alfa Romeo je zavrnilo tudi nekatere ministrove predloge. Sindikalne organizacije so nocoj sporočile, da so deloda-Jalci zavzeli na pogajanjih izzivalno stališče in zavrnili tako predlo-Se sindikalnih organizacij, kot ministra Torosa, da bi ugodno rešili resen položaj in napetost, ki se je Ustvarila v obratih v Milanu in Areseiu. Sindikalne organizacije tudi ugo-javljajo, da se delodajalsko stališče lahko tolmači samo kot poskus zaostritve socialne napetosti tik pred začetkom boja industrijskih delavcev za obnovitev delovnih pogodb, da bi ® tem zmanjšali učinkoviti nastop delavcev. Zato so sindikati sklenili, da prepustijo nadaljnje odločitve boja v Alfa Romeo neposredno prizade-tlrn delavcem, ki bodo o tem raz-Pfavljah in odločali na jutrišnjih skupščinah. Tudi minister Toros je izjavil časnikarjem, da ravnateljstvo Alfa Romeo ni hotelo ničesar slišati d Preklicu ukrepa o postavitvi 15.000 delavcev v dopolnilno blagajno. Ravnateljstvo pa se v kratkem sporočijo izgovarja, da ni moglo sprejeti sindikalnih zahtev, in da ni moglo dati dolgoročnih jamstev na podredju zaposlitve, čeprav se bd položaj J tovarni v bližnji prihodnosti goto-t .j^dljšal. Delodajalci bodo svoja “tališča podrobneje obrazložili jutri. Medtem ko so se v Rimu začela ^ugajanja za rešitev spora, se je v vjfatih v Areseju začela «odprta kupščina» delavcev Alfa Romeo, katere so se udeležili predstavniki Političnih strank in krajevnih uprav. Med drugimi so bili poleg sindikalnih voditeljev navzoči predsednik milanske pokrajinske uprave, predstavnika krščanske demokracije in komunistične partije in milanski žu-Pan, ki je zastopal tudi deželno u-Pravo. Bili so tudi predstavniki PD IUP in nekaterih drugih levičarskih organizacij. Skupščine se je udeležilo tudi veliko število delavcev iz drugih milanskih tovarn, ki se že dlje časa borijo za ohranitev delovnega mesta. Sindikalisti so v svojih govorih poudarili odločno voljo delavcev braniti svoje delovno mesto. ejali so, da so delavci pripravlje-nnHufi ■ razPravo o vseh vprašanjih '|a’ da Pa ne bodo dovolili, da da r,ira-vna.^e*is*;vo samovoljno odje- Obrn vC° ‘n odloča 0 niihovi usodi-in nri 1 -a0 se na politične stranke nn Lra zahtevali ne samo običaj-obvp, ld*arnost' temveč tudi točne lovnih Stl ,v.boju za obrambo de-razvni *n za nov gospodarski tretiam- i ■ ni10ra biti v skladu s pogrni ljudskih množic. izvršnega odbora, ki bo začel obravnavati vprašanja bojev za obnovitev delovnih pogodb. stJurhÌ-V Torinu so se sestali pred-avtomo1hudelavcev °bratov tovarne Predstavnih' Flat in sindikatov s Tuniso-1-ravnateljstva - družbe. stalem ’ razPravliali o kakem na-verjati nv°rU' *:.emven so začeli pre-nah Danl0vaiem prevoznih sred- terijstóh PTdbSe !"dUStrije in indu- Povezana s nmi’ t -80 neP°sredno te sindikalnaP feri0dnJ°- avtomobilov, nujni sestanek deraci_Ja zahtevala steom And renti-"8 proračunskim mini-ložaj na tph da se prouči po dikati naS de °Vnih področjih. Sin nistrom predvs30 °bravnavati z mi shtve, na oth perspektivo zapo živo sindikaLmf proizr°dnje. Tajni-današnji seii r=, edemc'te Pa -le na sindikalnem ?zPravl-lal0 0 splošnem Proučevath nP0l0Z?JU- Zaielo je tudi slavo , - poročilo, ki glavn, tajnik U1L IUSlv» federacije na tajnik_mL-Vanni venuta? Posv«t Zaccagninija z (teželnimi voditelji KD RIM, 3. — Tajnik krščanske demokracije Zaccagnini nadaljuje s posvetom s predstavniki deželnih vodstev stranke. Danes je sprejel 'predstavnike dežel iz Basilicate, Mark, Ligurije, s Sicilije in iz Lombardije. Na sestanku so razpravljali o položaju v državi in stranki. DANES SEJA POSLANSKE KOMISIJE ZA PRORAČUN Razprava o vladnih gospodarskih ukrepih Sindikati in Confindustria o fiskalizaciji socialnih dajatev RIM, 3. — Poslanska komisija za proračun bo jutri dopoldne začela proučevati gospodarske zakonske o-dloke, ki jih je vlada sprejela 13. avgusta. Zakonska odloka se nanašata na ukrepe za poživitev gospodarstva, zlasti še za povečanje izvoza, okrepitev gradbene industrije, ji. Pričakujejo, da bodo komunisti in socialisti zahtevali nekatere bistvene spremembe za povečanje proizvodnje in zagotovitev zaposlitve delavcev, ki jim grozi brezposelnost. Čeprav napovedani ukrepi še zdaleč ne bodo odločujoče vplivali na za, okrepitev gradbene industrije, premostitev gospodarske; krize, so podpore malim in srednjim podjet- jih vendar tudi levica in sindikati jem, kmetijstvu in na izredne posege na Jugu. 1 ulil Minister za delo Toros Oba zakona predvidevata, da bodo za te ukrepe porabili okrog 4 tisoč milijard lir. Vlada je ob sprejemu dveh zakonskih odlokov izjavila, da je to največ, kar lahko stori v sedanjih finančnih pogojih za poživitev gospodarstva. V bistvu gre za denar, ki ne bo prišel v najkrajšem času v obtok. Pričakujejo, da bodo letos od nakazanega denarja izkoristili lahko samo 1.500 milijard lir, in še to skoraj izključno za pospešitev izvoza, se pravi, da ne bo še vplival na povečanje proizvodnje. Zakonska odloka mora parlament spremeniti v zakona najkasneje do 13. oktobra, se pravi v treh mesecih po njuni odobritvi na vladni se- lllllllllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIlIIIIIIIIIIlIlIlllllllllUlllllllllllllllllllllIllIlllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIlIflllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllll« Palestinci proti sporazumu V vseh palestinskih begunskih tabo riščih v južnem Libanonu in v vseh večjih libanonskih mestih so bile včeraj demonstracije proti egiptovsk o izraelskemu sporazumu o razmiku čet na Sinaju. Poleg shodov in manifestacij so palestinske organizacije proglasile tudi splošno stavko, ki je skoraj povsem paralizirala južni Libanon. sprejeli z razumevanjem in poudarili, da je treba sedaj hitro ukrepati, da bo vsaj to, kar je bilo namenjeno proizvodnji, čimprej na razpolago prizadetim podjetjem. Sindikalne organizacije, ki so prav v teh dneh zaposlene pri izdelovanju načrtov za skorajšnjo veliko bitko 4 milijonov industrijskih delavcev za obnovitev delovnih pogodb, zahtevajo od vlade takšne gospodarske ukrepe, ki bodo vplivali tudi na spremembo gospodarjenja v državi; da ne bodo delavci vedno sami plačevali občasne gospodarske krize. V tej zvezi je sedaj v teku tudi polemika okrog «cene dela» v Italiji in zahteve industrijcev po fiskalizaciji socialnih dajatev. Sindikati se s fiskalizacijo strinjajo samo v toliko, v kolikor bi si država vzela v breme socialne dajatve, ki jih plačujejo podjetja na Jugu. Odločno pa nasprotujejo, da bi država plačevala socialne dajatve za vsa Italijanska industrijska podjetja. Sicer pa je to danes nemogoče zaradi visokega državnega primanjkljaja. Kljub temu pa Confindustria še vedno vztraja na tej zahtevi. Njen ravnatelj Mattel je izjavil, da so industrijci pripravljeni sesti za mizo skupno z vlado in sindikati in začeti razpravo o «visoki ceni dela», čeprav priznava, da je vlada zavrnila fiskalizacijo socialnih dajatev zaradi visokega državnega primanjkljaja, pravi, da pa «ni mogoče še naprej bremeniti italijansko industrijo s socialnimi dajatvami, ki se nanašajo na druge delovne stroke in na ostalo narodno skupnost». Mattei predlaga, da bi morali razbremeniti industrijo vsaj za 10 odstotkov sedanjih stroškov za socialne dajatve. Obenem izkorišča to priložnost in poudarja, da ni mogoče rešiti vprašanja notranje porabe s povišanjem plač, če to ni povezano s povečanjem proizvodnje. O plačah in napovedanih sindikalnih zahtevah za obnovitev delovnih pogodb v industriji piše v glasilu republikanske stranke podpredsednik vlade La Malfa, ki ugotavlja, da bi višje plače samo okrepile porabo tradicionalne potrošnje in ne bi nič prispevale k uresničitvi zahteve sindikatov po posodobljenju gospodarstva v državi. Začela se je torej hajka na zahteve po obnovitvi delovnih pogodb. GOVOR JUGOSLOVANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA NA POSERNEM ZASEDANJU OZN Vse države naj dajo svoj prispevek za pravičnejše gospodarske odnose Miloš Minic je kritično ocenil Kissingerjeve predloge NEW YORK, 3. — V nadaljevanju sedmega posebnega zasedanja generalne skupščine Združenih narodov o problemih razvoja in mednarodnega gospodarskega sodelovanja je danes v splošno politično razpravo posegel tudi vodja jugoslovanske delegacije, podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič. «Dolžnost vseh države je, da pri- Jugoslovanski zunanji minister Miloš Minič spevajo k vzpostavljanju pravičnejših gospodarskih odnosov, razvitih pa zlasti, da pokažejo več razumevanja za razvojne probleme dežel v razvoju, saj je to vsekakor v njihovem neposrednem in dolgoročnem interesu.» S temi besedami, ki jih je jugoslovanski predsednik Tito izrekel na helsinški konferenci o varnosti in sodelovanju, je Miloš Minič opozoril, da ni nacionalnega gospodarstva, na katerega ne glede na stopnjo razvitosti in družbeni sistem ne bi posredno ali neposredno, v večji ali manjši meri vplivala sedanja gospodarska gibanja v svetu in njihove neugodne posledice. Jugoslovanski predstavnik je izrazil prepričanje, da bo to zasedanje pomembno prispevalo k pripravi izhodišč za konkretno reševanje zapletenih problemov sve- iiiiiiiiiiii i nun iiiiiii m m 11 n iiiiiiiiii um u MirKiiiiiuiii uiiiiiii miiiiuiiii m m n iiiiiiiii n ii iiiiiiiiiiimi im u im Intenzivna jugoslovanska zunanjepolitična dejavnost Senghor konča! obisk ■ Delegaciji iz SFRJ v Vietnamu in v Mehiki - Bijedič bo obiskal Kitajsko RIM, 3. — Predsednik republike Gvineja - Bissau Luis Cabrai pride kmalu na zasebni obisk v Italijo. V tem okviru bo imel v petek, 5. septembra v Rimu tiskovno konferenco. Zvedelo se je, da bosta Cabrala sprejela tudi italijanski predsednik republike Leone 'in papež Pavel VI. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — Te dni znova spremljamo izredno razgibano diplomatsko in zunanjepolitično dejavnost Jugoslavije. Medtem ko je šef jugoslovanske diplomacije Miloš Minič po uspešni udeležbi na ministrski konferenci neuvrščenih v Limi odpotoval v New York, kjer vodi jugoslovansko delegacijo na sedmem posebnem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov (tam je imel danes tudi govor v splošni razpravi), je senegalski predsednik Leopold Sedar Senghor danes končal petdnevni uradni in prijateljski o-bisk v Jugoslaviji, Agencija Tanjug pa poroča iz Hanoia in Ciudad Me-xica o stikih jugoslovanskih predstavnikov s tamkajšnjimi osebnostmi. V Beogradu pričakujejo tudi u-radno objavo datumov državniških obiskov v tem mesecu. Kot je predvideno, naj bi še septembra Jugoslavijo obiskala predsednik Konga (Brazaville) Marian Nguabi in nepalski kralj Mahendra. Senegalski predsednik Senghor je po pogovorih s prerdsednikom Titom na Brdu pri Kranju dopoldne odpotoval v Beograd, kjer je popoldne končal petdnevno državniško bivanje v Jugoslaviji, očitno zadovoljen z rezultati, med katerimi velja o-meniti dogovore za poglabljanje med- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiinit,, Z obiskom v Siriji H. Kissinger zaključil petnajstdnevno misijo na Bližnjem vzhodu V' Danes v Ženevi podpis sporazuma o razmiku čet na Sinaju Izraelski parlament po 9- urni razpravi ratificiral sporazum prihodnji seji Na ministrstvu za delo so se sinoči razbila pogajanja med sindikati in ravnateljstvom Alfa Romeo glede postavitve v dopolnilno blagajno 15.000 delavcev. Posredoval je minister za delo Toros, kateremu ni uspelo prepričati delodajalcev, naj umaknejo svojo odločitev. Delavski predstavniki so dokazali, da je bila postavitev 15.000 delavcev v dopolnilno blagajno neupravičena in neutemeljena, saj se proizvodnja avtomobilov redno odvija, prav tako tudi prodaja. Zato so zahtevali takojšen preklic odločitve. Zara li trmastega stališča delodajalcev bodo sindikati zaostrili boj. Zato so že danes ponovno povabili delavce, naj pridejo redno na delo. Na včerajšnji skupščini v tovarni Arese pa so delavci sklenili, da ne bodo popustili. Dejanska ukinitev četrtega razreda slovenskega zavoda v Gorici je naletela na ostre reakcije. Slovenska kulturno - gospodarska zveza v svoji izjavi ugotavlja, da predstavlja ta ukinitev hud u-darec za vso slovensko šolsko strukturo na Goriškem in za vso manjšino ter poziva odgovorne oblasti naj ponovno preučijo vso zadevo. Tajništvo goriške Slovenske skupnosti pa je ugotovilo, da je ravnanje šolskega ministrstva nesprejemljivo, ker ne upošteva specifičnih zahtev in potreb slovenskega šolstva v Italiji in diskriminira slovensko študirajočo mladino. Devinsko - nabrežinskl občinski svet je sinoči kot prvi začel razpravo o programski izjavi novega levičarskega občinskega odbora. Predstavnik KD je program odklonil, predstavnik SS pa je nekatere njegove dele označil za sprejemljive, do nekaterih pa je bil konstruktivno kritičen. DAMASK, 3. — Ameriški zunanji minister Henry Kissinger je zaključil svojo petnajstdnevno uspešno misijo na Bližnjem vzhodu ter se v trenutku, ko poročamo, vrača v domovino. Kot so napovedali, ga bo na letališču v Washingtonu pričakal sam predsednik Ford, da bi s svojo prisotnostjo poudaril zadovoljstvo a-meriške vlade zaradi doseženega sporazuma med Egiptom in Izraelom o novem razmiku čet na Sinaju. Po pogovorih z jordanskim kraljem Huseinom v Amanu je Kissinger danes zjutraj dopotoval v Damask, kjer je imel daljši razgovor s sirskim predsednikom Asadom, kateremu je orisal v podrobnostih vse postavke sporazuma. Kot je povedal neki ameriški funkcionar v sirskem glavnem mestu, je pogovor potekel v dokaj hladnem vzdušju; kaže, da Kissingerju ni uspelo prepričati svojega sogovornika o koristnosti novega sporazuma. Sirija je že včeraj ocenila sporazum kot «razbitje arabske enotnosti» in kot sad «ameriških mahinacij». Prav tako je Asad hladno sprejel Kissingerje-vo željo, da bi tudi Sirija dosegla z Izraelom sporazum o razmiku čet na Golanski planoti. Egiptovsko - izraelski sporazum bodo verjetno uradno podpisali jutri v Ženevi na sedežu OZN, kjer je že vse pripravljeno za kratko svečanost, ki bo pod predsedstvom finskega generala Siilasvua, koordinatorja mirovnih sil OZN na Bližnjem vzhodu. Prisotna bosta tudi predstavnika ZDA in Sovjetske zveze: ameriško vlado bo zastopal funk- cionar zunanjega ministrstva Ather-ton, medtem ko iz Moskve še niso sporočili imena sovjetskega zastopnika. Prav zaradi tega še ni gotovo, da bo podpis sporazuma že jutri. V ženevskih obveščenih krogih pravijo, da SZ namenoma zavlačuje imenovanje svojega predstavnika, da bi na ta način potrdila svoje negativno stališče do sporazuma in predvsem do tistega dela egiptovsko - izraelskih dogovorov, ki predvideva namestitev okrog 150 ameriških civilistov na področju gorskih prelazov Mitla in Gidi, kjer bodo morali upravljati elektronske izvidniške naprave. To svoje odklonilno stališče naj bi SZ potrdila tudi v poslanici, ki so jo kremeljski voditelji poslali danes predsedniku PLO Arafatu v zvezi s sporazumom o razmiku čet na Sinaju. Vest o poslanici je objavila palestinska agencija Wafa, ki pa ničesar ne poroča o njeni vsebini. Izraelski parlament pa je danes na seji, ki je trajala skoraj devet ur, ratificiral sporazum o razmiku sil. Za sporazum je glasovalo 70 poslancev, proti 43. sedem pa se jih je vzdržalo glasovanja. Med drugimi je proti sporazumu glasoval tudi bivši obrambni minister Moše Dajan, ki je s tem kršil strankarsko disciplino, saj je laburistična stranka sinoči z veliko večino glasov sklenila, da bo glasovala za ratifikacijo. Razpravo v Knessetu je odprl ministrski predsednik Rabin, ki je dejal, da bi sporazum utegnil odpreti novo obdobje v bližnjevzhodni krizi, čeprav je dodal. da to nikakor ni gotovo. Izraelski premier je tudi opozoril pred «nevarnimi iluzijami» in poudaril, da bo potrebno še večje vojaško nadzorstvo. V odgovor na kritike skrajne desnice je Rabin dejal, da so nove izraelske obrambne linije prav tako trdne kot prejšnje ter da so obveze, ki jih je Egipt sprejel, «politično zelo pomembne». Izrael se je torej s tem sporazumom — po Rabinovem mnenju — tako vojaško kot politično okrepil. Izraelski premier je izrazil upanje, da bo ameriški kongres odobril predlog o namestitvi ameriških tehnikov na Sinaju in pri tem poudaril, da to ne bo nobena vojaška prisotnost in da Izrael noče ter ni nikdar zahteval, da bi se ameriški vojaki borili v njegovo obrambo. Prav zaradi tega, je poudaril Rabin, ne more biti nobene analogije med a-meriško prisotnostjo na Sinaju in tem, kar se je zgodilo v Vietnamu, številni ameriški opazovalci so namreč poudarili, da se je tudi pustolovščina v Vietnamu začela s pošiljanjem maloštevilnih civilnih svetovalcev. V razpravo je posegel tudi Dajan, ki je kritiziral predvsem evakuacijo strateških prelazov Mitla in Gidi, češ da bi to utegnilo biti skrajno nevarno za obrambo države. Prav ko je bila v teku seja izraelskega parlamenta, je izraelsko letalstvo danes ponovno bombardiralo palestinska taborišča v južnem Libanonu. To je že druga tovrstna letalska akcija v zadnjih štiriindvajsetih urah. Palestinska agencija Wafa je sporoči-1 la, da so bili trije civilisti ubiti, sedem pa ranjenih. Po vesteh iz palestinskih virov je bilo eno letalo sestreljeno. Nov italijanski veleposlanik v NDR BERLIN, 3. — Novi italijanski veleposlanik v Demokratični republiki Nemčiji Norberto Behmann DelTEL mo je danes izročil poverilnice predsedniku Vzhodne Nemčije Williju Stophu. Behmann je star diplomat in je že vodil diplomatska in konzularna zastopstva v raznih državah. Svoj čas je bil. diplomatski svetovalec Nennija, ko je bil ta podpredsednik vlade. Bil je tudi veleposlanik v Tirani in veleposlanik v Čilu do umora predsednika Allen-deja. Konferenca deželnih tajnikov KPI RIM, 3. — Na sedežu Komunistične partije se je danes dopoldne začela konferenca deželnih tajnikov stranke, ki ji predseduje tajnik partije Berlinguer. Na srečanju je navzoč tudi predsednik KPI Luigi Lon-go. Na današnjem zasedanju sta Giorgio Napolitano in Gianni Cer-vetti poročala o notranji politiki in socialnem boju ter" o zunanji politiki. državnega sodelovanja na različnih področjih, med drugim v gospodarstvu, znanosti in tehniki ter razumljivo na političnem področju. V severnovietnamskem glavnem mestu Hanoiu se mudi jugoslovanska delegacija, ki se je pod vodstvom člana predsedstva SFRJ Petra Stamboliča udeležila proslave 30-letnice osvoboditve Vietnama. Jugoslovanski predstavniki so se danes v Hanoiu, kot javlja Tanjug, pogovarjali s kamboškim voditeljem princem Sihanukom. V pogovoru je Stambolič čestital kamboškemu voditelju ob veliki zmagi in popolni osvoboditvi dežele. Princ Sihanuk se je zahvalil predsedniku Titu ter vladi in narodom Jugoslavije za dosledno pomoč, ki so jo dajali Kambodži od prvega trenutka njenega boja in v naporih za obnovo opustošene dežele. Stambolič se je v Hanoiu sešel tudi s sevemoviet* namskim zunanjim ministrom in visokim partijskim funkcionarjem Ngu-yen Dui Trinhom. Z obeh strani so se zavzeli za napredek prijateljskih odnosov in sodelovanja med državama na vseh področjih. Jugoslovanska delegacija je ob tej priložnosti izročila darilo za bodoči muzej Ho-ši-mina, ki simbolizira zgodovinske usode in podobnost osvobodilnega boja dveh držav, skulpturo «Ranjenci». Jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki je odpotovala v Latinsko Ameriko, se je najprej ustavila v Mehiki. Tanjug poroča, da je mehiški predsednik Luis Echeverria danes sprejel šefa delegacije, predsednika jugoslovanske skupščine Kira Gligorova in se z njim pogovarjal o različnih vprašanjih, ki zanimajo obe strani. Posebej je naglasil, da bi v svoji deželi čimprej rad toplo pozdravil predsednika Tita. Echeverria in Gligorov sta spregovorila tudi o rezultatih nedavne ministrske konference neuvrščenih v Limi, kjer je bila Mehika opazovalka ter o prihodnjih akcijah neuvrščenih in drugih dežel v razvoju. Dotaknila sta se tudi jugoslovansko-mehiškega sodelovanja in njegovega razvoja, zlasti na gospodarskem in kulturnem področju. Čeravno skoraj ne mine dan, da ne bi mogli poročati o pomembnih jugoslovanskih stikih s tujino, pa opazovalci v Beogradu s posebno pozornostjo že pričakujejo potovanje predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bijediča na Daljni vzhod. Kot je bilo že napovedano pred časom, bo Bijedič med drugim obiskal tudi Ljudsko republiko Kitajsko. Pričakovati je mogoče, da bo do tega potovanja prišlo že jeseni. VLADO BARABAŠ Zahodnonemški minister za gospodarstvo v Pekingu PEKING, 3. — Zahodnonemški minister za gospodarstvo Hans Fri-derichs je dopotoval danes v Peking, kjer bo v petek otvoril zahod-nonemško tehnično-industrijsko razstavo. Friderichs se bo zadržal na Kitajskem do 8. septembra ter bo poleg Pekinga obiskal tudi Šanghaj. BUKAREŠTA, 3. — Ameriška vojaška delegacija, ki jo vodi načelnik glavnega štaba vojske general Weyand, se v teh dneh mudi na o-bisku v Romuniji, kjer je že imela razgovore z namestnikom obrambnega ministra Comanom. tovnega gospodarstva in mednarodnih gospodarskih odnosov. Če želimo napraviti preobrat danes, ko smo mnogo bolj globoko spoznali bistvo medodvisnosti v svetu. je potrebna tudi ustrezna politična pripravljenost za večje in bolj odločno angažiranje pri korenitih spremembah po poti dialoga in sporazumevanja na enakopravni podlagi. «Zdaj ni več potrebno ponavljati, kar