Na podlagi 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99 in 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU, 110/02-ZDT-B, 127/06-ZJZP, 14/07-ZSDPO, 109/08 in 49/09) in 16. člena Statuta Občine Logatec (LN št. 78/2008) je Občinski svet Občine Logatec na 30. redni seji dne, 13. 7. 2010 sprejel ODLOK o zaključnem računu proračuna Občine Logatec za leto 2009 1. člen S tem odlokom se sprejema zaključni račun Občine Logatec za leto 2009, ki zajema vse prihodke in druge prejemke ter odhodke in druge izdatke proračuna. 2. člen Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki proračuna Občine Logatec so bili v letu 2009 realizirani v naslednjih zneskih: A. IZKAZ RAČUNA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina kontov Realizacija 2009 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 13.719.851 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 10.964.511 70 DAVČNI PRIHODKI 8.116.793 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davek na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki 6.518.495 1.127.800 470.498 71 NEDAVČNI PRIHODKI 2.847.718 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 1.929.815 9.316 28.166 73.648 806.772 72 KAPITALSKI PRIHODKI 1.721.476 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 721 Prihodki od prodaje zalog 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neop. dolg. sredstev 692.006 1.029.470 73 PREJETE DONACIJE - 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujih virov - 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.033.864 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU 989.159 44.705 '•o JI X tg o OJ -O o II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 13.889.028 40 TEKOČI ODHODKI 2.349.791 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve 626.534 98.500 1.543.529 50.228 31.000 41 TEKOČI TRANSFERJI 4.581.946 410 Subvencije 411 Transferji posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 414 Tekoči transferi v tujino 35.000 2.511.451 501.206 1.534.288 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 6.304.967 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 6.304.967 43 INVESTICIJSKI TRANSFERJI 652.324 430 Investicijski transferi 431 Investicijski transferi pravnim osebam, ki niso PU 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 457.897 194.426 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I. - II.) - 169.177 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. IZKAZ FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov Realizacija 2009 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL _ 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije - V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) _ 44 DANA POSOJILA IN POVEČAJE KAPITALSKIH DELEŽEV _ 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti _ VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) - C. IZKAZ RAČUNA FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov Realizacija 2009 VII. ZADOLŽEVANJE (500) - 50 ZADOLŽEVANJE - 500 Domače zadolževanje - VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 300.000 55 ODPLAČILA DOLGA 300.000 550 Odplačila domačega dolga 300.000 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) - 469.177 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) - 300.000 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) 169.177 STANJE SREDSTEV NA RAČUNU konec leta 2008 487.578 9009 Splošni sklad za drugo stanje 2009 18.401 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Logatec za leto 2009 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računu finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Logatec za leto 2009. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznik projektov, njihovih spremembah tekom leta 2009 ter o njihovi realizaciji v tem letu. 4. člen Stanje sredstev na računu Občine Logatec ob koncu leta 2009 je 18.400,83 EUR, ki so sestavni del proračuna za leto 2010. 5. člen Ta odlok začne veljati dan po objavi v uradnem glasilu Občine Logatec. Številka: 410-187/2009-2 Logatec,13. 7. 2010 Župan Občine Logatec Janez Nagode, l. r. '•o JI X tg o OJ -O o o 0 cr 1 a fti L o g to o t i X i Na podlagi četrtega odstavka 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09) ter 16. člena Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 07-08/08, 02/10) je Občinski svet Občine Logatec na svoji 30. redni seji, dne 13. 7. 2010, sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena obmo čja naselij v ob č ini Logatec 1. člen V Odloku o prostorsko ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij v občini Logatec (Ur. list RS, št., 6/99, 27/05, 16/06, 