smo govorili na šestem posebnem zasedanju, pač pa se moramo dogovoriti o programu ukrepov za konkretno reševanje glavnih žgočih gospodarskih problemov sveta.» je naglasil Miloš Minič. Jugoslovanski zunanji minister je menil, da je za napredek v smeri konkretnih rešitev treba najti pot za odpravo blokovske razdelitve in da se morajo vse članice Združenih narodov popolnoma angažirati na liniji ene politike in enega programa, ki bo vodil najprej k reševanju žgočih prednostnih mednarodnih gospodarskih problemov, pa tudi k izgradnji novih mednarodnih ekonomskih odnosov, ki bodo ustrezali potrebam razvoja svetovnega gospodarstva in mednarodnega enakopravnega gospodarskega sodelovanja. Zatem je Miloš Minič dejal: «Prigovore, da so neuvrščene države in dežele v razvoju v celoti u-stvarile blok, ki ga povezuje solidarnost, ne moremo sprejeti drugače kot znamenje, da je prav solidarnost teh držav danes postala največja ovira za podaljšanje sedanjega stanja in odlaganje reševanja mednarodnih gospodarskih problemov. Prav v solidarnosti teh držav pa je njihova moč. Brez te solidarnosti in enotnosti ne bi bilo niti šestega niti sedmega posebnega zasedanja Združenih narodov. Potek razvoja mednarodnih odnosov v celoti bi bil videti drugačen kot je danes. Bili bi bolj daleč od miru'v svetu, od miroljubnega sožitja, od enakopravnega mednarodnega sodelovanja kot danes.» Govor, ki ga je za posebno zasedanje pripravil ameriški zunanji minister Kissinger, v njegovi odsotnosti pa ga je prebral stalni ameriški predstavnik pri Združenih narodih. je pritegnil veliko pozornost. Tudi zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič se ga je dotaknil v svojem današnjem posegu v splošno politično razpravo. Minič je dejal: «čeprav nam je govor gospoda Kissingerja zapustil vtis, da še naprej ostajajo globoke, rečemo lahko osnovne razlike v splošni koncepciji med Združenimi državami A-merike in državami v razvoju kar zadeva vzroke in način odpravljanja vzrokov današnjih svetovnih gospodarskih problemov ter kar zadeva pristop, pot in metode njihovega reševanja, bomo cenili vse tisto, kar se bo pokazalo pomembno od zares številnih sugestij in predlogov, ki so na dnevnem redu tega posebnega zasedanja. Podobno lahko rečemo za predloge Evropskega skupnega trga, s katerimi nas je v razpravi seznanil italijanski zunanji minister gospod Rumor kot predsednik ministrskega sveta Evropske gospodarske skupnosti. Smatramo, da je dobro, da je te predloge dalo devet držav EGS in da so tudi oni prispevek k ugotavljanju elementov za pogajanja in sporazume, ki jih morajo dati dokumenti, ki jih bo sprejelo to posebno zasedanje. Potemtakem, kot sem že dejal, razlike v splošni koncepciji ostajajo in težiti moramo k njihovi odpravi, Zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič je v govoru razložil tudi jugoslovanska stališča do obravnavanji vprašanj. Izreden pomen je pripisal področju primarnih proizvodov ter pri tem znova opozoril na pravico vsake države, da suvereno razpolaga s svojimi naravnimi bogastvi. Zavzel se je za reformo mednarodnega trgovinskega sistema, naglasil pa je tudi, da Jugoslavija pripisuje izreden pomen mednarodnemu financ, nemu sodelovanju. Na tem področju je po Miničevih besedah treba šele najti nove poti in načine, ki bodo omogocih večje usmerjanje finančnih tokov v dežele v razvoju. Jugoslovanski zunanji minister je tudi opozoril, da so združeni narodi najvažnejši svetovni forum v katerem se morajo reševati gospodarski problemi sveta. Dejal je, da je Jugoslavija skupaj z drugimi neuvrščenimi državami in drugimi deželami v razvoju nenehno opozarjala na škodljivost, reševanja teh problemov na ozkih, privilegiranih zborovanjih, ki so ignorirala dežele v razvoju. Miloš Minič je svoj poseg sklenil z besedami: «Prepričani smo, da so problemi, s katerimi smo soočeni na tem zasedanju, dobili tako akuten značaj, da njihovega reševanja ni več mogoče odlagati. Moja delegacija meni, da mora to zasedanje biti prelomnica v njihovem reševanju. Prinesti mora takšne sklepe. ki bodo vlili vsem državam zaupanje, da je proces pogajanj prišel v fazo, ki bo dajala konkretne rešitve in s tem odprla perspektiva nadaljnjega razvoja vseh držav». TRŽAŠKI DNEVNIK S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA Pričetek razprave o novem programu devinsko nabrežinske občinske uprave Prevladalo je stališče, da občinski svet bi ne odbor, skliče sestanke o decentralizaciji in sodelovanju Sinoči se je sestal devinsko - na-brežinski občinski svet, ki je pričel razpravo o programski izjavi novega naprednega odbora. Razpravo so prekinili v zvezi z zasedanjem sveta Slovenske skupnosti in jo bodo nadaljevali v petek, 12. septembra. Prvi je posegel v razpravo za KD Colomban, ki je bil izredno o-ster in ki je skušal vnesti v občinski svet ozračje sporov in nesodelovanja. Šel je celo tako daleč, da se je poslužil že zastarelih citatov bivšega tajnika demokristjanske stranke Fanfanija. Program je v celoti negativno ocenil in dejal, da je s komunisti možen razgovor samo v skupščini. Po njegovem mnenju je program demagoški ali pa ponavlja, kar je prejšnji odbor že gim tudi kritiziral način sklicanja javnih skupščin, o katerih je govoril v uvodu seje župan in ki jih je nameraval prirediti občinski odbor po vseh vaseh v prihodnjem tednu. Na skupščinah naj bi govorili o decentralizaciji občinske uprave, o krajevnih konzultah in o večjem sodelovanju ljudi pri odločanju. Takoj po seji so se v nevezanem razgovoru nekateri načelniki skupin že dogovorili o tem, da je ta predlog umesten in da bi bilo prav, da odbor umakne svoj predlog, ter da se načelniki skupin dogovore tako, da bc skupščine po vaseh skliceval občinski svet in ne več občinski odbor. V bistvu gre za zelo demokratičen način, ki govori tudi o o-zračju, ki ga skuša ustvariti v de- naredil ter ne upošteva objektivnih vinsko-nabrežinskem občinskem sve tu. Načeloma je bilo tudi dogovorjeno, da se bodo načelniki skupin predvidoma sestali že v ponedeljek, da se dogovore o programu, o vsebini in o načinu sestankov. Občinski svet je v začetku izvolil tudi štiri člane in štiri namestnike občinske volilne komisije. težav. Za Slovensko skupnost je Brezigar najprej ugotovil, da se z marsikaterimi vprašanji programa strinja in da o teh točkah ne bo govoril, ker razprava ni potrebna. Potrebno pa je govoriti o vsem onem, s čimer se ne more strinjati. Predvsem je ugotovil, da bi program lahko bil uporabljen v katerikoli italijanski ,r , T7. , , , občini, ker ne upošteva v dovoijni j jnasKa KD za izvaianie ecificmh vnrašani slovenske » « konskih ukrepov na vsedržavni in deželni ravni za dvig tržaškega gospodarstva ,je pokrajinsko vodstvo KD mnenja, da je treba čimprej poglobiti in preveriti globalne finančne potrebe za uresničevanje programov, ki zadevajo družbeni in gospodarski dvig Trsta. Vseh teh vpra Slovenski župani na koprskem radiu Sinoči ob 19.30 po italijanskem času je bila na programu Radia Koper oddaja, v kateri so govorili štirje župani slovenskih občin tržaške pokrajine o problemih, ki zadevajo njihovo občino, o programih, ki jih imajo sedanje leve uprave omenjenih občin, kot tudi o borbi vseh Slovencev v tržaški pokrajini za dosego globalne zaščite slovenske manjšine v Italiji in o borbi proti fašizmu. V oddaji so sodelovali Albin Škerk za devinsko - nabrežinsko občino, Edvin Švab za dolinsko občino, Josip Guštin za zgopiško občino in dr. Pavel Colja za repen-tabrsko občino. V intervjuju so bila zaobjeta .tudi vprašanja, ki za- političnimi, sindikalnimi in drugimi družbenimi silami. sanj pa se je treba po mnenju _KD | devajo kulturno in športno dejav-j^1. ,v. med najširšimi | n0st v omenjenih občinah, ki se je — j ‘v zacjnjem času povsod ' občutno o-krepila. Intervjuje in oddajo je pripravila novinarka Radia Koper Neva Lu-keš. Tej oddaji bo prihodnji teden sledila še oddaja z intervjuji treh slovenskih županov goriške pokrajine, to je županov Doberdoba, Sovodenj in Števerjana. • Miljska občina bo zaposlila še eno učno moč za potrebe svojih o-troških vrtcev. Vsi zainteresirani lahko pošljejo prošnje za zaposlitev na občinski urad (soba št. 12) naj kasneje do 13. septembra. SEJA DEZEBNEGA TAJNIŠTVA SLOVENSKE SKUPNOSTI Slovenske televizijske oddaje nameravajo proizvajati v Birna Slovenska skupnost zahteva, da mora biti produkcijski center slovenskih TV oddaj v Trstu - Studijski seminar letos v Kanalski dolini Deželno tajništvo Slovenske skup- skupnost večkrat tolmačila in v tem nosti se je sestalo v Jamljah pod smislu tudi vložila več vprašanj in predsedstvom Mirka Špacapana in | interpelacij v deželnem svetu. De- obravnavalo nekatera važnejša vprašanja, ki zadevajo tako slovensko narodno skupnost v deželi, kot organizacijsko dejavnost Slovenske skupnosti same. Posebno pozornost je deželno tajništvo posvetilo problemu slovenskih deželnih televizijskih oddaj, katere nameravajo pristojne oblasti proizvajati v Rimu. Govori se namreč, da se je ravnateljstvo tržaškega sedeža radiotelevizijske ustanove v tem smislu že orientiralo, ne da bi pri tem upoštevalo želje slovenskega prebivalstva, katere je Slovenska ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiriiiiliiiijiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii URESNIČUJE SE ZANIMIVA POBUDA meri specifičnih vprašanj slovenske manjšine. Ni namreč dovolj vključiti v program zaščito Slovencev na isti ravni, kot se obravnavajo cene, zaposlitev, ribištvo, vodo itd. Zaščita je kompleksno vprašanje, ki ga je prejšnja uprava že pričela reševati, o čemer pričajo dvojezični napisi ir. de.Vvo, da lahko vsak občan v uradih govori v svojem ma-terinen, jeziku. Program ne omenja stikov s slovenskimi kulturnimi ustanovami in športnimi društvi. Brezigar je dejal, da je Slovenska skupnost proti kraškim rezervatom in da ni dovolj, da se samo zahteva, da bi rezervate upravljala gorska skupnost. Ironično je ocenil obveze, da bodo povečali dohodke, češ da občina nima več v rokah izterjevanja davkov. Enotnega protifašističnega odbora ni treba ustanavljati, ker je bil ustanovljen že pred štirimi leti in kateremu po nenapisanem dogovoru načeljuje župan. Odbor ni sprejel stališča o sprehajalni poti od Sesljana do Bar-koveij, ki jo načrtuje pokrajina in za katero kaže, da je začrtana po zemljiščih slovenskih kmetov, obide pa vile bogatašev. Odbor napoveduje popravke urbanističnega načrta, ki jih bodo ocenili po preučitvi. Glede osebja je Brezigar dejal, da u-službenci pridno delajo in da je* na-brežinska občina edino ali skoraj i edina, ki ni izplačala vsaj akontacij na že dogovorjeno zvišanje plač. Zavzel se je za mednarodni kolegii. ki naj bi bil tudi študijski center za manjšinska vprašanja. Končno je govoril še o kamnolomih ter izrazil željo, da bi bila Slovenska skupnost res soudeležena pri odločitvah. programskih obveznosti Kot nas obvešča tiskovno poročilo pokrajinskega odbora KD, je tržaško vodstvo stranke na svoji predsinoč-nji seji podrobno proučilo glavne krajevne probleme ter operativne smernice na politični in upravni ravni, ki bi jih morala stranka izvajati v prihodnjih mesecih, tako v obliki neposredne akcije stranke, kot preko svojih izvoljenih predstavnikov v raznih krajevnih organih in ustanovah ter s sodelovanjem raznih sindikalnih in drugih družbenih dejavnikov. Ob upoštevanju sedanjega težkega družbeno - gospodarskega položaja ter številnih odprtih vprašanj, ki zadevajo razvoj Trsta, je pokrajinsko vodstvo KD izrazilo potrebo, da se čimprej prične z uresničevanjem programskih ciljev, ki so si jih zadale krajevne uprave pred poletnimi počitnicami. Ti programi v celoti odgovarjajo stvarnim interesom tržaške skupnosti in se jim zato ne more nihče izmakniti s taktičnim političnim igračkanjem, ki je doslej povzročilo že toliko škode. S svoje strani se KD sklicuje na obveze političnih sil levosredinske večine v pokrajinskem merilu za izvajanje nekaterih sprejetih programskih smernic, ki zadevajo uresničitev raznih gospodarskih infrastruktur, okrepitev pristaniških in ladjedelskih dejavnosti, gradnjo suhega, doka in ay-toporta pri Fernetičih, ustanovitev zdravstvenih in prevoznih koonzor-cijev, ljudske gradnje, dopolnitev bolnišniških struktur ter razna druga javna dela. Glede na položaj na vsedržavni Svetovalec Brezigar je med dru- ravni in v zvezi z določanjem za- •iiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiniiiniiiifiiiiiiiiiiiiuiiiiiii mu iiiiiiiiiiiiiiiiiiuuuiiiiif Hlinil DANES NA DVEH LOČENIH SESTANKIH Obrazložitev nove delovne pogodbe za uslužbence hotelov Dosežena pogodba prinaša delavcem hotelov in javnih lokalov pomembne pridobitve Smrtna nesreča 10-letnega kolesarja PORTOROŽ, 3. — 10-letni kolesar je zaradi neprevidne vožnje izgubil življenje. Nesreča se je pripetila v poznih večernih urah, ko se je 10-letni Stevo Mesnec peljal s kolesom po glavni cesti iz Portoroža proti Sečovljam. Pri hiši štev. 18 ga je dohitel voznik osebnega vozila Peter Tudor iz Umaga in ga hotel prehiteti. Tedaj pa je fant iz neznanega vzroka nenadoma zapeljal proti sredini ceste, in nesreča je bila neizogibna. Tudor \ začeli izvajati načrt za ureditev tak- Predstavitev in obrazložitev nove delovne pogodbe za uslužbence hotelov in javnih lokalov sta glavni tèmi dveh današnjih javnih zborovanj, ki ju je sklicala strokovna federacija FULCTAS sindikatov CGIL, CISL in UIL. Zborovanji, ki bosta v dvorani Di Vittorio na sedežu v Ul. Ponda-res 8, bosta ločeni, da bi se ju udeležilo čimveč zainteresiranih. Prvo bo torej ob 10. drugo pa ob 16. uri. Sindikalni predstavniki poudarjajo nedvomno velik pomen dosege normativne enakosti med delavci in u-radniki in to tako glede delovnega dopusta, kot tudi glede starostne doklade. V bistvu gre namreč za zaključek dolgega in napornega skupnega boja delavcev in sindikalnih organizacij za uveljavitev načela, ki ima poleg otipljive materialne plati tudi nemalo moralno vrednost. Ne nazadnje pa velja pripomniti, da so si sindikalisti' zagotovili zavzemanje pristojnih oblasti za izboljšanje politike turizma. Kot smo že poročali, so novo enotno delovno pogodbo za vse uslužbence hotelov in javnih lokalov sklenili sredi avgusta pod pritiskom napovedane splošne stavke, ki bi nedvomno usodno paralizirala turizem. Dosežena pogodba predstavlja prav gotovo korak naprej, saj prinaša delavcem pomembne pridobitve. Predvsem je treba omeniti povi- T ,. . , , , , ., , . . šek plače, enak za vse; najmanjša! Ladjo je slovenska pomorska družba prevzela včeraj zagotovljena vsota poviška je 22 ti-: na Japonskem - Ima 34.803 tone nosilnosti . Splošna šek stoph'V velja™ z^sT fulijem j plovba ima sedaj skupno nosilnost ladij 301.254 ton Za kritje obdobja, v katerem se po-j godba še ni mogla izvajati, bodo ho-1 Včeraj, 3. septembra je Splošna!KS. Celoten pogon je povsem avto-telski delavci prejeli «una tantum» v i plovba Piran na Japonskem prevze- ' matiziran in ga je mogoče upravlja- Dom za handikapirane na Opčinah korak na poti zbliževanja med ljudmi Predsinotnjim so se handikapirani sestali v Prosvetnem domu z openskim prebivalstvom - Srečanje so priredile slovenske organizacije Zidovi doma za handikapirane na Opčinah počasi a zanesljivo rastejo, z njimi pa raste v ljudeh, ki jih je hudo prizadela zahrbtna in neusmiljena bolezen — mišična di-strofija — samozavest ter vera v boljše čase. Kako bi tudi ne, ko pa čutijo okrog sebe dan za dnem vedno več človeške topline, razumevanja, dejanske pomoči in kar je še najpomembnejše — dokazov, da jih drugi ljudje sprejemajo medse kot sebi enake, čeprav so neizprosno priklenjeni na voziček, ki jim omejuje gibanje in normalno življenje. Kljub brezštevilnim primerom vsakovrstne pomoči, tako s prostovoljnim delom kot z raznimi prispevki, pa so dejavnost, stremljenja in želje male «skupnosti — družine», ki se je osnovala letos spomladi ob robu Opčin, še marsikomu v podrobnostih neznani. In vendar gre za prepričljiv dokaz velike človeške solidarnosti, za katerega bi v naših krajih težko našli primer. Dejstva so navidez zelo preprosta. Skupnost distrofičnih bolnikov na Tržaškem je svojčas prodala neko svoje poslopje na Opčinah, obenem pa prejela v dar od tržaške občine obsežno zemljišče ob pokrajinski cesti med Opčinami in Bani. Tako je imela nekaj denarja in svoj prostor ter veliko, veliko volje ter samozaupanja, da bi si s tem izboljšala svoje življenjske pogoje. Glavno besedo je pri tem imel človek, ki ga je mišična distrofija tudi priklenila na voziček, a zaradi tega ni obupal. Z jekleno voljo, sposobnostjo in velikim zaupanjem v bodočnost, je pričel svoj boj, da bi sebi in njemu podobnim izboljšal življenjske pogoje in ublažil muke in trpljenje. To je Mirko Milkovič, po rodu iz Gro-pade, ki se je pred leti preselil v Padovo, kjer je glavni inštitut za raziskave te krute bolezni ter glavni sedež vsedržavne organizacije za boj proti mišični distrofiji UILDM. Sam je postal tajnik te organizacije ter urednik časopisa, ki ga organizacija izdaja. Milkovič je bil tako glavni pobudnik gradnje doma na Opčinah ter glavni voditelj akcij, ki so jih sprožili, da bi si zagotovili čim širšo pomoč. Načelo, ki pa je od samega začetka vodilo Milkoviča in njegove sodelavce, je bilo, da si ne želijo samo sprejemanja pomoči, temveč da bi lahko tudi sami nudili pomoč. Njihovo geslo je: «Raje pomagati, kot potrebovati pomoč» in v tem duhu so se tudi lotili dela. Ustanovili so takoimenovano «skupnost — družino» ter pripravili in želno tajništvo je ugotovilo, da bi taka rešitev oškodovala vso narodno skupnost v Furlaniji - Julijski krajini, saj bi bile televizijske oddaje pripravljene v produkcijskem centru v Rimu daleč od resnične stvarnosti in upravičenih potreb in želja slovenske narodne skupnosti, ki se že desetletja bori za televizijske oddaje v slovenskem jeziku. Zato Slovenska skupnost ne bo odstopila od zahteve, da bi bil produkcijski center slovenskih televizijskih oddaj v Trstu, to je v deželi Furlaniji -Julijski krajini. V nadaljevanju seje je bil predvsem govor o pripravah na študijski seminar Slovenske skupnosti, ki bo 20. in 21. septembra letos v Kanalski dolini. Na tem srečanju bodo člani svetov in komisij Slovenske skupnosti ter člani mladinskih organizacij poglobili nekatere bistvene probleme slovenske politične organizacije in si dali ustrezne smernice za nadaljnje politično, socialno in sindikalno delovanje Slovenske skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Daljši del seje je deželno tajništvo posvetilo novemu položaju v krajevnih upravah ter odnosu Slovenske skupnosti do novoizvoljenih odborov, do katerih je Slovenska skupnost v odločni in kritični, čeprav konstruktivni opoziciji. O vsem tem bodo člani razpravljali tudi v deželnem svetu Slovenske skupnosti, ki bo sklican jeseni letos. Vsedržavni tajnik UILDM Mirko Milkovič na Opčinah je sicer hotel s hitrim obratom v desno preprečiti najhujše, vendar ni uspel. Zadel je v zadnji del kolesa, pri tem pa je fant padel na pokrov sprednjega dela avtomobila in po nekaj metrih vožnje obležal mrtev na cestišču. šnega centra, ki bi bil odprt za vse. Skratka, niso si zamislili zavoda zaprtega tipa, kjer bi bili bolniki izolirani od ostalega sveta, temveč nekakšen dom, kjer bi se lahko shajali vsi, ne glede na fizične, rasne, jezikovne, svetovnonazorske iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniii NOV OBJEKT SPLOŠNE PLOVBE IZ PIRANA «Novo mesto» - največja ■ « I I ■ Dlva Pomoc in souoarr slovenska tovorna ladja dveh obrokih, 40 tisoč v avgustu in j la svojo 22. ladjo. Nosi ime po me-30 tisoč v oktobru. Za stroko javnih tropoli Dolenjske «Novo mesto». Ima lokalov bo stopil povišek v veljavo nosilnost 34.803 tone in je največja 1. januarja prihodnjega leta. slovenska ladja. S to novo plovno Nova klasifikacija temelji na os-1 enoto je kolektiv slovenskih pomor-mih plačilnih stopnjah. Efektivno in j ščakov dosegel skupno nosilnost la-popolno poenotenje plačilnih tabel za j dij 301.254 ton, kar je za mlado slo-hotele in javne lokale pa se bo za- j vensko trgovsko mornarico že lep čelo izvajati 1. januarja 1977. I kapital. Kar se tiče dopusta, je bil dosežen j Ladja «Novo mesto» je bila zgra-važen cilj: s 1. januarjem 1977 bodo i jena na Japonskem leta 1970 za pre-vsi uslužbenci uživali 26 dni dopusta voz razsutih tovorov. Pod zastavo letno. Splošne plovbe bo plula v prosti plov- Urnik bo postopno zmanjšan za šti- bi. Njena dolžina je 180 m, širina ri ure, od sedanjih 44 na 40. To se 28,4 m in ugrez 10,9 m. Ima pet bo zgodilo 1. junija 1978. Sedanja skladišč s skupno prostornino 44 ti-poenotena delovna pogodba bo v ve- soč 943 kub. m. Pogonski motor je Ijavi do 30. junija 1978. Itipa Sumitomo Sulzer z močjo 11.200 ti neposredno s komandnega mosta. Navigacijska oprema je najsodobnejša in vsi bivalni prostori za posadko so centralno klimatizirani. Splošna plovba je po dolgotrajnih pogajanjih z dosedanjim lastnikom sklenila pogodbo o nakupu ladje že v prvi polovici letošnjega leta. Prevzem ladje je bil šele sedaj zato, ker je moral dosedanji lastnik izvršiti še prevoze po poprej sprejetih obveznostih. Nakup «Novega mesta» je za ladjarja iz Pirana zelo ugoden, saj je prodajalec zagotovil 50 odst. in druge razlike. Načrt obsega nekako naslednje objekte: dom za bolnike za dvajset ljudi, v katerem bi stalno živelo 6 - 8 bolnikov, ostali bolniki iz vse države in od drugod pa bi lahko prihajali na občasne počitnice, da bi se seznanili z novim načinom življenja. Računajo, da bi dom lahko letno gostil sto bolnikov. Druga zanimiva struktura bo bar-trafika z diskoklubom, ki bi jo upravljali bolniki sami in si s tem zagotovili določen finančni dohodek. Poleg tega predvideva načrt gradnjo igrišč, ki bi služila tako bolnikom, kot za športne in rekreacijske potrebe ostalega prebivalstva Opčin in okoliških krajev. Dobršen del darovanega zemljišča pa bi uporabili za takoimenovani park «Robinson». To je park, kjer si otroci sami lahko ustvarjajo igre. To je bila v glavnih obrisih zamisel, ki se sedaj uresničuje s pomočjo samih bolnikov, organizacije študentov — gradbincev, ki so celo poletje krepko delali, nekaterih posameznih zidarjev iz okoliških vasi in mesta samega ter s številnimi prostovoljnimi prispevki. Glavni pomen pobude pa je še nekje drugje: Openska «skupnost -družina» hoče s tem dokazati širši družbi ter predvsem oblastvenim organom, da se da z odločno voljo ustvariti marsikaj za izboljšanje pogojev handikapiranih ter za njihovo vključevanje v družbo, ki jih je doslej odvračala. To bi moral biti predvsem zgled za italijanske oblasti, ki špekulirajo s položajem handikapiranih, namesto, da bi jim pomagale. Bolezen je v Italiji v resnici še vedno vir mastnih zaslužkov za nekatere kroge, ki se zato dolga leta upirajo vsakršni reformi zdravstva. Ljudje si morajo največkrat sami pomagati, kot dokazuje ravno openski primer. Le-ti pa odločno vztrajajo pri svoji akciji in njihova pobuda pridobiva pomoč in solidarnost vedno Da bi se opensko prebivalstvo podrobneje seznanilo s to pobudo, so tri slovenske openske organizacije — prosvetno društvo «Tabor», športno društvo «Polet» in krajevno Združenje staršev — priredile predsinočnjim v domačem Prosvetnem domu srečanje s predstavniki te «skupnosti - družine». Načrt in njegove namene ter potek dosedanje gradnje je podrobno orisal vsedržavni tajnik UILDM Mirko Milkovič. Številne u-deležence srečanja je seznanil tudi s sedanjim družbenim položajem handikapiranih. Njegovo razlago je dopolnil pretresljiv film o mišični distrofiji. Na koncu je Milkovič pozval ljudi, da po svojih močeh in možnostih ter v skladu s svojo zavestjo in prepričanjem skušajo pomagati pri uresničevanju njihove pobude, ki predstavlja hkrati tudi korist za celotno krajevno prebivalstvo in je lahko tudi pomemben vseh treh slovenskih organizacij Dolfi Wilhelm, ki je nato v imenu vseh zagotovil vso solidarnost in pomoč. VESTI Z ONSTRAN MEJE Nad IB tisoč učencev v južnoprimorskih občinah KOPER, 3. —- V šestih južnoprimorskih občinah bo letos obiskovalo osnovne šole s slovenskim in italijanskim učnim jezikom nad 13 tisoč u-čencev. Od teh jih bo okrog 1800 prvič stopilo v šolske prostore. Na srednje šole južnoprimorskih občin se je letos vpisalo okoli 4 tisoč dijakov, med njimi okrog 200 v srednje šole z italijanskim učnim jezikom. Letos pripravljajo v pouku na osnovnih šolah več novosti. Tako je stopil v veljavo novi pravilnik o ocenjevanju, ki bo tako učence kot učitelje vzpodbujal k boljšim vzgojnim in učnim uspehom. Odpravili so tudi negativne ocene za predmete tehnične vzgoje, tehnični pouk ter gospodinjski in glasbeni pouk. Pouk sodobne matematike par.bpdo vpeljali tudi v petem razredu: Naj omenimo še to, da so bb začetku novega šolskega leta odprli v Sežani dizlocirana oddelka slovenske gimnazije in administrativnega šolskega centra iz Kopra. IlilllliliiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiillUlliiiliiliiiiiiiililliiiiiiiiiiiiliuiiniiililliiilliiiiiiiiiiiilllllliiiilllliilliiillllillliil XVI. TEČAJ O PREVOZIH NA UNIVERZI VČERAJ V OSPREDJU VPRAŠANJA PROMETA NA AFRIŠKI CELINI Danes pregled prometa v Perzijskem zalivu in na evropskem železniškem omrežju posojila z odplačilno dobo 5 let po normalni obrestni meri. Drugo po- [ prispevek za zbliževanje med raz-lovico kupne cene je Splošna plov- j ličnima tu živečima narodnostima. ba plačala iz lastnih sredstev. Govornika je predstavil v imenu Na tržaški univerzi se vrstijo zadnja predavanja v okviru 16. mednarodnega tečaja o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti, ki se bo zaključil jutri z nastopom zadnjega predavatelja. Včeraj sta nastopila glavni ravnatelj odseka za razvoj in sodelovanje pri EGS dr. A. Huybrechts iz Bruslja, in sicer s predavanjem o prispevku evropske skupnosti k razvoju prometnih zvez v pridruženih deželah, in načelnik ■ oddelka za plovbo in promet H. C. Paelinck iz Kinšase, ki je obravnaval vprašanje pristaniških dejavnosti v srednji Afriki. S sporazumom, ki je bil dosežen v Yaoundeju, je dejal dr. Huybrechts, je bil določen tudi finančni znesek za ureditev prometnih struktur v afriških deželah, ki so pristale na sporazum. Večji del razpoložljivih sredstev so posamezne dežele porabile za gradnjo novih cest: ceste so namreč na afriški celini še vedno najboljše prometne vezi za gospodarno povezovanje notranjosti s pristanišči, obstoječimi železniškimi progami in letališči. Drugi predavatelj, dr. Paelinck, pa je v svojem predavanju o problemih luških dejavnosti v Afriki naglasil, da predstavlja osnovno težavo na tem področju redna povezava notranjosti celine z obmorskimi lukami. V tej zvezi je treba poudariti, da afriška obala nudi le malo zalivov, pripravnih za urejanje pristanišč. Po drugi strani se obstoječa pristanišča nahajajo na ozemlju držav, ki ležijo pretežno v samem obalnem pasu, tako da so dežele iz notranjosti celine, ki so tudi najbogatejše kar zadeva surovine, vezane na pristanišča v tujini. To odpira vrsto vprašanj gospodarskega in političnega značaja, ki so včasih težko rešljive. Poleg tega razpolagajo afriška pristanišča z nezadostno strokovno delovno silo. V tem okviru 'bi lahko EGS odigrala še posebno vlogo v razvoju luških dejavnosti ob afriški obali, in sicer predvsem tako, da bi prevzela nase skrb za izučitev zadostnega števila strokovnjakov, ki bi prevzeli skrb za tehnično in upravno vodenje luk. Danes bosta na univerzi zopet dve predavanji, in sicer predavanja o lukah ob Perzijskem zalivu po ponovnem odprtju Sueškega prekopa (predavatelj admiral H. La-brousse iz Pariza) in predavanje o načrtih za okrepitev železniškega prometa v Evropi (predavatelj glavni ravnatelj italijanskih državnih železnic L. Mayer). Medtem se je zaključil tudi program obiskov udeležencev tečaja, ni sicer s sinočnjim skupnim ogledom tovarne likerjev Stock v Rojanu. Pojasnilo KPI Tajništvo avtonomne federacije KPI nam je poslalo naslednje pojasnilo: «Tajništvo Tržaške avtonomne federacije PCI - KPI pojasnjuje v zvezi s stavkom vsebovanim v poročilu «Raba slovenščine v izvoljenih svetih», objavljenim v Primorskem dnevniku dne 3. septembra 1975, da noben predstavnik partije ni član zadruge il Meridiano, kot bi se lahko razumelo iz omenjenega stavka.» OP. UR. Stavek, na katerega se nanaša pojasnilo, se sklicuje na pisanje «II Meridiana» v štev. 32 z dne 7. - 10. avgusta t.l. na strani 2 v članku z naslovom «Dopo il 15 giugno», ki se v prevodu glasi: «V zadrugi «Meridiana» — smo že pisali, toda hočemo še ponoviti ob tej priložnosti — imamo časnikarje - volivce, ki vključujejo ves ustavni lok od KPI do KD (da, tudi «mo-rotejce»).» Opozorilo KZ vinogradnikom B59 milijonov lir za boj proti toči V letošnjem letu bo deželna u-prava izdala za razne poseee proti toči in zmrzali 359 milijonov lir (po zakonu štev. 33 iz leta 1965). Tristo milijonov lir bodo potrošili za zavarovanje pridelkov, preostalih 59 milijonov pa za druge posege. Deželni odbor je na zadnji seji odobril tudi sklep o priznanju prispevka v višini 15 milijonov lir E-notnemu odboru za socialni turizem (CGIL - CISL - UIL) kot delno kritje stroškov pri uresničevanju raznih turističnih pobud socialne narave v letošnjem letu. Komu naslov idealne zenske za leto 75? S proglasitvijo idealne ženske za leto 1975 se bo drevi na Gradu sv. Justa zaključil 25. mednarodni natečaj, ki ga organizirata milanska O-mita in tukajšnja avtonomna turistična in letoviščarska ustanova. Včeraj je 26 tekmovalk iz prav toliko držav iz štirih celin opravilo prve tri preizkušnje, danes pa bodo na vrsti še odločilni nastopi. V konkurenci je seveda prisotna tudi zmagovalka natečaja za idealno italijansko žensko, Isabella Raspi-ni, ki je ta naslov osvojila v torek. Sicer pa imajo najmlajše tekmovalke 18 let, najstarejša pa je 35-letna Jugoslovanka Olivera Savija, diplomirana zdravnica. Ta starost pa je tudi zadnja dovoljena. Gledališča Staisio sioveusliii feleJaUšče v Trstu gostuje jutri, 5. septembra, ob 18.00 in 20.30 z dokumentarno dramo: Be-nedetič-Košuta «Rižarna» v hali Tivoli v Ljubljani. V soboto, 6. septembra ob 20. uri: Ivan Cankar «Za narodov blagor» v Avditoriju v Portorožu. GRAD SV. JUSTA (v primeru sla bega vremena v gledališču Rossetti). Od 21. ure predstava. glasbenega varieteja s proglasitvijo «Mednarodne idealne ženske 1975». Nastopili bodo Mino Reitano s svojimi «Eletroshow... cehi», Štefanija, «Equipe 84», Luciano Fineschi s svojim velikim «Orkestrom-privlačnost», Johnny Sax, «Gufo» Gianni Magni in drugi znani umetniki. Predstavljala bosta Maria Rosana Omaggio in Tony Martucci. Parada krzen «Modna zbirka 1976». Predprodaja sedežev pri centralni blagajni (Pasaža Pretti, tel. 36-372). Kino PD RDEČA ZVEZDA IZ SALEŽA priredi v soboto, 6. in nedeljo, 7. septembra na «Skupici» v Bajti pri Saležu PROSLAVO 30-LETNICE USTANOVITVE DRUŠTVA PROSLAVO 30-LETNICE OSVOBODITVE SPORED : SOBOTA, 6 septembra Ob 20. uri nastop harmonikarskega ansambla Miramar iz Trsta. Od 21. do 24. ure PLES z ansamblom Lojzeta Furlana iz Zgonika. NEDELJA, 7. septembra Ob 9. uri v priredbi ŠK Kras tekmovanje v «skrlah». Ob 17. uri kulturni spored. Sodelujejo: folklorna skupina ŠTUDENT z Reke, moški zbor Vasilij Mirk s Proseka -Kontovela, mešani zbor Primorec iz Trebč, moški zbor Franc Zgonik iz Branika, domači mešani zbor RDEČA ZVEZDA. Od 20. do 24. ure PLES z ansamblom' Lojzeta Furlana iz Zgonika. Vabljeni ! ’ -iìrt PD LONJER KATINARA Mladinski odsek vabita na tradicionalni VAŠKI PRAZNIK ki bo 6. in 7. septembra v LONJERJU Spored: Sobota, 6. septembra od 20. do 24. ure ples z ansamblom «The Lords». Nedelja, 7. septembra ob 9. uri slikarski ex tempore; ob 17. uri godba na pihala iz Ricmanj, pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline, pevski zbor s Ratinare ; ob 20. uri ples z ansamblom «The Lords». Odbor za proslavo bazoviških žrtev sporoča, da bo dne 6. septembra ob 18. uri, za 45. obletnico ustrelitve Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, polaganje vencev na grob pri Sv. Ani v Trstu, v počastitev njihovega spomina. V nedeljo, 7. septembra, ob 17. uri pa bo SPOMINSKA PROSLAVA na kraju ustrelitve pri spomeniku na bivšem strelišču v Bazovici. Mali oglasi AUTOSALONE TRIESTE - CARLI VIRGILIO - 126 73. 127 74, 128 70- 74, 1500 C 66, 124 coupé 5 m 68, 850 coupé 70, A 112 74, Citroen 1000 75. Fulvia coupé 67, 125 68, Opel 1000 tam. 70 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v UL Giu. lia 10 in UL Cologna 7. VAJENKO z znanjem italijanščine in slovenščine išče prodajalna igrač ORVISI. Telefonirati na 68472. Kmečka zveza opozarja vinogradnike, da so dolžni prijaviti zaloge vina, ki jih imajo v kleteh 31. avgusta. Prijave lahko izpolnjujejo v uradih okoliških občin, za tržaško občino pa v uradih Kmečke zveze, kjer so tudi na razpolago prijavnice, ki jih bomo članom izpolnjevali do 6. septembra in oddali na pristojni urad. Tajništvo Kmečke zvez« \nca bi Credito di Trieste, 12AŠKA KREDITNA BANKA' URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 668,50 Funt šteriing 1413,50 'Švicarski frank 252,- Francoski frank 151,50 Nemška marka 258,70 Avstrijski šiling 36,75 Dinar: debeli 33,50 drobni 33,50 MENJALNICA vseh tujih valut MIRAMARSKI PARK - LUČI in ZVOKI - Predstavi: ob 20.30 «Maximi-lian of Mexico an emperor’s tra-gedy» (v angleščini); ob 21.45 «Cesarski sen v Miramaru» (v italijanščini). Ariston 21.30 «La classe dirigente». Barvni film, igra Peter O’Toole. Grattacielo 16.30 «Buttigliene diventa capo del servizio segreto». Barvni film, igra Jacques Dufilho. Excelsior 16.00 «Roma violenta». Barvni film. Igrajo Maurizio Merlo, Richard Conte, Daniela Giordano. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 16.00 «La paura dietro la porta». M. Bouquet, M. Costantin, Marilù Tolo. Barvni film. Nazionale 16.00 «Con tanti cari cadaveri, detectiv Stone». Barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 16.00 «Gli innocenti dalle mani sporche». Barrai film. Igrata Romy Schneider in Rod Steiger, prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 16.30 «Il cavalier Costante Ni-cosia demoniaco ovvero Dracula in Brianza». Landò Buzzanca Barvni film. Aurora 16.30 «Rosemary’s Baby». Barvni film, igra Mia Farrow. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 15.45 James Bond: «Agente 007 — Si vive solo due volte». Barrai film. Cristallo 16.30 «E' una sporca faccenda, tenente Parker». Barrai film, igra John Wayne. Moderno 16.30 «Lily il vagabondo». Wal Disneyeva barvna risanka. Impero 16.30 «Mayerling». O. Sharif. Barvni film. Filodrammatico 16.30 «Storie proibite di cinque Lolite». Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.30 «Un uomo chiamato Dakota». Barvni film, igrata Antony Freemàn in Tamara Baroni. Vittorio Veneto 17.00 «Emmanuelle». Barvni film. Igrata Alain Cuny in Sylvia Kristel. Prepovedan mladini pod 18. letom. Astra 16.00 - Più forte, ragazzi!». Barvni film. Igrata Terence Hill in B. Spencer. Abbazia 16.30 «Borsalino». Barrai film. Igrata J. P. Beimondo in A-larn Delon. Šolske vesti Vpisovanje gojencev v šolo Glasbene matice bo do 14. septembra vsak dan (razen sobote) od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice - Ul. R. Manna 29, tel. 418605. Pričetek pouka v ponedeljek, 15. septembra 1975. Vpisovanje v podružnico šole Glasbene matice v Dolini bo danes, 4. septembra, od 18. do 20. ure v prostorih glasbene šole. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 4. septembra . IDA Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 19.39. — Dolžina dneva 13.10. — Luna vzide ob 4.41 in zatone ob 18.30. Jutri, PETEK, 5. septembra LOVRENC VREME včeraj : Najvišja temperatura 23,8 stopinje, najnižja 19,9, ob 19. uri 21,7 stopinje, zračni pritisk 1009,6 mb rahlo pada, veter 4 km na uro severovzhodni vlaga 72-odstotna, nebo 4/10 pooblačeno, padavine W-2 mm dežja, morje skoraj mimo, temperatura morja 22,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 3. septembra 1975 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je ® oseb. UMRLI SO: 78-letna Elisabetta Car vd. Sevic, 59-letni Guerrino Roberti, 71-letni Giuseppe Godina, 44-letni Fia-vio Bullo, 76-letna Ada Maria P®" goraro, 92-letna Luigia Colautti vd. Persig. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola-Ul. Oriani 2; Ali'Annunziata, Trg val-maura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) Alla Basilica, Ul. S. Giusto H Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ana Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Tes d’Oro, Ul. Mazzini 43. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; tel. 226-165; Opčine: tel. 2U-wi. Prosek: tel. 225-141; Božje P0«6 T Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tei-200-121; Sesljan; tel. 209-197; ŽariJ®-tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Prispevki GORIŠKI DNEVNIK 4. septembra 1975 PISMA UREDNIŠTVU Zakaj umira naše morje... Na sklepnem predavanju, ki jih prirejajo v prostorih naravoslovnega muzeja, je prof. Giaccone, specialist za vodno rastje na tržaški univerzi, podal nazorno sliko o morskem rastlinstvu Tržaškega zaliva. Podoba, ki jo je prikazal v sliki in besedi, je v tem pogledu v pasu od Tankega rta do Tržiča naravnost porazna, zlasti če jo primerjamo z izsledki iz preteklosti in z zaenkrat kar ugodnim stanjem ob istrski obali (razen na koprskem področju). Najznačilnejši podatek: v globini več kot 3 do 4 metre je pri nas zamrlo vsako rastlinstvo. Po pričevanjih naravoslovcev so pred pol stoletjem zaznamova' ' prisotnost podmorskega rastja do globine 30 in več metrov! Spremenila se je tudi sestava rastlinstva. Danes so se razmnožile predvsem zelene alge, ki jim sicer prija sladka ali mešana voda. Po besedah predavatelja je znak «zdravega» morja predvsem prisotnost rjavih alg Kakšni so vzroki nazadovanja podmorskega rastlinstva, ki je med drugim — kakor bo vsem znano — velik proizvajalec kisika in osnova za obstoj morskega živalstva? Vzrokov je seveda več, vsi pa v glavnem izvirajo od dejavnosti, pa tudi od neracionalnih posegov človeka. Glavni pogoj za razvoj rastlinstva je prodor zadostne količine sončne svetlobe pod morsko gladino. Vse to je odvisno od prozornosti morske vode. Kalnost našega morja pa je zlasti v zadnjih časih silno omejila prozornost morja in s tem odvzela rastlinstvu prepotrebno globinsko svetlobo. Vodo kalijo bodisi organske bodisi anorganske snovi. V zadnjih letih je naše morje onesnažila velika količina neusedljivih mineralnih drobcev kot posledica nasipavanj, izkopavanja morskega dna itd. Obsežna dela pri dostopnem kanalu v miljskem zalivu so. n.pr., po ttnenju prof. Giacconija, nepopravljivo zatemnila morske plasti in pospešila odmiranje podmorskega življenja, ki je že tako ogroženo zaradi neizbežnega onesnaženja s petrolejskimi proizvodi. Pri izkopavanj’. se namreč niso ozirali na opozorila ekoloških izvedencev glede pravilne lo'-acije odlaganja izkopanega materiala in na ta način praktično onemogočili odtok onesnažene yode na odprto morje. Petrolejcem je šlo pač za profit (opomba je moje). Izpolnitev racionalnejših načrtov pa bi jim dela nekoliko podražila. Tudi v tem primeru ni obveljalo načelo: kdor povzroča škodo, naj jo tudi pošteno plača! Še vedno je poleg tega prisojen Tovornjaki dovažajo zemljo na področje pre Orehu zmage, kjer so pred leti pričeli na-sipavati prostor ki je bil namenjen razstavišču tržaškega velesejma. Skupnost bi sorazmerno malo stalo, da bi poskrbela za valobran in na-.brežje pred začetkom del. Nasip je bil v prvi vrsti namenjen odlaganju materiala iz izkopa krožnega železniškega predora. Ob obisku deželnih in drugih oblasti na tej razpravi smo izvedeli, 'la se sedaj odlaganje materiala za še 500 m predora vrši pri Orehu. Bi se ne izplačalo izvajalcem načrta nameniti sredstva, ki so potrebna za 10 km daljši- kamionski prevoz, zaščitnemu valobranu v Barkovljah? Nasip, ki je sedaj zaprt, je med tem podvržen eroziji morskih valov. Kaj pomagajo vzorne naprave vzdolž barkov-Ijanske riviere, če se na drugi strani zanemarijo drugi viri onesnaženja? Značilno je, da niso bili omenjeni neracionalni posegi doslej, kolikor mi je znano nikdar predmet javnih razprav in javnega obveščanja. S. O. Pismo smo prejeli prav ob času ko se je vnela razprava o 4-5 hektarskemu močvirnatemu področju pri Orehu ob Ospu, ki naj bi ga name- Mr onesnaženja, o katerem teče go-. nilt predvsem ohranitvi prehodnih vor, v Barkovljah pod svetilnikom I vodnih ptic in ne torej več odlaga- .................. i,,,i im n,,,,,,, n m, m,,,,,,,,,,,, V PETJAGU V BENEŠKI SLOVENIJI DELOVNI TABOR BENEŠKIH IN AJDOVSKIH PLANINCEV Izobraževalna predavanja o položaju v Beneški Sloveniji, izleti in pohod po Benečiji - Vaški praznik v Barnasu nju raznega materiala. Ob tej priložnosti je predsednik ustanove za industrijsko pristanišče orisal po njegovem dramatičen položaj javnih odlagališč. Povedal je, da je luško poveljstvo prepovedalo uporabo bar-kovljanskega nasipa pred dograditvijo primernega valobrana. Kje sedaj najti lokacijo za novo odlagališče? Posebna . komisija naj bi šla v genovski zaliv in si ogledala tamkajšnje načrte za odlaganje materiala na visokem morju. Kot po navadi bodo torej zopet i-skali najbolj zamotane rešitve in u-stvarjali verjetno nove vire onesnaževanja. Zakaj odlašati z zgraditvijo valobrana v Barkovljah, ki bi ga morali navsezadnje finansirati uvorabniki nasipavanja? Zakaj ne upoštevati ali upoštevati prepozno mnenja in nasvete znanstvenikov in izvedencev? Pismo našega bralca in sodelavca odkriva menda prvič ozadja zadeve, ki doslej sploh ni bila znana širši javnosti in morda niti vsem, ki bodo morali o stvari odločati in u-krepati. PRMVETNO MINISTRSTVO JE UDARIL® PO SLOVENSKEM ŠOLSTVU Nezadovoljstvo slovenske javnosti zaradi ukinitve četrtega razreda Izjava SKGZ ter nota SS prosvetnemu ministrstvu za odprtje nadaljevalnega tečaja Sestanek deželne komisije za določanje cene mleku V Vidmu se je včeraj sestala deželna komisija, ki je bila ustanovljena na podlagi državnega zakona štev. 308 z dne 8. julija letos, o pospeševanju zadružnega sodelovanja med živinorejci in proizvajalci mleka. Po novem zakonu bodo namreč v Italiji poslej določale odkun-no ceno za mleko posebne komisije, sestavljene iz predstavnikov vseh zainteresiranih krogov; tako so se včerajšnjega sestanka v Vidmu, ki ga je vodil deželni odbornik za kmetijstvo Del Gobbo, udeležili zastopniki kmetijskih organizacii z našega področja, tako tudi Kmečke zveze. Zadružne zveze, združenja industrijcev in konzorcija, ki združuje furlanske mlekarske zadruge. Dogovorili so se o tem. da bodo kot prvo analizirali ustroj proizvodnih stroškov za pridobivanje mleka, navezali stike s sosednimi deželami z namenom, da bi skušali najti enoten sistem za ocenjevanje kakovosti mleka in nato sestavili standardni nravilnik. katerega se bo posluževala komisija pri določanju odkupne cene. Udeleženci pohoda po Benečiji ŠPetru" potekal^ri ^ V- PetiaSu Pri skih in ajdovskhf °Tni •tabor bene' zaprav je h.-i,. b Planincev. Prav- Ajdovščine sai Ude ežencev več iz znaniti s ’ S0 se 0 želeli se-vencev. pr°blemi beneških Slo- PriložnostihUveonOSti’ ki se ob takih ?enci tabora todi "“T' 80 udele' zevalni program t ? bogai izobra' co Carlig oreria1 Tako jim ie Fran’ ciji v Beneškf ° politični situa-f1* Kulturnega h? Tniji’ Predsed- ko» dr. Villm dfustva «dvan Trin-zivljenju urerin-^6»?0 0 kulturnem la Izidor prednalk Novega Matajur- 7^nju KU^ovtSv^ ženihP1t°udfnJle^bora1 ie bil° vklju- 80 b>li na Oblic. VZ Ct°V- PIaninci ustavili n,.. ,1' kJer so se naiprei 10 Pa imdi «koncert» Bili gostlbH Improviziran iu' kjer so snn,°,tudi v Matainr-llm ter le V " sP°meniku pad-skalom Guinnn V,Z zuPnikom Pa- di Kandarskl 7am°g edal‘ 50 si tu- 80 se udeležili Jnnh a V nedelj° Pa S posehn p hoda 550 Benečiji. Polastili 30° ™bwfestacijo so tudi Obiskali so grob AnÒ” OSTvoboditve- se8* Partizana kftejt,Jusse’ biv-' kl Je bil ustreljen leta 1949 ob trikolorističnem divjanju. Po kratki komemorativni svečanosti, ki sta se je udeležili tudi žena in hčerka pokojnega partizana, so se planinci zadržali z njima v pogovoru o nekdanjih in sedanjih razmerah v Beneški Sloveniji. Med taborjenjem so se planinci dogovorili za nadaljnje medsebojno sodelovanje, za obiske, organizacijo planinske šole in podobne pobude. * * * V Barnasu prirejajo zadnja leta na lepem prostoru ob Nadiži velika praznovanja vaškega patrona sv. Jerneja. Letos pa je bil prvič na r-ogramu poleg zabavnega dela praznovanja tudi nekaj kulturnega sporeda. Zasluga za to gre nedvomno novoustanovljenemu zboru «Pod lipo». Žal je prejšnji teden, ko naj bi štiridnevni praznik potekal, dež onemogočil izvedbo tega kulturnega sporeda. Domačini so zato nadaljevali s praznikom v soboto in nedeljo, ko sta se občinstvu predstavila zbor Pod lipo ter zbor od Svetega Lenarta. Oba zbora sta predvsem z izvajanjem domačih beneških pesmi navdušila prisotne, ki so se nato zabavali pozno v noč vse dotlej, ko je polnočni kres ob Nadiži še gorel. , tu- Najdba dveh granat pri Doberdobskem jezeru Pn Doberdobskem jezeru je rist v ponedeljek popoldne odkril dve topovski granati in takoj obvestil finančne stražnike v Jamliah, ki so najdišče zastražili. Včeraj zjutraj so na kraj najdbe prišli strokovnjaki iz Trsta in granati odstranili. Gre za topovski granati iz časa prve svetovne vojne; dolgi sta bili vsaka 30 centimetrov. Izvršni odbor Slovenske kultumo-gospodarske zveze je na svoji ponedeljkovi seji, kakor smo poročali v včerajšnji številki, med drugim razpravljal o ukinitvi četrtega razreda slovenskega strokovnega zavoda v Gorici ter sprejel naslednjo izjavo: Slovenska kulturno - gospodarska zveza, ki je toliko prispevala k odprtju slovenskega trgovskega zavoda v Gorici ter zato upravičeno z živim zanimanjem spremlja njegovo delovanje, se pridružuje splošnemu nezadovoljstvu slovenske javnosti, slovenskih šolnikov ter dijakov strokovne šole še posebej, spričo odločitve ravnateljstva za poklicno izobraževanje pri prosvetnem ministrstvu, da ukine četrti razred ter tako tudi odpravi tisti dveletni nadaljevalni tečaj (četrti in peti razred), ki je tej šoli dal posebno mesto in veljavo v slovenski sredini. Slovenska kulturno - gospodarska zveza se predvsem ne more strinjati z ministrsko utemeljitvijo, da so oddelek ukinili zaradi premajhnega vpisa. Takšno stališče je za našo skupnost nesprejemljivo, ker ne more pristajati na uvajanje enakega merila za šole manjšinskega ter za šole večinskega naroda. Naša skupnost izhaja iz sedaj v svetu priznanega načela, da pri zavarovanju obstoja ogrožene narodnosti, kakršna je tudi naša, število ne sme predstavljati podlage za sprejemanje nekih odločitev in da je zato pri sprejemanju ukrepov v korist o-grožene narodnosti potrebno izhajati iz načelnih potreb ter sprejeti takšne odločitve, ki bodo dosegle zaželen učinek. V konkretnem primeru gre za strokovno šolo specifično trgovinske smeri, ki je bila ustanovljena na podlagi obče priznanih potreb ter je bila učna doba na njej naknadno podaljšana od treh na pet let. Ker je šola še mlada, je na začetku prihajalo do razumljivega nihanja pri vpisu, vendar pa je sedaj že trdno zasidrana v strukturi manjšinskega šolstva na Goriškem, tako da predstavlja ministrska odločitev hud ' u-darec ne le za trgovsko šolo, ampak za vso šolsko strukturo na Goriškem in za celotno našo skupnost. Ta udarec ima namen onesposobiti pridobivanje strokovnega znanja tistim slovenskim mladinkam in mladincem, ki bi se radi usposobili v trgovinstvu, tako potrebnem in važnem sektorju prav v Gorici, kjer se prepletajo močni gospodarski tokovi med Padsko nižino in Podonavjem. S tem pa hočejo preprečiti naši skupnosti, da bi se enakovredno pojavljala s svojimi strokovnimi kadri na gospodarskem področju, za katerega prihajajo tako iskani kadri prav s slovenske trgovske šole, edine strokovne šole, ki smo si jo Slovenci uspeli odpreti na Goriškem po dolgotrajnih in utemeljenih zahtevah. Slovenska kulturno - gospodarska zveza poziva odgovorne šolske dejavnike, naj ponovno preučijo svojo zahtevo, s katero so lansko začasno ukinitev pouka letos spremenili v stalno, ter omogočijo nadaljevanje dopolnilnega tečaja. Prav tako se obrača na vse tiste dejavnike v družbi, ki podpirajo obstoj in razvoj slovenskega šolstva, naj podprejo ustrezno akcijo vse slovenske narodnostne skupnosti. O resnem udarcu po slovenskem šblstvu je razpravljalo na svoji seji v torek tajništvo goriške Slovenske skupnosti ter ugotovilo, da je tako ravnanje šolskega ministrstva nesprejemljivo, ker ne upošteva specifičnih zahtev in potreb slovenskega šolstva v Italiji. Zato ostro protestira proti ministrskemu ukrepu, ki škodi in diskriminira slovensko študirajočo mladino in ji onemogoča zaključek že začetega specifičnega študija na trgovski šoli. Slovenska skupnost je poslala šolskemu ministrstvu posebno noto, v kateri zahteva preklic ukinitve dopolnilnega tečaja in dokončno rešitev problema tega zavoda. vice gibanja učnega in vodilnega o-sebja državnih šol z italijanskim učnim jezikom za prihodnje šolsko leto. Seja tajništva Slovenske skupnosti V torek, 2. septembra se je na strankinem sedežu sestalo tajništvo goriške Slovenske skupnosti. Predsednik in tajnik sta poročala o poteku razgovorov s strankami, ki sestavljajo odbor goriške občine. Slovenska skupnost je zavzela negativno stališče do koalecije DC, PSDI, PRI in do programa, ki so ga te stranke predstavile, ker niso sprejele nekaterih zahtev, ki so po mnenju Slovenske skupnosti bistvenega pomena za razvoj naše narodne skupnosti na Goriškem. Tajništvo sklicuje svet Slovenske skupnosti za sredo, 10. septembra. Na dnevnem redu je poročilo o po- ložaju na goriški občini in o pripravah na študijski seminar Slovenske skupnosti, ki bo v drugi polovici septembra. Tajništvo je razpravljalo tudi o ukinitvi četrtega razreda strokovne šole. Poročilo o tem vprašanju objavljamo na drugem mestu. Prijava občinskih taks Goriški župan obvešča zainteresirane, da morajo do 20. septembra prijaviti pristojnemu občinskemu uradu takso na pse, za pobiranje smeti in za zasedbo javnega prostora. Javiti se morajo vsi, ki so sicer že vpisani v običajne sezname, so pa imeli v letošnjem letu kakšne spremembe v primerjavi s prejšnjimi prijavami. Kdor ne bo izpolnil potrebne prijave, bo kaznovan z višjo takso in tudi z denarno globo od 1.000 do 50.000 lir. MESEC DNI PO IZVOLITVI PREDSEDNIKA F ponedeljek bo na pokrajini sestanek načelnikov skupin Predsednik Marin (PRI) je zanikal svojo ostavko Predsednik pokrajinske uprave, republikanec Franpesco Marin, bo v ponedeljek 8. septembra ob 19. uri sprejel v pokrajinski palači načelnike svetovalskih skupin sredinske večine in leve opozicije. To bo prvi sestanek med pokrajinskim predsednikom, ki je bil izvoljen na seji 8. avgusta, in načelniki skupin, čeprav je sam Marin že pred mesecem dni obljubil, da bo do tega sestanka prišlo v krajšem času. Proti takemu zavlačevanju je protestiral načelnik socialistične skupine v pokrajinskem svetu prof. Cumpeta, ki je že prejšnji teden zahteval sestanek, ki ga je Marin 8. avgusta obljubil. Že napovedano sklicanje demantira vesti o odstopu republikanca Francesca Marina s predsedniškega mesta na pokrajini. Vest smo, skupno z drugimi krajevnimi časopisi, objavili v nedeljo, že v ponedeljek pa je sam Marin svoj odstop odločno demantiral. Obstaja sicer vprašanje, kako bo Marin ostal na tem mestu, ker je zaradi lastnih obvez zaposlen čez mero. Je pa to stvar ...............................„„„„....................... USPEL IZLET S0V0DENJSKE FOLKLORNE SKUPINE Sovodenjski folkloristi so v nedeljo bili na prazniku narodnih noš v Ramniku Prikazali so goriške plese ■ V nedeljo bo v Sovodnjah nastop slovenske in furlanske folklore predvsem republikanske stranke, ki ga je poslala v odbor in ki bo morala skrbeti za vodstvo pokrajinske uprave. Medtem je prišlo v torek zvečer do sestanka med pokrajinskimi tajništvi KPI in PSI, ki so se ga u-deležili tudi načelniik skupin v pokrajinskem svetu. Pogovarjali so se o položaju v pokrajinski upravi in o bližnjem sestanku načelnikov skupin z izvoljenim predsednikom. Seja poKrajinskega sveta, na kateri naj bi izvolili odbornike, bo verjetno prihodnji teden. Morda bo prihodnji teden tudi seja občinskega sveta v Gradežu. Tudi tu morajo izvoliti odbornike. Razprava o svobodi tiska na prazniku lista «l’Unità» v Gradišču se nadaljuje pokrajinski praznik komunističnega lista «l’Unità». Danes je na sporedu o-krogla miza, na kateri bodo predstavniki krajevnega tiska prikazali svoje poglede na svobodo tiska ter italijansko založniško dejavnost. Sinoči sta pevska zbora «Kras» iz Dola - Poljan ter «Srečko Kosovel» iz Ronk pod vodstvom Pavline Komel pela na svečani podelitvi priznanj garibaldincem za njihovo u-deležbo v odporniškem gibanju. Nedeljskega «dneva narodnih noš», ki je bil v Kamniku, v priredbi tamkajšnjega turističnega društva letos že osmič, se je udeležila tudi folklorna skupina iz Sovodenj, ki je na ta praznik prvič ponesla goriške slovenske narodne noše. Naši folkloristi so se udeležili tako sprevoda po kamniških ulicah, kot kasnejšega nastopa na glavnem trgu, ko so prikazali goriške plese. Iz Sovodenj je v Kamnik odpotoval že zjutraj poln avtobus Sovo-denjcev. Poleg folkloristov so bili v skupini tudi številni drugi domačini, prijatelji ali svojci plesalcev, ki so izkoristili to priložnost za lep izlet. Ob prihodu so jih v Kamniku sprejeli zastopniki prireditelja, t.j. domačega turističnega društva, ob 11.30 pa je zastopnike vseh skupin Popoldne ob 14. uri je bil sprevod vseh folklornih skupin po glavnih kamniških ulicah, ob 16. uri pa je sledil na glavnem trgu nastop teh skupin. Nekatere so sicer nastopile že predpoldne, v popoldanskih urah pa so nastopili poleg Sovodenjcev tudi folkloristi iz Rezije, godci v narodnih nošah iz Radiš na Koroškem, nekatere skupine iz Slovenije in ena hrvatska skupina iz okolice Zagreba. Velja omeniti, da so v sprevodu šle, pred sovodenjško skupino, dve dekleti iz Sovodenj, ki sta bili oblečeni v stari in originalni domači noši, eni delovni, drugi pa praznični. V sprevodu so sodelovale tudi številne narodne noše iz tržaške okolice. Tržačani pa niso nastopili, ker je prav ta dan njih skupina bila v gosteh na Goriškem, sprejel predsednik občinske skup-1 na briškem prazniku na Oslavju. ad*ne- Zadovoljni so se Sovodenjci vrnili BLIŽAJO SE ČRNI ČASI ZA NAŠE ŽEPE Novembra bomo začeli plačevati letošnje in zaostale davke Po večmesečni stavki se stvari v davčnem uradu normalizirajo 0 Na oglasni deski šolskega skrbništva v Gorici in v pisarnah srednjih šol na Goriškem so objavljene lest- Tudi v pisarni državnega davčnega urada poteka delo v teh dneh normalno. Po poletnih počitnicah so sé uradniki vrnili na delo in na delovnih mizah imajo polno zaostalega dela, ki se je nabralo letos spomladi, ko je dober del uradništva sodeloval v nekajmesečni stavki. Spominjamo se, da je bil rok za prijavo lanskih dohodkov prenesen od 31. marca na 5. julij in da je bilo letos moč izročiti zalepko s prijavo ne le davčnemu uradu nepo sredno, marveč tudi na pristojni od čini ali pa preko pošte. V poletnem razdobju, ko je bil dober del uradništva na dopustu, so v davčnem uradu dobili precej poštnih vreč s stotinami prijav. Gre za prijave, ki so jih davkoplačevalci poslali priporočeno po pošti v času že omenjene stavke. V davčnem uradu imajo sedaj polne, prepolne roke dela in to iz dveh razlogov. Nadoknaditi morajo vse delo, ki je zaostalo v času stavke, poleg tega pa imajo letos veliko več prijav kot lani, saj se je po še nepopolnih vesteh odzvalo s pri- ........................................... VČERAJ SVEČANO ODPRTJE NA NOVEM SEJMIŠČU V PORDENONU 450 razstavljavcev na 29. vzorčnem sejmu dežele Furlanije-Jul. krajine Prisotni sta bili tudi odposlanstvi iz Slovenije in Avstrije Prihodnji četrtek v Vidmu prikaz z naslovom «Sodobni dom» Včeraj dopoldne ob 10.30 je podtajnik na ministrstvu za obrambo in bivši predsednik dežele Tridentinsko - Gornje Poadižje L. Dalvit u-radno odprl 29. vzorčni sejem Furla-nije-Julijske krajine na novem sejmišču v Ul. Treviso v Pordenonu. Slovesnega odprtja prireditve so se udeležili številni predstavnik: deželnih in krajevnih oblasti in posebni odposlanstvi iz Slovenije in Avstrije. V pozdravnem nagovoru je predsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine odv. Comelb' poudaril pomen nove pridobitve za gospodarstvo pordenonske pokrajine, ki ga predstavlja novozgrajeno sejmišče, zlasti v tem trenutku hudega gospodarskega zastoja v Italiji in v Evropi. Nato je predsednik Comelli omenil nove pobude ra okrepitev gospodarskih dejavnosti, o katerih bo prav te dni razpravljala poslanska zbornica, in posege, ki jih namerava opraviti dežela Furlanija-Julijska kraji-, na v okviru «izrednega razvojnega načrta». Po priložnostnih govorih podtajnika Delvita, pordenonskega župana G. Mora in predsednika sejemske uprave L. Salvia, je predsednik sejemskega vodstva izročil posebno priznanje, zlato kolajno, svojcem pokojnega izseljenca C. Di Giuliana, ki je bil svoj čas pobudnik ustanovitve posebnega sklada za vzdrževanje Središča za strokovno izobraževanje mladih izseljencev v njegovem rojstnem kraju Arba. Središče deluje že dvajset let in je izšolalo že na stotine mladih ljudi. Na letošnjem pordenonskem sejmu nastopa na skupni razstavni površini 70.000 kv. metrov okrog 450 razstavljavcev, v veliki večini iz Furlanije-Julijske krajine. Na razstavi prevladujejo izdelki male in srednje industrije in obrti ter kmetijske proizvodnje. Prireditev spremlja vrsta strokovnih srečanj in posveto- vanj o kmetijstvu, obrtništvu, indù striji, gospodarski politiki deželne vlade ter "azna kulturna in športna srečanja. Medtem se v Vidmu pripravljajo na odprtje XXII. razstave z naslovom «Sodobni dom», ki bo na sporedu od 11. do 21. septembra. Tudi na razstavišču Grmu so letos okrepili tehnične naprave, in sicer z gradnjo novega razstavnega paviljona in z umestitvijo neodvisne električne centrale. V četrtek, 11. septembra, je na sporedu tudi širše posvetovanje o problemih izvoza. Ob okrogli mizi bodo med drugimi nastopili glavni ravnatelj odseka za mednarodne trgovinske sporazume na ministrstvu za zunanjo trgovino A. Fracassi, glavni ravnatelj Zavoda za zunanjo trgovino ICE A. Giaroli, predsednik vsedržavnega združenja trgovinskih j zbornic, S. Gestri in načelniki zunanjih predstavništev ICE iz Zagreba, , _______ ________ Londona, Frankfurta, Muenchna in : skupno prijejata krajevni organiza" z Dunaja. 1 ciji ANPI in ženske zveze. javamj v vsej državi skoro še enkrat toliko ljudi, kot v prejšnjih letih. Podobno bo tudi v Gorici. Poleg letošnjih pfijav pa morajo poslati davkoplačevalcem še davčne kartele za poravnanje starih obvez (condono), davčne kartele socialnih dajatev za trgovce in obrtnike in tudi davke ILOR. Davčne kartele bodo poslali na dom davkoplačevalcem v oktobru, tako da bodo prvi obrok plačali v letošnjem novembru. Stare obveze bodo morali davkoplačevalci plačati v štirih brokih. če pa bo to njih žep preveč obtežilo, bodo lahko zaprosili za plačilo v desetih obrokih. Proš njo lahko vložijo tudi v trenutku, ko prejmejo davčno kartelo. Ostale nove davke pa bodo morali plačati v _štirih ali šestih obrokih, kot do ločajo predpisi. Ljudje v delovnem razmerju so davek na plačo dali državni upravi mesec za mesecem, takoj ko so dobili plačo. To so napravili, po nalogu državne uprave, delodajalci. Ostali davkoplačevalci so se lani in letos nekoliko oddahnili, sedaj pa bo nanje padla toča tekočih in zaostalih davkov. Prihodnje leto bo kar se tega tiče precej težko za marsikoga. zvečer domov. Naša skupina je tudi s tem nastopom dokazala upravičenost tistih, ki so pred letom in pol dni izrazili željo in potrebo, da se naša skupina opremi z goriškimi nošami in da prične gojiti goriške slovenske plese. Sovodenjska skupina je imela svoj krst v goriških nošah prve dni julija na izseljeniškem pikniku v Škofji Loki. nato je nastopila še v furlanski Rudi, v kopališču Bibione, v Dolu, v Orehovljah in sedaj še v Kamniku, vedno goriškimi plesi, še prej pa je bila, vendar z belokrajinskimi plesi, na Tržaškem, kjer je nastopila v Praprotu. Letos imajo na sporedu še nekaj nastopov. V nedeljo bodo nastopili doma, v Sovodnjah, na jesenskem folklornem prazniku, kjer bodo v gosteh tudi furlanski plesalci skupine «Santa Gorizia» iz Gorice. Prihodnjo nedeljo bodo šli v Vipavo na tamkajšnji praznik vina in grozdja. Tu so Sovodenjci nastopili že v prejšnjih letih, vendar ne z goriškimi nošami. Na sporedu imajo v jeseni še nastop v Červinjanu, verjetno konec oktobra pa bo v Gorici, v priredbi Slovenske prosvetne zveze, slovenski folklorni večer, na katerem bodo skupno nastopili Sovodenjci in Tržačani. Prepričam smo, da se bo naše občinstvo množično udeležilo nedeljskega slavja v Sovodnjah. Videli bomo koliko sorodnosti imajo plesi in noše tukaj živečih Slovencev in Furlanov, kar je tudi dokaz, da so ljudje dveh narodnosti živeli skozi stoletja na našem področju v prijateljskem vzdušju. Kratke iz Tržiča in okolice Delavci tržiške ladjedelnice so včeraj stavkali eno uro. Druga skupina v tej tovarni bo stavkala da nes, prav tako eno uro. Stavki služita kot priprava za splošno stavko kovinarjev v tovarnah z državno u-deležbo, ki bo jutri zjutraj in ki bo trajala tri ure. Delavstvo v državnih ladjedelnicah stavka v vsej državi v znak protesta proti ravnateljstvu, ki noče sprejeti zahtev v zvezi z obnovo sindikalne pogodbe. Občinska odbornika Trombetta in De Marchi se bosta danes popoldne sestala s šolskimi ravnatelji in predsedniki izvoljenih šolskih in zavednih svetov na področju Tržiča. Preučili bodo položaj šolskih prostorov in potreb v bodočem šolskem letu. * * * Tovarniški svet tržiške ladjedelnice je poslal zunanjemu ministru Moru, ki se trenutno nahaja na sedežu OZN v New Yorku, telegram, katerem ga prosi za posredovanje pri španski vladi za pomilostitev dveh Baskov, ki ju je falangi- stično sodišče obsodilo na smrt. * * * V Vermeljanu, predmestju Ronk, bo štiri dni ljudski praznik, ki ga Obvestilo konzorcijev tipičnih vin Konzorcija za zaščito tipičnih vin Brd in Posočja obveščata vinogradnike, da zapade 6. septembra rok za predložitev prijav o vinu, ki je še v kleteh. Vinogradniki v teh dneh izpolnjujejo razne formularje in tudi razne knjige. Pisarna konzorcijev je vsem zainteresiranim na razpolago za pomoč pri izpolnjevanju prošenj in vsega ostalega. Od 15. septembra dtlje bo pisarna odprta tudi ob sobotah, od 8.30 do 12.30. Konzorcija priredita prihodnji četrtek 11. septembra avtobusni izlet iz Gorice v Rauscedo in v Barbaz-zo di Cordovado, kjer si bodo vinogradniki ogledali tamkajšnja gojišča trt. Kdor se želi udeležiti izleta naj se javi v pisarni konzorcijev v Ulici Morelli 43, ker je še nekaj mest na razpolago. ŠOLA GLASBENE MATICE V GORICI sporoča, da se je pričelo vpisovanje za šolsko 1. 1975-76. Vpisovanje bo vsak dan od 10. do 12. ure na sedežu v Ulici Malta 2, do začetka pouka, 15. septembra. Prosveta Prosvetno društvo «Oton Župančič» v štandrežu vabi pevce moškega zbora, da pridejo na prvo vajo nove sezone na sedež jutri, v petek, 5. septembra, ob 20.30. članice ženskega pevskega zbora pa naj pridejo na prvo vajo v ponedeljek, 8. septembra, ob 20. uri. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 14., septembra, izlet z lastnimi sredstvi na proslavo «Dneva planincev» pri planinskem domu na Sviščakih z vzponom na Snežnik pri Ilirski Bistrici. Izlet spada v okvir «planinstvo in šport za vsakogar». Vse informacije na sedežu društva v Ulici Malta 2. ENAL priredi petdnevni avtobusni izlet v Jugoslavijo. Obiskali bodo Reko, Senj, Plitvička jezera, Bihač. Jajce, Sarajevo, Dubrovnik, Split, Zadar in Karlobag. Vpisovanje vsak dan na sedežu, Korzo Verdi 115. Razna obvestila Občinska podjetja sporočajo, da bodo danes zaprli za promet Ulico Faiti na odseku med UL Aprica in Garzarolli. Cesta bo zaprta približno en mesec, med tem časom pa bodo položili v zemljo plinsko cev. Pričetek pevskih vaj zbora «Jezero» v Doberdobu Po poletnih počitnicah bo pevski zbor «Jezero» iz Doberdoba ponovno pričel z delom jutri, v petek, 5. septembra. Zbor, ki je v lanski sezoni imel manj nastopov kot v prejšnjih letih, hoče stopiti ponovno v krog dobrih slovenskih zborov v zamejstvu. V ta namen je pevovodja Silvan Križmančič že poskrbel ustrezno notno gradivo, s katerim namerava izpopolniti program za bližnje nastope, ki jih zbor ima na spisku, zatem pa začeti s študijem novih skladb. Odbor društva «Jezero» skuša pritegniti k pevski dejavnosti mlade moči, ki bi ojačile številčnost zbora in obenem jamčile nadaljevanje pevske tradicije v vasi. Vaje bodo kot običajno ob 20. uri v društvenih prostorih. Odbor si o-beta polnoštevilno udeležbo vseh starih pevcev in številčno ojačitev zbora z mladimi pevci ter začeti z delom čimprej, da se pevci dobro pripravijo na bližajočo se kulturno sezono. To bo tudi največje zadoščenje pevovodji, ki začenja teinajsto leto svojega aktivnega in požrtvovalnega dela pri zboru «Jezero». Gorica VERDI 17.00—22.00 «Peccati in famiglia». M. Placido, J. Tamburi. Barv ni film, prepovedan mladim pod 18. letom. CORSO 17.00—22.00 «Operazione Costa Brava». T. Curtis, R. Moore. Barvni film. MODERNISSIMO 16.30—22.00 «Frankenstein junior». G. Wilder in P. Boyle. Barvni film. CENTRALE 17.00-21.30 «La morte bussa due volte». F. Testi, A. Celi. Barvni film, prepovedan mladim pod 14. letom. VITTORIA 17.00-22.00 «La ragazza del Golden saloon». E. Scott in A. Arno. Barrai film, prepovedan mladim pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 17.30—22.00 «Operazione Costa Brava». PRINCIPE 18.00-22.00 «Il della signora in nero». Nova Gorica SOČA «Poslednji junak», ameriški banali film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Tolpa Cola Yungerja in Jesse Jamesa», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Kehil šerif ZDA», ameriški barvni film ob 19.30. Včeraj-danes soriškega matičnega urada ROJSTVA: Elisa Amadio. Stefano Mercuri. Marlenka Zerial, Igor Coccolo, Nataša Radetti, Michele Furlan. SMRTI: 50-letni Bruno Brandolin, 82-Ietna upokojenka Maria Musina, 76-letna upokojenka Teresa Pelos por. Gandin, 67-ietna gospodinja Luigia Ambrosi. profumo DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 4 tel. 21-24. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo. Ul. iloti, tel. 72-701. Po stopanju v veljavo zakona o končnili bilancah Že letošnjo jesen bomo sestavljali bilance po novih zakonskih predpisih Nove norme zahtevajo jasnost in nedvoumnost poročil Konec tradicionalnega vodila: «kdo bo koga prelisičil» SUPER-GROUP Zakon z dne 7. junija 1974 št. 216 uvaja nova določila v pogledu sestavljanja končnih bilanc, izkaza dobička in izgube ter zaključnih poročil upraviteljev delniških družb, komanditnih družb, družb z omejeno zavezo. Zakon je stopil v veljavo lani 23. junija. Sestavljanje končne bilance poslovne dobe (končno premoženjsko stanje) po dosedanji ustaljeni praksi je za nami. Po novem, bilanca ne bo več zaprt račun, večini nerazumljiv obračun ampak jasen, razumljiv in pregleden obračun z vsemi ustreznimi analitičnimi računi in pojasnili. Bilanca se je tudi do sedaj sestavljala in objavljala, ker je tako zahteval zakon, bila pa je sestavljena tako, da nepoučeni so s težavo spoznali njeno bistvo, t.j. poslovanje podjetja ali celo sestavo samega premoženja družbe. Kaj takega se v Italiji ne bo več toleriralo, pravijo pristojni organi. Skupščine delničarjev (občni zbori), ki se bodo sestale, da odobrijo zaključne račune poslovne dobe zaključene po 23. juniju letos, bodo morale biti podrobno seznanjene z analitičnimi računi, v razumljivi obliki za vsakega in s poročili o poslovanju, ki ne smejo vsebovati nikakih dvoumnosti ali nejasnosti. Nihče se v tem pogledu ne bo mogel sklicevati na t.i. «fiskalno obrambo» in se s tem o-pravičiti ali celo zapeljati prizadete v zablodo, kar je do sedaj nemalokrat šlo v škodo družabnikov in tretjih. Nove norme, ki zantevajo jasnost in razumljivo branje zaključnih poslovnih računov in pomenijo za Italijo konec tradicionalnega vodila «kdo bo koga prelisičil», so vsebovane v prej navedenem zakonu, ki med drugim ustanavlja tudi Državno komisijo za družbe in borze, in zadevajo predvsem delniške družbe, komanditne delniške družbe in družbe z omejeno zavezo. Ker je zakon stopil v veljavo 23. junija 1974, novi predpisi o bilancah začenjajo veljati z obdobjem 1. julij 1974 - 30. junij 1975. Delničarji ali družabniki bodo bilance te poslovne dobe pregledali in odobrili že na prihodnjih občnih zborih v jeseni letos. Novosti se tičejo zlasti vsebine računa, dobička in izgube, ki mu je civilni zakonik prej posvetil le nekaj lakoničnih predpisov splošnega značaja. Z dodatkom novega člena zakon izrecno zahteva, da ta račun mora vsebovati vse dohodke in razhodke poslovne dobe. Njih skupni znesek pa je treba prikazati ločeno po vrstah in med dohodki našteva: 1. Izkupiček od prodaj, prejemki od dela in uslug, zvrščeno po homogenih skupinah ali kategorijah: 2. Dohodki od nepremičninskih naložb; 3. Dividende od udeležb, (družbene udeležbe) v kontroliranih ali povezanih družbah; 4. Dividende od udeležb pri drugih družbah in zavodih; 5. Obresti od vrednotnic s stalnim dohodkom; 6. Obresti od bančnih vlog oz. terjatev pri bankah: 7. Obresti od terjatev pri kontro- liranih ali povezanih družbah; 8. Obresti od odjemalcev; 9. Obresti od ostalih terjatev; 10. Nadvrednost (plusvalenca) dobrin, ki ne spadajo pod 1. točko; 11. Nadvrednost izvirajoča iz notranjih del na napravah, strojih idr.; 12. Vsi dohodki in prejemki, ki ne spadajo med že navedene ter aktivni pripisi; 13. Končne aktivne preostale zaloge blaga, surovin, polizdelkov in izdelkov. Med izgubami se morajo prikazati analitično: 1. Začetne zaloge surovin, polizdelkov, izdelkov in blaga; 2. Stroški za nakup surovin, polizdelkov, izdelkov in blaga; 3. Stroški za uslužbence in za starostno zavarovanje; 4. Stroški za usluge; 5. Stroški za davke in takse ločeno od tistih iz prejšnjih poslovnih dob; 6. Obresti in druga finančna bremena za zadolžnice (obveznice) ; 7. Obresti na dolgove pri kontroliranih ali povezanih družbah; 8. Obresti na bančne dolgove; 9. Diskont in ostala finančna bremena; 10. Obresti na ostale dolgove; 11. Odpisovanje na homogene skupine dobrin; 12. Skladi za odpravnine ipd.; 13. Skladi za kritje izgub zaradi razvrednotenja terjatev, vrednotnic in ostalih dobrin; 14. Skladi za finančna bremena in ostalih specifičnih bremen; 15. Manjvrednost (minusvalenca) iz bilančnega ocenjevanja raznih dobrin; 16. Stroški in ostale izgube od navedenih in pasivni pripisi. Sledi, torej, da običajnih par vrstic za premoženjsko stanje, dobiček in izgubo, splošni stroški ipd., poslovni uspeh, ne bo več, ker so enostavno izven zakona vsaj za družbe kapitalov (società di capitali) kot so delniške družbe, komanditne družbe, dražbe z omejeno zavezo. Da bi se preprečile morebitne knjigovodske vragolije ali čaranja, se je zakonodajalec pobrigal, da je prepovedal katerokoli kompenzacijsko (obračunsko) postavko a-nalogno kot to velja za «premoženjsko stanje». V pogledu premoženjskega stanja, ki mu civ. zakonik posveča podrobne norme, novi zakon vsebuje le eno spremembo in eno dopolnilo k čl. 2424 civ. zakonika. Sprememba točno loči kontrolirane družbe od povezanih družb in določa, da terjatve napram tem se morajo izrecno knjižiti v bilanco ter definira to razlikovanje na novih načelih. Ta so: 1. KONTROLIRANE družbe so tiste, pri katerih neka družba razpolaga na občnih zborih z u-strezno večino na temelju delnic ali deležev v njeni posesti; dalje, tiste, ki so pod odločujočim vplivom druge družbe, vedno na osnovi delnic ali deležev v njeni posesti; tiste, ki jih kontrolira druga družba z delnicami ali deleži v posesti družbe, ki jo kontrolira. 2. POVEZANE družbe, ki jih civ. zakonik prej ni definiral, so tiste pri katerih udeležba presega deset odstotkov njihove glavnice ali pet odstotkov, če gre za družbe, katerih delnice kotirajo na borzi. .Dopolnilo k čl. 2424 civ. zakonika predpisuje, da k bilanci družbe, ki kontrolira ali je udeležena pri driigi družbi, mora biti priložen seznam udeležb v kontrolirani ali povezani družbi s točno označbo nominalne vrednosti in tisto vpisano v bilanci. Določa tudi, da se bilanci mora priložiti popoln prepis zadnje bilance kontroliranih družb in povzetek zadnje bilance povezanih družb. S tem hoče zakonodajalec dati verno in čim bolj točno sliko stanja neke družbe ali podjetja ne pa RADO LAUTIN * S (Nadaljevanje m 6. strani) Ansambel «Super - Group», ki ga sestavlja šest mladincev iz Brega, je znan na Tržaškem, Goriškem in onkraj meje. Na sliki: nastop ansambla prejšnjo nedeljo v Bazovici uiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiuiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH PO MNENJU SOVJETSKEGA UČENJAKA LEONIDA SEDOVA Sodobna astronavtika odpira nove možnosti hitrega razvoja in napredka vsega človeštva Buren razvoj temeljnih raziskav še ni izčrpal možnosti za nadaljnja odkritja - Družbena protislovja pogoj za protislovja pri prognozah iiniuiinmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiuiiiiuiiiiiiniiuiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiinfiii POSEBNO PO ZASIUGI PIRANSKE SPLOŠNE PLOVBE RASTE ŠTEVILO SLOVENSKIH LADIJ Na Japonskem naročila za štiri nove ladje Imena slovenskih mest, tudi manjših, so postala znana širom po svetu predvsem po zaslugi ladjarske družbe iz Pirana in mnogih ladij Splošne plovbe. Sicer je tudi reška Jugolinija svoj čas nekatere čezoceanske ladje imenovala Ljubljana, Jesenice in Lendava (eden prvih tankerjev), množično pa je za to poskrbela prav piranska Splošna plovba. Največ ladij so poimenovali po Ljubljani, dve sta bili ladji z imenom Gorica, poleg tega pa še ladje Bled, Bovec, Bohinj, Koper, Piran, Ljutomer, Litija, Postojna, Portorož, Brežice, Branik, Borovnica in sedaj najnovejša pridobitev Splošne plovbe Kočevje. Kakor vidimo, so vmes tudi manjša mesta, ne samo velika z glavnim mestom na čelu. Naštete ladje sicer niso edine ladje navedenega podjetja, ker so mnoge dobile ime po pokrajinah in zaslužnih možeh Slovenije. Štiri velike lepotice, ki jih gradijo za Splošno plovbo na Japonskem, se bodo. prav tako imenovale po domačih mestih. Edina slovenska delovna organizacija za prevoz po oceanih je ostala zvesta tej lepi in hvalevredni tradiciji in je sklenila novinke imenovati: Maribor, Kranj, Celje in Velenje. Velenje in Maribor bosta prevzeti prihodnje leto, Kranj in Celje pa leta 1977. Te ladje bodo najsodobneje opremljene, v veliki meri avtomatizirane, zlasti pa bo poskrbljeno za pomorščake. Vsak član posadke bo imel enoposteljno kabino z vsemi pritiklinami. Na vsaki od imenovanih ladij bosta tudi kopalni bazen in telovadnica. Tako si piranski ladjarski kolektiv prizadeva, kljub težavam Kakšno življenje se obeta človeštvu v prihodnjih desetletjih, oziroma v prihodnjem stoletju? Odgovori na ta vprašanja so zelo različni. Nekateri menijo, da bo človeštvo s svojim napredkom u-stvarilo pogoje za svojo lastno uničenje, drugi pa so bolj optimisti. Nekateri menijo, da je človeška znanost na koncu in da ne bo mogoče ustvarjati več nič novega in da bo tako človeštvo obtičalo na mrtvi točki, s . katere se ne bo moglo premakniti naprej, temveč bo moralo nujno zdrsniti nazaj. Pa še vrsta drugih vprašanj: kako naj ocenjujemo in o-bravnavamo vprašanja fizičnih zakonov? Ali je res, da je nemogoče odkriti še kaj novega? Na vsa ta vprašanja so odgovori, kot smo rekli, zelo različni, toda iz vseh se da sklepati le, da optimizem prevladuje pri družbenih skupnostih kjer so socialne sile v razmahu, medtem ko je .pesimizem značilen za dežele v zastoju, se pravi za tiste, kjer se družbeni odnosi ne presnavljajo več. Znanstvenikovo mnenje Ta vprašanja obravnavajo zelo pogosto v sovjetskem časopisju in v . znanstvenih revijah. Tako je znani sovjetski učenjak Leonid Se-dov, ki je redni član akademije znanosti v ZSSR ter podpredsednik mednarodne astronavtske federacije odgovoril pred kratkim na več vprašanj o bodočnosti a-stronavtike. Prvo vprašanje je zadevalo ogromne uspehe znanosti na področju osnovnih raziskav. Sovjetskega znanstvenika so opozorili, da so ti uspehi napotili nekatere tuje znanstvenike na do^ mnevo, da bodo kmalu znani vsi zakoni in da se bo napredek človeštva zaključil. Kakšne so v tem okviru perspektive astronavtike? Sedov je odgovoril: «Ne more se govoriti o tem, da bi se kdaj človeštvo poznavanje naravnih zako-no zaključilo. Prav tako- ni treba dokazovati, da je razvoj človeške družbe v mnogočen odvisen od tega, kako hitro se izkoriščajo znanstvene pridobitve. Pri tem igrajo temeljne raziskave vodilno vlogo. Katero si bodi odkritje s področja temeljnih raziskav lahko služi kot temelj za še neko revolucijo. Na primer, še do danes je absolutno nejasna narava gravitacije, obstajajo številne uganke na področju elektromagnetskih pojavov, a tudi dela procesov v astronomiji ni mogoče po mnenju astrofizikov pojasniti z znanimi fizičnimi zakoni. Astronavtika je pri teh raziskavah instrument, ki ga ne moremo zamenjati. Zato nam v dogledni bodočnosti ne preti nevarnost zaradi pomanjkanja idej in področij na katerih naj bi se znanost razvijala in usmerjala.» iiiiiiiiiiiiiuimiuiiimniitmiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiimuiiiumniiiiiiiiimiuimimiiiiiiiiiuiimimiimiiiiiiii in včasih kar nepremostljivim o-viram, obnavljati svoje ladjevje in krepiti svoje vrste. S Kočevjem se je skupna nosilnost slovenskega trgovinskega ladjevja povečala na več kot 266.000 ton. Naslednja nova pridobitev se bo imenovala Kamnik. Njen nakup pa šele načrtujejo. Za konec naj povemo še to, da so tudi nekatere ladje nekdanje male obalne plovbe tega podjetja nosile imena naših mest in krajev, na primer: Devin, Sežana, Šmarje, Raven in podobno. Mali potniški čoln se je imenoval Portorož. Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Koristi nekega posla, ki ste vanj vložili dokajšnje napore, bodo večje kot ste si predstavljali. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V svojem poslovanju bodite veliko bolj previdni. Upoštevajte nasvete ljubljene osebe. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ugoden trenutek za vse, katerih dejavnost zahteva pogum in vztrajnost. Uresničili boste vse svoje čustvene načrte. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Okoliščine vas bodo prisilile, da boste spremenili • način svojega dela. Majhen nesporazum v družini. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Zanimivo srečanje v teku jutra vam bo omogočilo nove poslovne perspektive. Z osebo, ki jo ljubite, boste sestavljali. načrte za bodočnost. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne obljubljajte ničesar, kar bi zatem ne mogli izpolniti. Prijetno srečanje v teku večera. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10. ) Ne ustrašite se že prvih težav ker so bolj navidezne. Mir in zadovoljstvo v družini. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11. ) Spremenič organizacijo svojega dela. Srečne ure z drago o-sebo. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ne udeležujte se nekoristnih poslovnih pogovorov. Pazite, da bi neki družinski spor ne uničil vaše sreče. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) S svojo vztrajnostjo. se boste o-tresli nekega zelo neprijetnega posla. Mir in razumevanje v družini. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Težave v odnosih s predstojniki. Izpolnite neko svojo obljubo, ker bi sicer utegnili imeti neprijetne posledice. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Vaša poslovna pričakovanja bodo izpolnjena. Ne bod.te po nepotrebnem ljubosumni. Sovjetskega znanstvenika so nadalje opozorili, da se v najrazličnejših krogih trdi, da obstajajo še druge zapreke, kot so na primer težave, če ne celo pravcate bariere pri informacijah ter naraščanje stroškov pri poskusih. «Vsi ti so resni problemi — je rekel Sedov — toda jaz mislim, da je današnji eksplozivni razvoj osnovnih raziskav, vštevši tu tudi kozmično tehniko, zgodovinsko začasen in omejen pojav. Verjetno bo v bodočnosti ta razvoj bolj miren a stroški za eksperimente ne bodo naraščali tako hitro.» Sedovu so nadalje postavili vprašanje: Če je pravilno mišljenje, da smo na pragu ekološke revolucije, kakšno mesto bo zavzela v njej astronavtika? Sovjetski znanstvenik je tako odgovoril: « Res je položaj protisloven. Biosfera se neusmiljeno spreminja v biptehnosfero. Ta proces je zgodovinsko neizbežen. Naloga ni v tem, da se ta proces ustavi, ker je to nekaj nemogočega, temveč da se tek procesa izkoristi na najbolj zadovoljiv način za človeka, Mi smo danes priče kozmizaciji znanstvenih disciplin, če upoštevamo dimenzije in tehnično opremljenost raziskovanja. Mislim, da bomo v zelo bližnji bodočnosti postali priče ekologizacije znanstvenih d:sci-plin v smislu njihove usmerjenosti na reševanje problemov narave. V globalni ekologiji bo kozmonavtika vršila vsaj dve zelo važni funkciji: preučevanje človeškega okolja ter njegovo nadzorstvo. Morda bo opravljala tudi tretjo funkcijo, se pravi spreminjanje narave.» še drugo vprašanje: da bi vedeli, kaj si lahko dovolimo in kaj ne, bi morali predvsem, kot je samo po sebi razumljivo, razpolagati z izčrpnimi podatki o tem, s kakšnimi viri razpolagamo. Ali ni to res? Sedov je dejal: «Danes se veliko govori o možnostih dištančnih metod za proučevanje naravnega bogastva iz vesolja. V resnici so te možnosti zelo velike. Orbitalna postaja «saljut 3» je na primer posnela precejšnje dele področij Sovjetske zveze, a med drugim tudi pokrajine okoli Kaspijskega morja ter v Uzbekistanu. V prvi od teh pokrajin, ki zavzema ozemlje okoli 40.000 kv. km je bilo odkritih 67 verjetnih ležišč nafte in plinov. Na tem področju so odkrili še e-najst velikih prelomov zemeljske skorje, kjer se lahko domneva, da so ležišča bakra in drugih koristnih kovin. Na področju Ferganske doline v Uzbekistanu je orbitalna postaja v treh mesecih odkrila 84 novih sektorjev, kjer se po današnjih cenitvah skriva pod zemljo na desetine milijonov ton nafte. Že pred časom so se začeli eksperimenti na področju izkoriščanja kozmične tehnike v te namene. Tako so na primer že za časa poleta kozmične ladje «sojuz 9», leta 1970, fotografirali dele ornih zemljišč v Rostovski pokrajini. Ugotovili so, da je mogoče ugotavljati točno polja, ki imajo površine od 16 do 400 hektarov. V primerjavi s snemanjem iz zraka, se iz vesolja opravlja to nalogo zelo hitreje in nekajkrat bolj poceni. «Saljut 3» našel vodo Izpopolnjujejo se metode vesoljske pedologije. Orbitalna postaja «saljut 3» je omogočila obdelavo racionalne sheme izkoriščanja zemljišč v stepah okoli Kaspijskega morja. Pomanjkanje sladke vode je specifičen pojav tega področja. 'Z vesoljskim sondiranjem na površini 2.000 hektarov so našli zaloge sladke in slabo mineralizirane podzemeljske vode, ki se nahaja v manjši globini. Te podzemeljske vode znašajo okoli 3,5 do 4 milijarde kub. metrov. Prav tako je izdelana shema racionalnega napajanja živine ter so predvidena področja morebitnih oaz.» In še vprašanje: «Omenili ste možno vlogo astronavtike kot sredstvo neposrednega delovanja na naravno okolje.» Sedov je odgovoril: «Praktična kozmonavtika je še zelo mlada, nima še dvajset let. Ne more se reči, če bo astronavtika našla sredstva za posege v naravne procese. Prav gotovo pa je mogoče, da bo to. povezano s spreminjanjem podnebja. Želel bi poudariti samo, da bodo taki posegi morali imeti globalen značaj in da se jih bo treba lotiti z največjo odgovornostjo, ker bi sicer škoda utegnila biti večja od koristi.» In še vprašanje: «Zemlja se če-sto primerja z vesoljsko ladjo, katere viri so omejeni. Nekateri tuji učenjaki predvidevajo celo tako imenovani kolaps, to je izčrpanje možnosti za razvoj človeške družbe. Ti učenjaki celo navajajo kot skrajni rok, in sicer leto 2100. Ali so take bojazni opravičehč?'» Sedov je odgovoril: «Nisem nagnjen na to, da bi se pridružil tem mračnim prognozam. Nasprotno, prepričan sem, da bo človeštvo doživelo v prihodnjem stoletju o-gromen napredek. Primerjanje našega planeta z vesoljsko ladjo je do gotove mere umestno. Toda i-stočasno se moramo zavedati dejstva, da v neki taki vesoljski ladji (planet Zemlja) živi in dela množica «posadk» in da se problem usklajenosti teh posadk ne more reševati z nikakršno psihološko selekcijo. Vse je odvisno cd dobre volje in nagnjenosti k vzajemnemu razumevanju. Protislovja med naravo in družbo se rešujejo v različnih socialnih gospodarskih sistemih na različen način in prav zato je mogoče da so zaradi tega naše prognoze v takšni meri protislovne. Izšel ob jubilejih «Tolminski zbornik» Drugi, zelo zajeten «Tolminski zbornik» obravnava v 60 člankih jubilejne zgodovinske teme: 260-let-nico tolminskega punta, 800-letni-co Bovca in 30-letnico osvoboditve, številni zapisi, razprave, fotografije, pesmi in drugo gradivo sku- šajo osvetliti manj znane tolminskega okoliša. Zbornik je izdala Kulturna skupnost Tolmin. in razkriti bolj ali mejnike v zgodovini Obnavljajo Zupančičevo rojstno hišo Rojstna hiša pesnika Otona Župančiča na Vinici je ogrožena. Ker je nihče ni vzdrževal, vse bolj propada, zato je temeljna kulturna skupnost Črnomelj že v letu 1973 zajela v svoj program tudi sanacijo in odkup pesnikove hiše. ki naj bi z urejenim, muzejem costala kulturni spQnigi&k za vse Slovence. Zaradi pomanjkanja- sredstev se je kulturna skupnost: Črnomelj o-dločila za zbiralno akcijo, ki naj bi zajela vso šolsko 'in' izvenšol-Sko mladino v Sloveniji. Vsak učenec in član mladinske organizacije naj bi prispeval «Župančičev dinar», se pravi vsaj en novi dinar. Zavod za šolstvo SRS je akcijo odobril in vsem šolam poslal pismeno priporočilo, da bi pobudo podprle. Zavod je akcijo ocenil kot vzgojno dejanje. Tako je kulturna skupnost Črnomelj že leta 1973 poslala vsem šolam posebno prošnjo za sodelovanje pri zbiranju «Župančičevega dinarja». Ker pa je akcija tekla . zelo počasi, ■ je KS lani vsem šolam, ki se prošnji niso odzvale, poslala novo vabilo — toda odziv še vedno ni bil zadovoljiv. Do danes je 498 šol in 16 društev, zavodov ter posameznikov zbralo nekaj nad 180 tisoč dinarjev. Župančičevo rojstno hišo je kulturna skupnost lahko odkupila; trenutno podjetje BEGRAD iz črnomtja opravlja adaptacijska dela. v ■ pri-tlič:u, prostovoljno pa pomagajo tudi člani viniškega prosvetnega društva. S temi deli naj bi predvidoma končali oktobra. Zaradi preurejanja je pesnikova spominska, soba za zdaj zaprta. 18.15 19.15 20.00 20.40 21.45 22.45 19.30 20.30 21.00 21.45 14.40 15.40 16.00 18.00 19.05 19.20 20.30 21.05 22.05 22.15 22.45 23.00 19.00 20.55 21.15 21.30 23.00 23.15 ČETRTEK, 4. SEPTEMBRA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Program za mladino: Ridolini doganiere Športni dnevnik Italijanske kronike in Vremenska slika DNEVNIK IZREDNA POTOVANJA MORITZA AUGUSTA BENJOWSKEGA Madžarski pustolovec Benjowski bo to pot že četrtič na televizijskem ekranu, kjer nam bo prikazal svoje dogodivščine po svojem begu iz neke trdnjave na polotoku Kamčatka. V tej trdnjavi’ bi moral Benjowski ostati vse svoje življenje, ker je bil obsojen na dosmrtno ječo po porazu poljskih upornikov proti cesarici Katarini IL Benjowski se skupaj s svojimi tovariši polasti neke ladje ter začne svojo pot po Tihem oceanu. Nekdanji general poljskih upornikov se sicer spozna na plovbo, toda kmalu se prepriča, da težave presegajo njegove moči. Na potovanju trčijo v veliko ledeno gmoto in le za las se jim posreči, da zaplujejo proti tropskim vodam. NOVI SOLISTI DNEVNIK Vremenska slika DRUGI KANAL Sredozemske igre — prenos iz Alžira DNEVNIK Skoraj resnična zgodba — Glasbeni program Nastopa Marcella ANNI QUARANTA Ta teden se bo začel dokumentarec v petih nadaljevanjih, ki je posvečen italijanski kinematografiji od let neposredno pred zadnjo vojno do leta 1950. Razdobje, ki ga bo oddaja analizirala je zelo živo, saj zadeva drugo svetovno vojno, odporniško gibanje, porod demokratičnih ustanov, obnovo ter velike in majhne spremembe v življenju ljudi. Avtorja Ghigo De Chiara in Nicoletta Artom bosta prikazala dve resnici: navidezno resnico nacističnega režima ter avtentično, ki jo obnavljata s filmskimi dokumentarci, ki so jih izdelali številni režiserji, ki so nasprotovali režimu. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Sredozemske igre — Odbojka Filmski pregled Sredozemske igre — Boks Sredozemske igre — Plavanje Obzornik Napoleon in ljubezen: Marie Luise Dramska serija DNEVNIK CVETNI PRAH, serijska oddaja 110. policija Kam in kako na oddih DIAGONALE V današnjih Diagonalah bomo videli prispevek o kulturni dejavnosti zamejskih Slovencev v Italiji: prispevek Tomaža Terčka o gorskih nesrečah, ki so letos vznemirile slovensko javnost je drugi po vrsti, v tretjem pa bo govor o atomskih odpadkih (pripravil Tone Smolnikar) ali pa o prvih gradbenih brigadah — ki ga je pripravil Drago Pečko DNEVNIK Sredozemske igre — Vaterpolo in nogomet, posnetki KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA SREDOZEMSKE IGRE - Boks Otroški kotiček, Risanke DNEVNIK DVE UNČI SVINCA, celovečerni film V glavnih vlogah so Robert Wood, Norman Clar in Lucia Mo-dugno, režija Maurizio Lucidi Likovni nokturno: Knjige in več kot to Sredozemske igre, Plavanje TRST A 7.15, 8.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Slovenski razgledi; 13.30,Glasba po že^ Ijah; 17.00 Spored za mladino; i3.15 Umetnost in prireditve; 18.30 V ljudskem tonu: 19.10 človeško telo in njegove obrambne sposobnosti; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 Radijska drama «Tonko»; 21.35 Polifonska glasba; 22.00 Južnoameriški ritmi. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.30 Poslušajmo jih skupaj; 10.00 Z nami je. . .; 11.00 Glasba in nasveti; 11.30 Melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Plošče; 15.00 En glas, ena zgodba; 15.30 Lahka glasba; 17.45 Poje Mladen Kozjak; 18.00 Mladinski klub; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Glasba po željah; 19.30 Čarobna godala; 22.00 Radijski oder; 23.35 Slovenski solisti. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Plošče lahke glasbe: 9.00 Vi in jaz; 11.10 Nemogoči intervjuji; 12.10 Četrti program; 13.20 Glasbeno-govorni spored; 14.05 Folk glasba; 15.00 Za vas mlade; 16.00 Sončnica; 17.05 Simfonična in komorna glasba; 19.30 Jazz; 21.10 Koncert; 21.50 Klasik leta: Boccaccio; 22.20 Ponovno na sporedu z M. Marche- sijem. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj; 8.55 Orkestri; 9.30 TV priredba; 9.50 Plošče za poletje; 10.35 Zabavni program; 14.00 Plošče; 15.00 Stare in nove pesmi; 15.40 Glasbeno-govorni program; 17.35 Nove plošče; 18.45 Glasba pod vedrim nebom; 19.55 Superso-nic; 21.29 Popoff; 22.50 Človek v noči. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 14.00, 16.00, 20.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola za višjo Stopnjo; 10.30 ìz glasbenih šol; 11.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 S pihalnimi godbami; 14.30 Priporočajo vam. .; 15.10 Komorni zbori RTV Ljubljana; 15.40 «Mehurčki»; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.45 «Vrtiljak«; 17.45 Naš podlistek; 18.20 Iz opernega arhiva; 19.05 Revija orkestrov in solistov; 20.40 Jazz; 20.50 Lahko noč, otroci!; 21.00 Četrtkov večer; 22.00 Literarni večer; 22.40 Lepe melodije; 23.20 Dvorak: Kvintet za klavir in godalni kvartet; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. iiiiiiiiiiiiiiiìiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiéiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliÈiiiiiiìliniìiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi111 BRATA' piše Ciril Calè - riše Željko Lordanic PRIMORSKI DNEVNIK SPORT SPORT SPORT 4. septembra 1975 11. DAN 7. SREDOZEMSKIH IGER V ALŽIRU NOGOMET «2. PUNTARJEV MEMORIAL» NA PROSEKU Italiji še dve itati v plavanju Pomlajena enajsterica Brega Med posamezniki Esteva navdušil Jugoslavija osvojila še po dve srebrni in bronasti kolajni Na tretjem dnevu plavalnih tekem na sredozemskih igrah so podelili pet kompletov kolajn. Italija in Španija sta osvojili po dve, tretja u-spešna država pa je bila Francija. Po današnjem uspehu je tako v tej panogi prva Italija, ki je doslej izbojevala šest najbolj žlahtnih kovin. Takoj za Italijo je Španija samo z eno zlato kolajno manj. Med plavalci je nedvomno daleč prvi Španec Esteva, ki je bil nič manj kot štirikrat prvi in enkrat drugi. Tudi jugoslovanski plavalci so bili v tretjem dnevu dokaj uspešni, pa čeprav niso segali po zlatu. Na 200 m prosto je bil Rovinjčan Sandro Rudan drugi, ki je pripravil največje prijetno presenečenje. Dvojčka Predrag in Nenad Miloš sta bila na drugem oziroma tretjem mestu na 100 m hrbtno. Z bronasto kolajno se lahko ponašajo Jugoslovani v štafeti 4x100 m prosto, kar je bilo največ v danih okoliščinah. Mladi jugoslovanski rekorder Petrič je tudi zadovoljil na najdaljši progi 1500 m s petim mestom in za nekaj več kot osem sekund za najboljšim osebnim rekordom. Borba za prvo mesto med Špancem Basom in Italijanom Af-frontejem je bila prava športna poslastica. Tunizijec Gharbi pa je z osvojenim tretjim mestom poskrbel še za eno presenečenje po zmagi na 400 m prosto. Prvi trije plavalci so izboljšali državne rekorde, zmagovalec pa še iger. IZIDI 1500 m: 1 Bas (šp.) 16'27’TO, 2. Affrante (It.) 16'28”55, 3. Gharbi (Tun.) 16’30”57, 5. Petrič (Jug.) 16’49”36. 200 m prosto: 1. Guarducci (It.) 1’ 57”55, 2. Rudan (Jug.) 2’00”48, 3. Pangaro (It.) 2’00”53. 4x100 m prosto: 1. Italija 3’36”79, 2. Španija, 3. Jugoslavija. 100 m hrbtno: 1. Esteva (Španija) 1.00”20, 2. Predrag Miloš (Jug.) 1’01”44/ 3. Nenad Miloš (Jug.) 1’02”02. 100 m hrbtno (ženske): 1. Testez (Fr.) 1’08”88, 2. Cesari (It.) 1' 08”89, 3. Fontana (Šp.) 1'10'’83, 6. Porenta (Jug.) 1’14”25. Odbojka Pred zadnjim naskokom na zlato kolajno z Italijo so jugoslovanske odbojkarice prepričljivo odpravile tudi poprečne Egipčanke s 3:0. Izbrana vrsta Egipta se je morala v treh setih zadovoljiti z osmimi osvojenimi točkami. V četrtem kolu je bila Italija prošta. Pred jutrišnjim neposrednim obračunom imata ti dve reprezentanci po šest točk in bo tako zmagovalec tega srečanja osvojil zlato kolajno. Tekma bo verjetno izredno izenačena, ker sta si o-be ekipi enakovredni. V moški konkurenci je Maroko premagal Tunizijo s 3:1. Vaterpolo Grčija — Alžirija 11:2 Španija — Maroko 11:0 Skoki v vodo Skakalke v vodo so se pomerile za kolajne v skokih z deske. Najboljša je bila Španka Nunez pred Francozinjo Viles in Italijanko Marchi. Jugoslovanki Alenka Kralj in Vojka Grilc sta se uvrstili na 7. in 8. mesto. REZULTATI: 1. Nunez (Španija) 372,25 točke, 2. Viles (Fr.) 366,25, 3. Marchi (It.) 356,60. nogomet danes NA OPČINAH «Gajevci» spet zaposleni . ko bodo «gajevci» i-ni n V. osianju dvodnevni nogomet-ormr, ki ga organizira turistič- na ustanova. Nogometaši Gaje se bodo sestali tudi s predstavniki prosvetno - kulturne in športne organizacije iz Šoštanja, saj jih «veže» gropajko - padriška šola K.D. Kajuha, ki je vzpostavila prijateljske stike s Šoštanjem. V Šoštanj bodo odpotovali obenem tudi teniški igralci sekcije Gaja, ki se bodo v nedeljo spoprijeli z domačini, žal, bo ostala doma ekipa balinanja, kajti domačini ne razpolagajo z bahnarsko ekipo. JUGOSLOVANSKI POKAL Olimpija poražena LJUBLJANA, 3. — V šestnajstini fmala za jugoslovanski nogometni pokal je včeraj v Ljubljani Hajduk premagal Olimpijo z 1:0. Odločilni gol je dosegel Buljan iz enajstmetrovke, šest minut pred koncem tekme. Ostali izidi: Osijek - Radmčki Niš 0:1; Vardar H. - Mura 4:1; Jedinstvo - Radnički 1:3; Timok - Željezničar 0:2; Vojvodina - Cement 5:1; Priština - Istra 2:3: Lovčen - Proleter 2:1; Beograd -Dinamo 0:2; Sloboda - Ada 5:0; Ve-lež - Radnički Kragujevac 2:1. FOREST HILLS, 3. — V osmini finala mednarodnega teniškega turnirja v Forest Hillsu so včeraj dosegli naslednje izide: Orantes (Španija) -Jauffret (Francija) 6:4, 3:6, 6:3, 6:4; Fillol (čile) - Meiler (ZRN) 6:1, 6:1, 6:2; Nastase (Romunija) - Ramirez (Mehika) 6:4, 5:7, 6:0, 6:7, 6:3; Vi-las (Argentina) - Kodeš (ČSSR) 6:2, 6:0, 6:0. iiiiiniiiiuiiiiiiiiimiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiimmiiifiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiuimiiiiiiiiiiii JADRANJE V SESUANU V NEDELJO TRADICIONALNA JADRALNA REGATA ČOPE Nastopili bodo lahko vsi slovenski zamejski jadralci Letošnja jadralna sezona na Tržaškem je bila še posebno živahna, saj je naše mesto gostilo celo svetovno prvenstvo. V nasprotju s tem pa je bilo o delovanju našega e-dinega zamejskega slovenskega jadralnega kluba Čupe sHiati bolj malo, kar pa še daleč ne pomeni, da je aktivnost v tej organizaciji zamrla Značaj delovanja te zamejske pomorske organizacije je pač tak, da je njeno delovanje pretežno notranjega značaja, saj je glavna naloga Čupe predvsem ta. da nudi svojim članom možnost za jadralno udejstvovanje, medtem ko je tekmovalnost kot taka bolj drugotnega pomena. Kot vsa leta doslej pa bo Cupa tudi letos priredila tradicionalno tekmovanje pred Sesljanskim zalivom. ki je namenjeno slovenskim jadralcem z našega področja. To tekmovanje je značilno predvsem zato, ker lahko na njem nastopajo jadrnice vseh razredov, saj glavni namen tega tekmovanja ni v osvajanju visokih mest na končni lestvici, ampak predvsem v družabnosti, ki se razvija na teh prireditvah. Tekmovanje je torej bolj sredstvo, kot namen, zato lahko rečemo, da so čupine regate taka tekmovanja, ki se pri, zamejskih 'Slpveričil^^iiaibolj približujejo olimpijskemu načelu: «Pomembno je sodelovati, ne pa zmagati.» Letošnja Čupina regata bo na sporedu v nedeljo. Tekmovalci se bodo morali zbrati vsaj uro pred začetkom, ki je najavljen za 10. uro. Italijani v Riu RIM, 3. —- Mednarodnega atletskega tekmovanja za «Latinski pokal», ki bo letos v dneh 5. in 6. sep- tembra v Rio de Janeiru, se bo u-deležila tudi italijanska reprezentanca. Sestavljena bo takole: Moški 100 m, 200 m in 4x100 m: Albertini, Čurini, Rasori in Caravani. 400 m: Bongiorni in Magnani. 1500 m in 5000 m: Arese, Riga in Trambaiolo. 110 m ovire: Dovichi in Ronconi. Disk: Botti. Daljina: Albero in Arrighi. Palica: Di Addezio. Ženske 100 m, 200 m in 4x100 m: Bottiglieri, Gnecchi, Molinari in Nappi. 100 m ovire: Ongar in Battaglia. Krogla in disk: Petrucchi, Scaglia. Reprezentanca se bo vrnila v Italijo predvidoma 8. septembra. SAN MARTINO DI CASTROZZA, 3. — Pinto in Bernncchini (lancia stratos) sta osvojila prvo mesto na rallyju v San Martinu. Zmagovalca sta bila v vodstvu že od prve etape in sta nato vzdržala skozi 1.200 km vse napade nasprotnikov. Na drago mesto sta se uvrstila Verini - Rossetti (fiat abarth 124 rally). J W VESTI LA ŠD Sokol vabi vse svoje odbojkarice, mlajše in starejše, na sestanek, ki bo v ponedeljek, 8. septembra, ob 20. uri v dvorani SPD Igo Gruden v Nabrežini. * * * ŠD Sokol vabi na pogovor starše starih in novih članov ekipe mini-basketa in starše otrok, ki bi radi v letošnji sezoni obiskovali tečaj o-troške telovadbe. Sestanek bo v dvorani SPD Igo Gruden v Nabrežini v torek, 9. septembra, ob 20. uri. presenetljivo premagala Zarjo Drevi ob 20.30 bo na sporedu srečanje Primorje ■ Pol. Opicina Zarja — Breg 1:2 (0:0) ZARJA: Puzzer, Gotti, D. Marc, Samese, I. Marc, V. Križmančič, Grgič, Žagar, Bidussi, Grahcnja. BREG: Taurian, Rodella, Kreva-tin, Kraljič, Sancin (v 70. min. Čuk), Kauzki, Beržan, Klun, Krmec (v 40. min. Lovriha), Mikuš, Strnad (v 60. min. Zobec). STRELCI: v 72. min. Kraljič, v 76. min. Grgič, v 86. min. Beržan. SODNIK: Vignanelli iz Trsta. GLEDALCEV: 300. V drugi tekmi «Puntarjevega memoriala» je enajsterica Brega nepričakovano premagala solidno enajsterico Zarje. Tekma je bila vseskozi zanimiva in borbena, predvsem v drugem delu igre, ko so padli tudi vsi trije goli in obe ekipi sta v tem delu sprožili tudi najnevarnejše akcije. Zmagal je Breg, vendar Zarja je bila solidnejša ekipa. Bazovci imajo urejeno sredino igrišča z dvojico Bon - Bidussi, v obrambi pa so V. Križmančič, Gotti in I. Marc (tokrat najboljši v vrstah Zarje) pravi stebri. Pod pričakovanjem je zaigrala napadalna vrsta, v kateri primanjkuje spretni strelec. Res sicer, da sta se dva strela Grahonje odbila od prečke. Tudi Brežani so se izkazali v o-brambi, kjer je izstopal Kauzki v vlogi prostega. Sredina igrišča je nekoliko odpovedala. Kraljič, ki je lansko sezono igral pri mladincih Torina, ni še v pravi formi, Klun je slabo začel, nato se je znatno poboljšal, medtem ko je bil Mikuš vedno na pravem mestu. Šibka točka Brega je bil napad, neglede če so «plavi» dosegli dva gola, saj je drugi gol padel zaradi nesporazuma branilcev Zarje Najboljši v vrstah Zarje I. Marc, v vrstah Brega pa Mikuš. V. H. * » * V tretji tekmi «2. Puntarjevega memoriala» je sinoči na Proseku Costalunga premagala Kras s 5:0 (3:0). SKUPINA D Ausgburg — Udinese 1:0 (1:0) Čeprav je Ausgburg zmagal le z enim golom razlike, ki ga je dosegel v 37. minuti Tripbacher, pa je bila zmaga nemških nogometašev povsem zaslužena, saj so prikazali hitrejšo in moderno igro od Udine-seja. OBVESTILO Športno društvo Primorje obvešča vse mlade nogometaše s Proseka, Kontovela, Gabrovca in o-kolice, letnike 1962, 1963, 1964, ki nameravajo pristopiti k društvu, da se javijo vsak dan od 19. do 23. ure na sedežu Primorja. Naj omenimo, da se bo prvenstvo začetnikov pričelo že 14. sept. letos. prvem polčasu presenetili reprezentante ČSSR z golom Coronice. V drugem delu tekme pa so Čeho-slovaki nadigrali Tržačane predvsem zaradi telesne priprave in so tako v 45 minutah dali nasprotnikom kar štiri gole. V tem delu je ČSSR pokazala povsem zadovoljiv nogomet in je bilo že v tem srečanju jasno, da bodo nogometaši ČSSR eni od kandidatov za končni naslov. SKUPINA C Pro Gorizia — S. Giorgina 1:0 (1:0) Srečanje se je praktično končalo že v 4. minuti, ko je Goričan Burel-li dosegel edini gol tekme. Zaman so bili nato vsi napadi gostov, da bi stanje popravili. Domačini so bili v obrambi dokaj zanesljivi in so tako osvojili prvi dve točki na tem turnirju. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii . '• Nogometni turnir za presenečenjem. Gaja «2. Puntarjev memorial» se je pričel z veni. m je namreč prisilila Portuale na remi (1:1). Na sliki posnetek s te tekme V NOGOMETNEM TURNIRJU ZA VETERANE PO TEŽKEM IN DOLGEM PRIČAKOVANJU Jutri prvi spopadi Nova Gorica končno ima za «1. pokal Pertota» novo nogometno igrišče Prva tekma: Portuale ■ Tabor Sežana Jutri se bo na Proseku začel no- «TROFEJA PIERI» V malem derbiju zmaga Tržačanov V torek se je v Trstu pričel mednarodni mladinski nogometni turnir za trofejo «Riccardo Cesare Pieri». V malem deželnem derbiju je Triestina premagala Monfalcone. Od o-stalih ekip je najbolj presenetila reprezentanca ČSSR, ki je gladko odpravila San Giovanni. .. SKUPINA A Triestina — JVfenfalcone 3:2 (0:1) Dokajšnje število ljudi se je zbralo na stadionu «Pino Grezar» za u-vodno tekmo tega mednarodnega turnirja. Na sporedu je bil deželni derbi mladincev Triestine in Monfal-coneja. Zmagali so Tržačani s tesnim izidom 3:2, potem ko so gostje končali prvi polčas v vodstvu 1:0. Gole za Triestino so dali Salgarello 2 in Furlan 1, za Monfalcone pa Pe-ressinotto in Malaroda po enega. SKUPINA B ČSSR — S. Giovanni 4:1 (0:D Nogometaši San Giovannija so v V drugem kolu «Puntarjevega memoriala» je Breg (na sliki) v slovenskem derbiju premagal Zarjo z 2:1 j gometni turnir veteranov, ki ga orga-i nizira odsek veteranov Primorja. Za turnir se je prijavilo šest ekip, ki ■ bodo potegovale za «I. pokal Mario Pertot». S tem se hočejo veterani Primorja oddolžiti spominu tragič-i o preminulega večletnega vzornega nogometaša Primorja, kateremu je kruta usoda pretrgala nit življenja 12. septembra 1968. Kdo je bil Mario Pertot? Mario se je rodil na Kontovelu 23. februarja 1926. Že kot mlad fant je okusil na lastni koži grozote trdega življenja. Leta 1943, ko mu je bilo le 17 let, so ga priprli in z «Battaglione speciale» poslali v Aquilo, kjer je ostal do kapitulacije. Ideal boljše bodočnosti, zvestoba do materinega jezika in naroda so ga spet odtrgale od doma. S skupino domačinov se je odpravil k partizanom, vendar so ga nemški o-kupatorji v Pliskovici na Krasu u-grabili in ga odpeljali prej v taborišče v Buchenvald in nato še v Dachau. Tam je Mario prestal vse grozote, ki jih lahko prenaša človeško' telo, in to se mu je poznalo, ko se je po osvoboditvi vrnil ves izmučen v domačo vas KontoVel. V krogu svojih dragih si je postopoma o-pomogel in se vključil v vaško skupnost. Ugajal mu je šport in zato je takoj po obnovitvi (1947) domačega športnega društva prestopil v vrste Primorja, ki je takrat zajelo vso mladino s Proseka in Kontovela. Tu je Mario igral vrsto let in je bil vedno točen in vesten nogometaš, čeprav so ga večkrat pustili ob strani. To ga ni nič razburilo ali užalilo, kajti že na prihodnji tekmi ali na treningu je bil vedno med prvimi. Potrpežljivo je znal čakati brez ugovarjanja. Skratka, odlikoval se je zaradi požrtvovalnosti. Prav zaradi tega je do razpusta društva (1954) poleg nogometaša opravljal tudi več let funkcijo odbornika. Po obnovitvi Primorja (1963) je bil prvi podporni član Primorja, saj je na knjigi takratnega seznama pod številko 1. zapisano Mario Pertot — Kontovel, 7. To jasno dokazuje, kako je bil Mario, kljub temu, da ni igral več nogometa še vedrjo navezan na društvo. Zadnjič je Mario obul nogometne čevlje junija 1968, ko je Primorje organiziralo «L nogometni turnir veteranov». Takrat je Mario igral z ekipo Kontovela, ki je osvojila prvo mesto pred Križem, Trebčami, Prosekom in Banami. Tri mesece pozneje mu je kruta usoda pretrgala nit življenja. V bližini doma in sicer na Božjem polju, ko je spremljal težak žerjav, je postal žrtev nesreče in, kljub hitri pomoči, je zaradi hudih telesnih poškodb podlegel . SPORED Petek, 5.9. Portuale - Tabor (Sežana) Sobota, 6.9. S. Giovanni - Opicina Sreda, 10.9. Primorje - Ponziana Petek, 12.9. prvi polfinale Sobota, 13.9. drugi polfinale Vse tekme bodo na proseškem pravokotniku, s pričetkom ob 19. uri. Tudi mali finale za 3. mesto in finale za 1. mesto bo na Proseku in sicer v četrtek (18.9.) ob 19. uri o-ziroma 21. uri. B. R. Odprtje igrišča bo v nedeljo, 7. septembra Mario Pertot Po težkem in dolgem pričakovanju zaradi obnove glavnega nogometnega igrišča v športnem parku v Novi Gorici, ker se je nepredvidoma precej zavleklo, bo 7. septembra 1975, ob 16. uri s prvenstvenim nogometnim derbijem med NK Vozila in NK Primorje, končno le odprto novo igrišče, toda letos še omejeno le na prvenstvene članske tekme. Ruše so položene in kar dobro že zarastle, igrišče je registrirano v izmeri 100 X 66 metrov. Bati se je, da ne bi vreme zagodlo svoje. Več kot 12 let je minilo, odkar smo v Novi Gorici svečano odprli športni park, ki je edini na Primorskem, toda vse do letos športne naprave niso ustrezale, da bi Nova Gorica, kljub ugodnim podnebnim razmeram postala eno od središč za prezimovanje številnih jugoslovanskih in tudi za goste izven meja. Potreben je bil čas, vztrajnost, dobra volja in posebno še velika finančna sredstva. Tudi atleti so dobili dragoceno stezo za teke in skoke iz syntelasta. Svečana òtvdritév lé-teK bo v soboto, 6. septembra 1975. ob 15.30, ko bij atlčt^i'krjterg' šestih mest Slovenije V moških h:‘ženskih disciplinah. Sedaj, ko je ozelenitev na glavnem nogometnem igrišču gotova in ko se končuje v Novi Gorici tudi moderen hotel Argonavti z zimskim bazenom in raznimi manjšimi športnimi igrišči, bi se morali le že skupaj sestati in to čimprej, športni, turistični in gostinski delavci zaradi dobrega počutja gostov športnikov, kar je najboljša reklama v prihodnje. Pri tem pa je še predpogoj, da se ugradi povprečno drenažo na pomožnem nogometnem i-grišču, da bi novega čuvali v. slabem vremenu. Pri vsem tem pa je treba le čestitati zaslužnim športnim delavcem in delovnim kolektivom, ki so prispevali sredstva za nove atletske naprave in nogometno igrišče. V nedeljo, 7. septembra, bo v Novi Gorici velik športni dogodek in vsekakor rekorden obisk na prvenstveni nogometni tekmi lokalnih rivalov članov SNL med domačimi Vozili in novincem ajdovskim Primorjem. Vsa nestrpnost bo dosegla višek, ko bo padobranec snustil žogo na sredo igrišča 10 minut pred začetkom tega srečanja. R. Varl NOGOMET m Udinese Ponziana V sinočnji tekmi za italijanski nogometni pokal polprofesionalcev je Udinese v Tržiču premagal Ponzia-no s 3:0. Priprave naših košarkarjev. Bor ŠZ Bor letos proslavlja 10-letnico ustanovitve košarkarske sekcije. V vseh teh letih je Bor zgradil tako sekcijo, ki je že sedaj v društvu ena najštevilnejših. Bor bo tudi letos nastopal skoraj v vseh prvenstvih, in sicer: v promocijskem prvenstvu, z mladinci, s kadeti, z naraščajniki, z dečki, in v dveh prvenstvih mi-nibasketa. Poleg tega bodo borovci igrali v prvenstvu prve divizije, v prvenstvu «Speranze» in v letos novem prvenstvu «Propaganda». Kot vidimo, bo tudi letos Borova sezona izredno pestra. Seveda pa ne moremo mimo dejstva. da je letos društvo spet dobilo za trenerja Maria Marija, ki bo prevzel prvo ekipo. Z novim trenerjem pa bo letos Bor startal za napredovanje v višjo ligo. Že lani se je Boru le za las izmuznilo napredovanje, saj so «plavi» le v odločilnem srečanju z Libertasom izpadli iz boja za napredovanje. Letos pa bi morali z večjo izkušenostjo naši košarkarji le doseči zaželeni cilj' Fantje so že začeli s treniranjem, saj jih že prihodnjo soboto in nedeljo čaka izredno va žen test: v Dolini bo namreč Bor v okviru desetletnice ustanovitve košarke priredil turnir, na katerem bodo poleg «plavih» nastopili še košarkarji Patriarce, Olimpije iz Ljubljane in Pallacanestro Trieste. Ta turnir bo v soboto, 13.. in v nedeljo, 14. septembra. Poleg članov pa so začeli s treningi tudi mladinci, kadeti, naraščajniki in dečki. Fantje trenirajo vsak dan: mladinci in kadeti pod vodstvom B. Lakoviča, naraščajniki in dečki pa pod vodstvom R. Štoklja, F. Perka in E. Košute. Mladinci bodo zaposleni že v soboto in nedeljo, ko bodo skupno s člani nastopili na turnirju Scaglietta, nato pa jih čaka mednarodni turnir (27. in 28. t. m.), ki bo v okviru 10 letnice košarke pri Boru. Tudi naraščajniki bodo že v nedeljo igrali. Ob 16. uri se bodo namreč v Miljah spoprijeli proti tamkaišnji ekipi Inter, v okviru občinskega praznika. Z minibasketom pa bodo pri Bo ru verjetno začeli s pričetkom šolskega pouka. Pcrazdellfev ekip: Člani .— trener Mario Mari. Mladinci in kadeti — B. Lakovič. Naraščajniki — Renato Stokelj. Dečki, «Speranza» in «Propaganda» — Marko Oblak, Edi Košuta in Franko Perko. Minibasket — Renato Štokelj in Valter Vatovec. edko & I Ì 7. Maj v deželi Sovjetov ODKRITJE SREDNJE AZIJE r0d JDtra do večera sta glavni arhitekt in glavni in- ženir zapisovala Popravilo in dolg seznam materiala, potrebnega za restavracijo Ermitaža. ton <(rP^Ca ^ ton», je zapisala strojepiska, «alabastra - 80 anna - ?nneiita ’ ton> mizarskega lepila-2 toni, mletega ton, asfaltnega kita-100 ton itd.». neea z^ata in tone svinca; tisoč kubikov stavb- številkp ’ v?s'sa- želatine, lakov, žebljev... Zahtevane da ne b^° i 6 astronomske, toda nihče ni dvomil, V Mosl^1- V ada vseSa tega odobrila za obnovo Ermitaža. tevali na' k° samo °d upravnika muzeja Orbellija zah-dišča in n u Vse Popravljeno — tako dvorane kot skla-Orii Posebne zakladnice za čas reevakuacije eksponatov. 29- avgustnm ometniših del je bil datiran z ie brzni-a -i11 *945. leta. «Vse je pripravljeno za sprejem», brzojavd up^.1^ 0rbelu na predvečer tega dne. antičn» ’ skulPt}lre. porcelan, majolika, slike na steklu, stara m > ^7e’ sk*tsko zlato — vse so spet namestili na voi'no r-65 a’ P°. toP0grafskem redu, kakršen je bil pred eksoon f6Z nekaj ,*et’ ko bo muzej v celoti obnovljen in dvoranah razPorejeni v tristo petinštiridesetih razstavnih bodo o ' - 56 -b0 1?iarsikaj spremenilo. Toda za tiste, ki Prvi obiskali muzej po vojni, so vse, kolikor so pač mogli, vrnili na staro mesto in je zato željno čakalo na svoje prve- obiskovalce. V nedeljo zjutraj, 4. novembra 1945. leta, je bilo devetinšestdeset dvoran Ermitaža popolnoma takšnih, kakršne so bile videti v nedeljo zjutraj 22. junija 1941. Goste so pričakali znanstveni sodelavci muzeja, tisti, ki so čuvali Ermitaž ves čas surove blokade in oni, ki so v globokem zaledju čuvali zaklade Ermitaža. Akademek Orbelli je dvignil roko in zavladala je tišina. Njegov govor je bil kratek. «Ermithž je odprt!» Ko sem končal to zgodbo, in Leningrad bi znal povedati gotovo na tisoče podobnih zgodb iz svoje zgodovine in vsakdanjega življenja, sem sinu še čisto na kratko povedal o zgodovini nastanka Zimskega dvorca, ki ga je bil zgradil italijanski arhitekt Rastrelli v letih 1754 do 1762 v stilu «ruskega baroka». 30 kilometrov dolgo pot bi moral prehoditi, če bi hotel obiskati vse sobe, sobane in dvorane Zimskega dvorca, v katerem je danes ena največjih umetniških galerij sveta, imenovana Ermitaž, v kateri je nič manj kot dva milijona in pol eksponatov. Potem smo spet sedli v avtobus in bežni, nagli ogled Leningrada se je nadaljeval. Zaustavili smo se ob, enem najlepših izmed številnih kanalov, ob kanalu Gribojedova. Takoj na njegovem začetku stoji nenavadna cerkev, zelo podobna, skoraj imitacija, slavni cerkvi Vasilija Blaženega, ki stoji na Rdečem trgu v Moskvi. Cerkev stoji izven vseh arhitektonskih pravil kar na sredi ceste in se širi še malce nad kanal. Cernu? Odgovor nam daje zgodovina: cerkev so zgradili natanko na tistem mestu, na katerem je bil v atentatu ubit 1. marca 1881 ruski car-tiran Aleksander II. Tako stoji zdaj še danes cerkev Vstajenja kot nekakšen čuden simbol samodržavja in tiranstva, hkrati pa danes prav zavoljo svoje urbanistične neskladnosti bizarno dopolnjuje svoje okolje. In potem se spet peljemo po Nevskem prospektu. t V duhu grem peš po prospektu, ki ga Puškin opisuje v poslednji zimi pred svojo smrtjo; poln je konjskih vpreg in kočij, sank s svetilkami na olje, s cestiščem iz lesenih brun, toda z istimi hišami, ki so še danes, ki stojijo kot neme priče nekdanje blesteče preteklosti. V eni zmed teh hiš je restavracija Talon, kjer je sedel Puškin in kjer je sedel njegov junak Onjegin ter gledal na drugo stran Mojke dvorec grofa Stroganova, tu je tudi holandska cerkev, kamor je zahajal z očetom veleposlanikom njegov posvojenec George Dantes, tu je tudi hiša, v kateri je bila kavarna Wolfa in Berangerja, odkoder je krenil nekega januarskega dne 1837. leta popoldne Puškin s svojim sekundantom in sedel v sanke, da bi se odpeljal do črne ktor Je Prelel kroglo m umrl, spet tu v bližini, v nisi st. 12, na bregu rečice Mojke, kjer je danes njegov Spet hitimo dalje in peljemo se mimo Marsovega polja, na katerem so grobovi borcev velikega oktobra 1917. leta. Za hip se zaustavimo. Spomnim se Marsovegn polja v Parizu, toda to polje tukaj je čisto drugačno, čeprav so idejo zanj dobili prav v Franciji. Na vseh štirih vhodnih ploščah so napisi, poetska proza prvega prosvetnega ministra sovjetske oblasti Lunačarskega. Razmišljam o tistem času in iščem podobnost z današnjim časom, kajti tako blizu so nam ti ljudje in tisti čas. Tu, na Marsovem polju, so bile do revolucije številne vojaške parade in čezenj so defilirali junaki borodinske bitke in Sevastopolja, zato je tu tudi grob Suvorova poleg junakov oktobra, da bi tako potrdili enovitost ruske zgodovine. Boljšega kraja si ne bi mogli zamisliti za te ljudi, ki so si želeli deželo, prosvetljeno s šolami za otroke, s parki, polnimi cvetja in prav zdaj, ko smo bili tu, je bil park Zares poln cvetja ter nikakor ni bil niti malo podoben pokopališču, temveč veselemu parku, v katerem se igrajo otroci. In prav zato so borci revolucije želeli, naj cvete cvetje in naj se smejejo veseli otroci, kot pravi v nekem napisu tod Lunačarski in tudi zato so pokopani tu, sredi mesta, ne pa na kakem hladnem, daljnem pokopališču. Tu, pred fasado marmornega dvorca, na vrtu, pred glavnim vhodom stoji oklepni avtomobil iz revolucije. To je tisti oklepni avtomobil, ki je stražil štab revolucije Smoljni in napadel Zimski dvorec, z njega je Lenin, ko se je vrnil iz emigracije, govoril, bil je tribuna vodji revolucije in z njega je pozdravil veliko revolucijo, ki se je bila razplamtela. Leningrad; zgodovinski oklepni avtomobil, s katerega je govoril Lenin tritoni se zaustavimo pred Smoljnim. Tistega oktobra 1917. lete so pred Smoljnim defilirali mornarji, delavci, vojaki z bojišč, rdečearmejci, meščani, zvečer pa so prižigali ognje na trgu in proslavljali vest, da je v Smoljni prispel Lenin. (Nadaljevanje sledi) 79 46 38 79 58 23 76 14 70 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Uredništvo, oprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 Podružnica Gorica, Ul Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan. ^twF^oaneV' ij3 1'5° d'n' °b nede|iah 2-— din- za zasebnike mesečno 24,— letno c40. din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—. letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo_______Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT. Gradišče 10/li nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno « upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I, Stran 6 4. septembra 1975 POGAJANJA IA SESTAVO VLADE NA MRTVI TOČKI Stopnjevanje napetosti na Portugalskem zaradi sporov v panju oboroženih sil Odstranitev generala Gontalvesa pogoj socialistov za sodelovanje v vladi - Sovjetska zveza ostro napadla portugalske reakcionarne si/e l PZ: .7 pač . kot diplomata, ki je specie- Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst Skrivnosten samomor na sovjetskem letalu tugalskem je še vedno nejasen. De jansko ima oblast v rokah vlada, ki ji je do prejšnjega petka predsedoval Vasco Goncalves, to pa zaradi čedalje ostrejšega trenja med vojaškimi silami. Predsednik republike, general Francisco da Costa Gomes, je na trnju in se takorekoč vsak dan posvetuje s predstavniki raznih strank. Danes je ločeno spre jel tajnika socialistične stranke Maria Soaresa in tajnika komunistične stranke Alvara Cunhala, ki so ju spremljali člani vodstva obeh strank. Sestankoma je prisostvoval tudi poverjeni predsednik ministrskega sveta, admiral José Pinheiro. Rezultati srečanj niso znani, vendar menijo opazovalci, do obstajajo u-godne možnosti za sestavo koalicijske vlade. Socialistični tajnik Soa-res je ob tej priložnosti opozoril predsednika republike, da njegova stranka ne bo stopila v vlado, ako ne bo poprej odstavljen Goncalves, ki mu namerava, kot znano, Costa Gomes poveriti vrhovno poveljstvo vseh vojaških sil. HARAKIRI Po poročanju sardinskih listov je v Sassariju spodletel sporazum o sestavi levosredinske koalicije na pokrajini, ker je krščanska demokracija zahtevala, na bo za predsednika izvoljen njen predstavnik Michele Corda. Le ta je imel že nekajkrat opravka s pravico zaradi goljufije in se je izognil pravični, kazni le zaradi a-mnestije, ki je ravno pravočasno poravnala njegov dolg z družbo. Ne poznamo afere in zato bi le težko sodili, ali je sodnik ravnal upravičeno ali ne. večletna novinarska izkušnja pa nas vsekakor uči. da no navadi obtožnice proti političnim veljakom slonijo na tehtnih indicih, zlasti pa še, ko gre za demokristjane. A tudi če za trenutek prezremo vprašanje, ali je bila obtožnica utemeljena ali ne, dejstvo je, da je KD raje žrtvovala levosredinsko koalicijo, (izvoljena je bila levičarska uprava) kot pa svojega veljaka. Vsakdo pač naredi «harakiri» kot ve in zna: Japonci s sabljo, demokristjani — če nam je dovoljen svoboden prevod Lordovega priimka — s Štrikom. PAZITE SE VISOKIH COKEL Britanska zdravstvena služba je silovito napadla ameriško popevkarico in filmsko zvezdnico Barbaro Streisand. Čemu žolčna polemika? Vzrok so visoke cokle, na katere je pevka kar nora. čevlji z visokimi petami in desetcentimetrskim; podplati so najslabša obuvala, saj povzročajo veliko nepotrebnih nezgod. Skupaj s Streisandovo je služba vpisala na «črn seznam» tudi popevkarja Garyja QUUra in lady Jane Wellesleyevo. bivšo zaročenko britanskega prestolonaslednika. pravo priložnost. V Lizboni niso o zadevi zavzeli še nobenega stališča. Neuravnovešen politični položaj na Portugalskem je izzval ostro kritiko s strani uradnega glasila sovjetske komunistične partije. Kakor poroča agencija Tass, je namreč «Pravda» obtožila portugalske reakcionarje in njihove zaveznike — tudi takšne, ki so nehote njihovi zavezniki — da se z vsemi silami upirajo normalizaciji stanja v državi, ki doživlja hudo krizo. Napad na novo Portugalsko prihaja od vseh strani, nadaljuje «Pravda». V Angoli skušajo imperialisti sabotirati proces dekolonizacije: z dotokom južnoafriških sil v Angolo se je močno povečala dejavnost Fronte za osvoboditev, ki jo financirajo, kot znano, ameriški monopoli ni Peking. Glasilo sovjetske komunistične partije navaja v tej zvezi tudi krvave dogodke v Timorju in delovanje separatistov v Maderi ter na Azorskem otočju. Vse te akcije so naperjene proti portugalskemu ljudstvu z namenom, da se mu prepreči izgradnja boljšega življenja. O dogodkih v Angoli je zavzela danes jasno stališče tudi portugalska vlada. «Komisija za dekolonizacijo» je po večurnem zasedanju sklenila začasno ukiniti določila tako imenovanega sporazuma Alvor, ki je bil podpisan 15. januarja t.l. in predvideva ohranitev portugalske oblasti v Angoli do 11. novembra, to je do proglasitve njene neodvisnosti. Ukrep je komisija utemeljila z nenehnim kršenjem omenjenega sporazuma s strani angolskih osvobodilnih gibanj, ki naj bi bila to tudi sama priznala na nedavnem vrhunskem sestanku v Nakuruju. Obenem je komisija poverila še večjo oblast portugalskemu komisarju v Angoli: po svoji uvidevnosti bo smel odslej kadarkoli oklicati obsedno stanje bodisi v določenih predelih Angole bodisi na vsem njenem ozemlju. S tem naj bi preprečili morebitno paralizo upravnega aparata in razpad gospodarstva, obenem pa zagotovili tamkajšnjemu prebivalstvu redno oskrbo z živili, zavrli notranje selitve iz enega predela države v drugega ter omogočili portugalskim državljanom vrnitev v domovino.... liziran v «destabilizaciji» demokratičnih režimov. Kaže, da se je po nekajmesečnem bivanju v domovini Tasca vrnil v Evropo. Trenutno naj bi se mudil v Rimu, kjer naj bi vodil trgovsko podjetje, ki pa je le kritje za ameriško vohunsko službo CIA. Protosf potnikov zaradi zamude brzca LA SPEZIA, 3. — Razjarjeni zaradi štiriurne zamude brzca Sira-kuze - Turin so potniki ustavili vlak na postaji v La Spezii in u-prizorili ostro protestno manifestacijo. Vlak je vozil z zamudo zaradi močnega naliva na progi, potniki pa so se razsrdili ob napovedi, da bo moral brzec voziti po «polžje» do Turina zaradi preobremenjenosti proge, šele po pol uri pogajanj in prepričevanja se je agentom železniške policije posrečilo prepričati potnike, naj dovolijo odhod vlaka. LONDON, 3. — Skrivnostna smrt na sovjetskem letalu, ki je letelo na progi New York—Moskva: moški, čigar imena niso sporočili, je umrl med poletom in po izjavi poveljnika letala naj bi si nesrečnež vzel življenje s strelom iz samokresa v glavo. Kaže, da gre za nekega letalca, ki pa ni službeno letel v Moskvo. Neznanec naj bi naredil samomor, ko se je letalo približevalo Veliki Britaniji, vendar izven njenega zračnega prostora, zaradi česar je bila preiskava na londonskem letališču samo formalnost. Skopo poročilo Scotland Yarda je tudi zelo megleno, čeprav osvaja tezo samomora. Britanski policijski funkcionarji so poudarili, da je sovjetski veleposlanik v Londonu osebno priporočil, na zadeva ne bo razbobnana in napihnjena. Po nekajurnem pristanku v Londonu je letalo odletelo v Moskvo s truplom pokojnika. Na sliki: letalo na londonskem letališču. BOGOTA, 3. — Tu se je danes začel svetovni kongres hranilnic in posojilnic, na katerem sodeluje 500 delegatov in 52 držav. Kongres, ki se bo nadalieval do nedelje, je odprl kolumbijski predsednik Adolfo Lopez Michelsen. Polemika okrog tega vprašanja se je v vojaških krogih medtem še bolj razvnela. Nekateri listi poročajo, da bo moral general Morais e Silva zapustiti vrhovno poveljstvo letalskih sil, ker je kritiziral odločitev predsednika republike, da prevzame Goncalves najvišje mesto v vojski. Z druge strani je vrhovni poveljnik kopne vojske, general Carlos Fabiao, ki odločno nasprotuje Goncalvesovemu imenovanju, o-biskal predsednika republike ter od njega zahteval, naj prekliče svoj sklep. V nasprotnem primeru naj bi namreč delegatje kopne vojske bojkotirali vrhovno zasedanje gibanja vojaških sil. ki je napovedano za prihodnji petek (razširil se je sicer glas. da bo to zasedanje odloženo). Namesto Goncalvesa predlaga Fabiao za vrhovnega poveljnika vojaških sil generala Otela Saraivo de Carvalha, ki ga podpirajo tudi podpisniki «dokumenta Melo Antunes» in njihovi somišljeniki, skratka, zmerne sile. Na apeliminamem sestanku pred petkovih^ zasedanjem, ki ga je imelo včeraj predstavništvo kopne vojske pod predsedstvom gen. Fabiaa, so izglasovali resolucijo, ki zahteva, da se Goncalves sploh odstrani. Sestanka se je udeležil tudi prizadeti, ki je opravil nekakšno samokritiko: priznal je, da je storil marsikatero napako, vendar je pristavil, da se ne čuti nikakor krivega, temveč je šlo pri vsej zadevi za nesporazum. Zanimivo pa je, da Goncalvesa kljub vsemu podpirajo številni podčastniki in vojaki kopne vojske. Z odstranitvijo Goncalvesa — pravijo — se bo naš položaj v vojski spet poslabšal, izrinili nas bodo v ozadje in povrnili se bomo v obdobje izpred 25. aprila. Medtem je prišla iz Pariza vest, da je tjakaj dopotoval bivši predsednik portugalske republike Antonio de Spinola. Tam naj bi ostal nekako teden dni, nakar se bo menda odpravil v Švico, nato pa v Madrid. Politični opazovalci pripisujejo Spinolovemu potovanju po Evropi velik pomen: to Zaradi sodelovanja s fašističnim režimom Bivši veleposlanik ZDA v Grčiji na zatožni klopi ATENE, 3. — Na zahtevo solunskega državnega pravdnika Antonia Monsana je grško sodstvo začelo preiskavo, da ugotovi morebitno odgovornost bivšega veleposlanika Z DA v Atenah Henryja Tasca pri fašističnem državnem udaru leta 1967. Monsan obtožuje tudi zastopnika mogočne petrolejske družbe Esso za Grčijo Toma Papasa, da je sodeloval s prevratniki. Henry Tasca je bil veleposlanik v Atenah od leta 1970 do leta 1974 in v krogih evropske levice ga o- """"""""""""""" rin'mmiiH"."......."..n ......mm,,,,..,,,,.,.,..,,,.,, MORDA V KRATKEM ODLOČILEN PREOKRET V PREISKAVI Policija na sledi vodji zločinske tolpe ki je ugrabila in ubila Cristino Mazzoni Državni pravdnik v Novari, ki je prevzel preiskavo, je podpisal 17 zapornih nalogov - Tolpa načrtno ubijala svoje žrtve, ko je iztržila odkupnino? - Danes v Eupiliu pogreb nesrečnega dekleta NOVARA, 3. — Vse kaže, da preiskava o ugrabitvi in umoru Cristine Mazzetti napreduje zelo hitro. Danes zjutraj so agenti letečega oddelka kvesture v Novari in karabinjerji a- Castellettu, kjer je bila Cristina za-, govoriti preiskovalci v prihodnjih prta mesec dni, Luigija Gnemmija dneh, saj kaže, da je njihova glav- in Roso Cristano, ki sta bila zaprta včeraj in ki sta bila zadnja «ječarja» milanske študentke; brata Peppina retirali tri domnevne ugrabitelje, h I in Pasqualeja Salva, njihovega sva- katorim cfvo rlnrl o fi oa T .«i 1, ^ C'’...: : _ rp_ n_. . . katerim gre dodati še zakonca Lui-gin'à Qrteffttftijà fft Róso Cristano, ki so jo priprla včeraj pozno zvečer in ki Sta bila zadnja «ječarja» umorjenega dekleta. V kratkem pa bi lahko prišlo celo do senzacionalnih razpletov, saj kaže, da so preiskovalci na sledi tudi voditelju mafijske tolpe. Ni še znano, če je ta Achille Gaetano, ki ga policija že nekaj dni zaman išče in ki se baje skriva na Aspromontu, ali pa gre za drugega mafijca, čigar imena niso še sporočili. Državni pravdnik v Novari dr. Marcello De Felice, ki je prevzel preiskavo zaradi teritorialne pristojnosti, je danes podpisal skupno 17 zapornih nalogov za domnevne u-grabitelje. Vsi so obtoženi ugrabitve, namernega umora, mučenja, združevanja v zločinske namene ter utaje trupla. Od 17 obtožencev je 13 že v novarskem zaporu, druga dva sta zaprta v Švici, dva pa sta pobegnila. Gre za Achilleja Gaetana in Sebastiana Spadara, ki se baje skrivata na Aspromontu, tradicionalnem pribežališču kalabrijskih mafijcev. Poleg sedmih osumljencev, ki so bili aretirani še pred odkritjem trupla Cristine Mazzetti, ukrep novarskega pravdnika zadeva Carla Geroldija, zidarja, ki naj bi zgradil celico v ■ imillliliytniilllllllllllllllillllllilllllllliillllllllll„l,l„l„ll,Illf||||||mi|||||U||||||||||U|||M|||||||||||||||||||||| IZ PISMA VLADNEMU PREDSEDNIKU MORU Tehtni predlogi sindikalne federacije za utrditev E6S Sindikati se zavzemajo za demokratizacijo predstavniških teles Deveterica naj vodi politiko gospodarskega sodelovanja in miru RIM, 3. — Glavni tajniki enotne sindikalne federacije Lama (CGIL), Storti (CISL) in Vanni (UIL) so zaprosili predsed. ministrskega sveta Alda Mora za sestanek, da bi pretresli glavne probleme v zvezi s položajem Evropske gospodarske skupnosti, in to spričo dejstva, da je Italija sprejela predsedstvo ministrskega sveta deveterice. Za sestanek je sindikalna zveza zaprosila Mora s pismom, ki mu ga je poslala pred dnevi, a je bil tisk z njegovo vsebino seznanjen šele danes. Vodstvo zveze CGIL - CISL - UIL poudarja v pismu, da je Italija prevzela predsedstvo EGS v trenutku, ki je za Bruselj'odločilen: izvršna oblast deveterice se je znašla pred nujnostjo, da demokratizira upravno - birokratski aparat in postavi temelje za evropsko združitev. Pismo navaja zatem težak socialno-gospodarski položaj v EGS (nezaposlenih je že 4,5 milijona) in našteva vrsto predlogov o političnih smernicah, ki naj jih v bodoče ubere Rim, kot tudi o nadaljnji politiki bruseljskih oblasti. Po mnenju sindikatov bi se morala EGS med drugim potegovati za sklicanje svetovne konference o su- vami o kooperaciji; njena trgovinska politika in zunanji odnošaji naj temeljijo na načelu sodelovanja in boja proti nerazvitosti, kakor tudi recipročnosti ter enakosti odnosov ta ko do zahodnih industrializiranih kot do socialističnih držav; prispeva naj k izoblikovanju pravičnega in trajnega denarnega sistema, ki bi upošteval interese vseh prizadetih. Sindikalna zveza CGIL - CISL -UIL ima za nujno potrebne še sledeče ukrepe: odobritev enotnega e-nergetskega načrta EGS; uvedbo posebnega sistema za usklajanje denarne in finančne politike posameznih držav članic, s katerimi naj se doseže evropska finančna solidarnost; uskladitev dejavnosti raznih finančnih skladov EGS za skupne in področno opredeljene pobude; sprejetje takšne industrijske politike, ki bo spodbujala predvsem panoge na kakovostni tehnološki podlagi; uvedbo novega sistema za globalno in področno srednje oziroma dolgoročno načrtovanje in slednjič še teme- ljito revizijo kmetijske politike. Sindikati menijo, da bo Evropska j ne, ki so mu preiskovalci na sledi. ka Giovannija Tallarica ter tri o-sumljehce, ki so jih aretiiali danes zjutraj in sicer Alberta Menzaghija, Vittoria Carpina ter Bruna Abrama. Kot rečeno pa gre le za «težake» nasilja, medtem ko je domnevni voditelj mafijske tolpe še vedno na svobodi. Nov uspeh so preiskovalci dosegli z vztrajnim zasliševanjem aretirancev. Vsi so priznali, da so vpleteni v ugrabitev, odločno pr so zavrnili obtožbo, da so Cristino ubili namenoma. Po njihovih izjavah naj bi dekle umrlo zaradi prevelike doze ma- ; mil in mirilnih sredstev, ki so jil jih vsilili. Odločili so se, da jo zakopljejo na smetišču pri Galliate ju, ker so menili, da gre za nadvse varno skrivališče. Kar pa zadeva razpoko, ki so jo zdravniki zasledili na Cristinini lobanji, naj bi bila posledica dejstva, da so njeno truplo prekrili s kamenjem. Kaže pa, da je rezultat obdukcije v odločnem nasprotju s temi izjavami, kot kaže tudi obtožba v zaporne mnalogu. Do tu današnji izsledki preiskave. Vprašanje pa, ki si ga postavljajo vsi je, če je bila smrt milanske študentke res «nesreča na delu» nespretnih banditov, ki so prvič poskusili ugrabitev, ali pa gre za zločinsko tolpo, ki načelno ubija svoje žrtve, ko iztrži odkupnino. UgraL bitev Cristine Mazzetti ima namreč veliko, celo preveč skupnih elementov s še nerešenimi primeri ugrabitev. življenjska pot nekaterih obtožencev kot so Giuseppe Milan, Francesco Gaetano in drugi se prevečkrat križa s potjo Emanueleja Ribo-lija, Giovannija Stucchija in Tullia De Michelija, ki so bili ugrabljeni pred nekaj meseci (pred 11 prva dva pred skoraj 7 tretji), da bi lahko šlo zgolj za naključja. Jasno je, da tem preiskovalci ne črhnejo niti besedice, ker morajo še preveriti vse domneve in najti indice, ki naj podkrepijo njihova sumničenja, že samo dejstvo, da so sklenili prekopati smetišče, kjer so našli Cristinino truplo, kaže pa, da so usmerili preiskavo tudi na to pot. Drugo vprašanje, ki se poraja, ali je zločinska tolpa delovala v okviru kalabrijske mafije, ki je odgovorna za ugrabitev Paula Gettyja in ladjarja D’Amica ter vrste krajevnih petičnežev, ali pa gre za avtonomno skupino? Po mnenju preiskovalcev je druga domneva verjetnejša, saj je kalabrijska mafija doslej dokazala, da ima izredno organizacijo in se je poslužila nasilnih metod le v primeru Paula Gettyja, ker družina ni hotela plačati odkupnine. Ne gre tudi pozabiti, da je mafija doslej vedno spoštovala dano besedo in osvobodila svoje žrtve po izplačilu odkupnine, predvsem pa je zgovorno dejstvo, da je mafijsko razsodišče sodilo Giuliano Angeliniju, prvemu pazniku milanske študentke. Očitno je, da so tudi mafijci hoteli zvedeti, če je tolpa spoštovala «pravila» industrije u-grabitev. Vprašanje je zato, kakšna bo usoda načelnika roparske skupi- na skrb odkritje vseh Cristininih u-grabiteljev. šele tedaj bo lahko stekla tudi druga preiskava o morebitnih stičnih točkah med primerom milanskega dekleta in primeri Emanueleja Ribolija, Tullia De Michelija in Giovannija Stucchija. Medtem je novarski pravdnik dr. De Felice dal dovoljenje za pokop Cristine Mazzetti. Posmrtne ostanke nesrečnega dekleta so danes prepeljali v Eupulio pri Comu, kjer je bilo ugrabljeno 1. julija in kjer bo jutri popoldne pogreb. Občinska uprava v Eupuliu je v znak sožalja z družino Mazzetti proglasila jutrišnji dah za dan žalovanja. Spodletel poskus ugrabitve milanskega industrij ca MILAN, 3. — Vse kaže, da je to noč v Seregnu pri Milanu spodletel poskus ugrabitve industrijca Luigija Marianija, predsednika ene od največjih italijanskih kemijskih industrij. Napadalci so ga baje zamenjali z neznancem, ki je po naključju privozil mimo industrijčeve vile z «mercedesom», ki je bil na las podoben Marianijevemu. Marianijeva hčerka je včeraj malo pred polnočjo dala alarm s telefonskim pozivom na krajevni ko- misariat javne varnosti. Dekle je povedalo, da je bilo na oknu in čakalo na očeta, ko je ta privozil pred vilo. V tem sta se mu približala dva avtomobila, iz katerih so izstopili oboroženi banditi in prisilili Marianija, naj ^jim sledi. Na veliko presenečenje preiskovalcev in svojcev se je industrijec vrnil domov čez slabo uro in prav tako osupel vprašal, čemu toliko policije okrog vile. Mariani je povedal, da je bil v Milanu na pošti, nato pa se je odpravil z znancem v kino. Po mnenju preiskovalcev so še neidentificirani banditi res pripravljali ugrabitev industrijca, vendar jim je naklep spodletel, ker so se znesli nad neznancem, ki je imel enak avto kot Mariani. Domnevo, da je šlo za roparski napad naj bi dokazovalo tudi dejstvo, da so banditi pred nekaj meseci skušali ugrabiti industrijčevega nečaka. MEDNARODNI TURNIR V MILANU Sovjeta remizirala MILAN, 3. — V prvem kolu polfinalnih srečanj na mednarodnem šahovskem turnirju v Milanu sta Sovjeta Karpov in Petrosjan remizirala. Partijo med Ljubojevičem in Por-tischem pa so prekinili, z jugoslovanskim velemojstrom PERU PO ODSTAVITVI GEN. ALVARADA Naprej po dosedanji poti? Še nejasni vzroki in ozadje državnega udara - Novi režim zagotavlja, da bo zvest načelom revolucije LIMA, 3. — Nova perujska vlada, radijska in televizijska sporočila, v boljšem položaju. niiimiiliiiMiiiiiiiiiimiiimiiiiitiiii,iiiiiiii,i,limili,,,n,..................................................................... ki se je sestala pod predsedstvom generala Moralesa Bermudeza je sklenila, da umakne vse ukrepe o izgonu perujskih državljanov, ki jih je odredila prejšnja vlada pod predsedstvom generala Velasca Al-varada. Vsi izgnanci se bodo lahko vrnili že danes v državo. Hkrati je ministrski svet sklenil, da dovoli izhajanje številnim listom, ki jih je prejšnja vlada začasno ukinila. Včerajšnje ukrepe so v sporočilu, ki so ga prebrali na radiu in na televiziji, opravičili z «zvestobo načelom perujske revolucije, ki priznava pravico kritike in raznolikosti političnih nazorov.» Po omenjenem sporočilu, naj bi ta sklep vlade o-mogočil vsem Perujcem, da se «aktivno udeležijo pri izgradnji nove družbe.» Sinočnji ukrep spada v okvir preo-snove in spremembe, ki jih je napovedal general Morales Bermudez takoj po odstavitvi predsednika Al-' varada. «Revolucija se ne bo spremenila niti za milimeter — je poudaril novi predsednik — vendar pa sedanji razvoj dogodkov zahteva izvajanje nujnih in pomembnih sprememb, ne v programih, niti v idejnih ter političnih izhodiščih pač pa v vodstvu, v načinu in vodenju politike revolucionarnega procesa.» V ta okvir spada tudi vladna pre-osnova, ki jo je včeraj izvedel novi perujski predsednik in za katero je značilno imenovanje civilista za novega gospodarskega in finančnega ministra. Gre za 48-letnega ekonomista Luisa Barua Castaneda, ki r;e je izšolal v ZDA in ki je doslej predsedoval ustanovi za razvoj COFIDE. Minister za energijo in rudnike general Jorge Fernandez Maldonado, ki je bil eden od podpisnikov plana «INČA» programske platforme, ki jo je general Alvarado izdelal ob prevzemu oblasti pred sedmimi leti, je bil imenovan za novega načelnika generalnega štaba perujske vojske, kar mu po statutu revolucionarne vlade zagotavlja zelo vplivno mesto, saj je načelnik generalnega štaba predsednikov namestnik in istočasno tudi njegov naslednik. Prav tako se dobili vplivna mesta poveljniki treh rodov vojske in petih vojaških območij, ki so prejšnji teden podprli odstavitev generala Àlvarada. Še nepojasnjeno vprašanje je, čemu so se v Peruju tako nepričakovano odločili za odstavitev «očeta revolucije», kar morda ne bi bilo niti tolikanj opazno, če se to ne bi zgodilo tik pred zaključkom konference neuvrščenih držav. Tako se prvič doslej na pomembnejših mednarodnih srečanjih zgodilo, da je ob otvoritvi govoril en, zaključni govor pa prebral drug predsednik. Dogodki v Peruju so se odvijali nenavadno hitro tudi za poznavalce nemirne Latinske Amerike. V petek zjutraj so trije rodovi perujske vojske izdali ločena poročila, v katerih so soglašali z odstranitvijo generala Alavarada, nekaj minut kasneje, pa so odstavitev potrdili tudi poveljniki petih od šestih vojaških območij. Javnost je za spremembo v državi prvič zvedela opoldne, ko je perujski radio iz mesta Tacna ob me-s Čilom objavil vest, da je general Alvarado odstopil in da je novi šef države dotedanji predsednik vlade, vojni minister in vrhovni poveljnik vojske general Francisco Morales Bermudez Cerruti. Dodali so tudi, da je general Alvarado odstopil, ker je uveljavljal personalizem in zaviral proces perujske revolucije. V isti sapi so še naglasili, da bo vlada ostala enaka brez slehernih sprememb. Vest o odstavitvi generala Alvara-da je prebivalstvo sprejelo dokaj hladno. Ljudje so večji del poslušali ki so si sledila, pod večer pa so hlastno prebirali novice, ki so jih večerniki objavljali v posebnih izdajah. Prve podrobnosti o ozadju u-dara so se pričele pojavljati v javnosti prav tako proti večeru. Opazovalci političnih dogodkov so se spomnili, da ministrski predsednik Bermudez v zadnjih dveh tednih sploh ni bil v Limi, pač pa je najprej obiskal severne pokrajine, nato pa odpotoval še na jug, kjer so v petek prvič objavili novico o odstavitvi generala Alvarada. Verjetno je v tem času general Bermudez zaključeval dogovore z vojaškimi poveljniki, saj je bil edini član perujske vlade, ki se ni udeležil svečanosti ob odprtju konference neuvrščenih. Kljub odstavitvi je nova vlada priznala generalu Velascu Alvaradu velike zasluge, ki si jih je pridobil v sedmih letih na čelu perujske revolucije in so mu nadeli naziv «šefa revolucije». Vesti, ki se širijo po Limi v zvezi z državnim udarom so protislovne in ne pojasnjujejo dejanskih vzrokov odstavitve generala Alvarada, še manj pa razpleta dogodkov. Kaže pa vsekakor, da je bil povod za ukrep vojaškega vodstva nepredvideni razplet na gospodarskem področju. Pred kratkim so bile v Peruju velike stavke nezadovoljnih delavskih sindikatov, na drugi strani pa si je odstavljeni predsednik nakopal tudi sovraštvo velikih podjetnikov zaradi ukrepov o po-državlienju velikega kapitala in z u-stvarjanjem velikih državnih podjetij. V teh ukrepih so podjetniki videli veliko nevarnost za svoje interese in so zato raje nesli svoj denar drugam, kot da bi ga vlagali v domače gospodarstvo. Preuranjeno je ugibati, ali je za dogodke v Peruju bila vzrok levičarska in ostra usmerjenost generala Velasca Alvarada, ki je tudi vladnim generalom prepovedal ukvarjati se s pridobitniško dejavnostjo. Vsekakor pa skorajšnji ukrepi nove vlade in dejstvo, da so ameriški listi komentirali odstavitev perujskega predsednika z dokajšnjim zadovoljstvom kažejo, da si v Washingtonu obetajo boljše odnose z novim režimom. Ne gre namreč pozabiti, da je bil Peru generala Alvarada eden od glavnih zagovornikov neodvisnosti Latinske Amerike od mogočnega severnega soseda in tudi eden od pobudnikov nove politike v organizaciji ameriških držav OAD, ena od glavnih postavk katere je bila bolj odprta politika do Kube ter ukinitev gospodarskih sankcij proti tej državi. Sestavljanje bilanc (Nadaljevanje s 4. strani) PREMETENI GOLJUFICI JE ODKLENKALO V zapor, ker se je izdajala za Vittorio Leone Luisa Del Manzo je kot «soproga predsednika republike» zahtevala od javnih ustnnov razne ugodnosti za svoje varovance RIM, 3. — Na ukaz rimskega dr-1 jug in pri raznih drugih ustanovah | Koliko mož bodo umaknili ni žavnega pravdnika Sica so agènti ter priporočala zaposlitev nekaterih ,“fo'WQ -«•***“ ljudi ali pa povišanje že zaposle- letečega oddelka rimske kvesture aretirali Luiso Del Manzo, ki se je izdajala za soprogo predsednika republike Vittorio Leone. Ženska, ki je vdova po komisarju javne varnosti Tordiglioneju, je namreč stopila v stik s funkcionarji rimske občine in se izdajala za soprogo predsednika republike. V tem svoj-stvu je zahtevala spremembo načrta za gradnjo neke eeste, ter dobila kot plačilo 15 milijonov lir od trgovca, ki je bil zainteresiran za spremembo. Luisa Del Manzo je bila že večkrat prijavljena sodišču zaradi goljufije in ker se je izdajala za Vittorio Leone ali kako drugo sorodnico predsednika države. Leteči oddelek rimske kvesture je že pred časom odkril skupino goljufov, na čelu katerih je bila Luisa Del Manzo. Tehnika nepridipravov je bila zelo preprosta: ženska je stopila po telefonu v stik z državnimi funkcionarji ali upravniki krajevnih ustanov in se izdajala za soprogo predsednika republike. Ko je bil stik navezan, je p-sebno stopila do funkcionarjev ter izdajala za tajnico Vittorie Le- _ rovinah in gospodarskem sodelova- naj bi bil dokaz, n ju; nadaljuje naj in uspešno zada se namerava Spinola ponovno po-1 ključi pogajanja z arabskimi drža- . . . se izdajala za _______ , 1^. gospodarska skupnost lahko zopet j Ga bo «ndraghetta» branila? Ga bo one. Pred dvema 'letoma je na ta utrdila svoj položaj tako znotraj ka-1 izročila preiskovalcem? Ga bo kaz- način, s pomočjo neapeljskega od-kor izven področja deveterice samo ■ novala, ker se je pregrešil proti stro- vetnika Sergia Biondija posegla pri zokrepitv! jo m demokratizacijo svo- ; gim načelom, ki urejujejo življenje generalnemu ravnateljstvu za zava-jiti predstavniških teles; le tako boj tega podtalnega sveta? rovalnine pri ministrstvu za indu- tudi mogoča prava združitev Evrope.1- Na-ta vprašanja bodo skušah -od- strijo, pri predsedstvu blagajne za Zi _ nih funkcionarjev. Skoraj istočasno je prepričala upravo neapeljske bolnišnice, naj ji podari dve toni rent-genogramov, češ da jih bodo uporabili pri proizvodnji igrač za pohabljene otroke. Zaradi tega jo je rimski pretbr že obsodil na nekaj mesecev ječe, prijavljena pa je bila tudi zaradi raznih kaznivih dejanj; od goljufije do izdajanja nekritih čekov, od neplačevanja menic do bankrota. Kljub večkratnim opominom policije pa je Del Manzova vztrajala v dobičkonosnem poslu. Pred kratkim je njeni zvabi nasedel neki trgovec, ki ni hotel, da bi občina gradila nove ceste na njegovem zemljišču. Z zagotovilom, da bo rešila vprašanje in da se bo zanj zavzela osebno Vittoria Leone je Del Manzova zvabila naivnežu petnajst milijonov lir. Pohlep pa ji je bil usoden, ker so preiskovalci zbrali medtem dovoli dokaznega gradiva o njenih goljufijah, na osnovi katerega je državni pravdnik podpisal zaporni nalog. no, kaže pa, da naj bi bil umik dokaz turške dobre volje pred začetkom četrtega kroga pogajanj med ciprskimi Grki in Turki. ANKARA. 3. — Vrhovno poveljstvo turške vojske je sporočilo, da bo v tem tednu umaknilo s Cipra nekaj svojih enot, ki so pred enim letom sodelovale pri zasedbi otoka. Francova policija do smrti pretepla baskovskega rodoljuba BORDEAUX, 3. — Baskovski rodoljubi, ki so pribežali v Francijo, so sporočili, da je Francova policija do smrti pretepla mladega Bas ka na policijskem komisariatu v San Sebastianu. Žrtev, katere ime ni znano, je sin poljskega čuvaja v Rentarii (majhna vas pri San Sebastianu) in je bil aretiran zaradi svoje sindikalne dejavnosti. Rablji so ga najprej surovo pretepli vpričo žene in otrok, nato pa odpeljali na policijski komisariat, kjer je izdihnil. V znak protesta proti divjanju Francove policije so delavci San Sebastiana napovedali stavko. Španska vlada je popoldne uradno demantirala izjave Baskov, da je bil sindikalist do smrti pretepen ua komisariatu v San Sebastianu, i sliko nekega zarodka ali embrija, kot se je to dogajalo do zdaj. Bilanca, kakor smo omenili v začetku, ne bo več nekaj nepro-dornega, težko umljivega in tudi vsa poročila, ki bilanco spremljajo bodo morala biti popolnoma jasna in razumljiva. Zakon od-stranja dosedanjo strnjenost v tem pogledu, ki so jo premnogi izkoriščali in tako ustalili navado «mutastih poročil», ki nič ali malo povedo ter navaja točne norme, ki jih upravitelji morajo upoštevati. V poročilu so upravitelji dolžni opisati potek poslovanja po sektorjih v katerih družba deluje in tudi v primerih sodelovanja pri družbah, ki jih kontrolira zlasti kar se tiče naložb, izdatkov raznih stroškov in cen. Poročilo se ' ne sme omejiti na dobo za katero je sestavljeno ampak se mora sklicevati tudi na važnejše poslovne dogodke po poslovni dobi, t.j. na poslovne dogodke tekoče poslovne dobe. Zakonodajalec je jasno izrazil nezaupanje v marijivost in vestnost ^-aviteljev in je zato predpisal, da mora poročilo vsebovati 1. Kriterij pri določanju vrednosti ob ocenjevanju dobrin (naprave, stroji, poslovna, oprema ipd.), njihove morebitne spremembe z ozirom na bilanco pretekle poslovne dobe. 2. Kriterij pri določanju odpisov (amortizacij) in ustanavljanja skladov in njihove morebitne spremembe v žvezi z zadnjo bilanco. 3. Spremembe, ki so nastale v aktivnih in pasivnih premoženjskih postavkah. 4. Podatke o številu uslužbencev in o odnosnih skladih odpravnin in pokojnin. 5. Pasivne obresti ločene na dolgoročne, srednjeročne in kratkoročne dolgove in ločeno za tiste, ki so vsebovani v aktivnih postavkah. 6. Stroški za pravice do izkoriščanja rezultatov študija in znanstvenih raziskav, načrtovanja, za reklamo, propagando in tisk, vpeljanost (avviamento), naprav in proizvodnje, ki so v bilanci pod aktivo s točno in ločeno o-značbo odnosnih zneskov. 7. Odnosi s kontrolirajočimi družbami, s kontroliranimi in povezanimi, spremembe, ki so nastale v udeležbah, pri terjatvah in dolgovih. Če pomislimo, da danes ne naletimo v bilancah niti na najbolj važen podatek o obsegu poslovanja ali je ta strnjen v par vrsticah, je treba priznati, da je bil z novim zakonom storjen velik korak v pogledu sestavljanja in jasnosti končnih bilanc gospodarskih družb. Morda je s to reformo pridobila tudi fiskalna zavest.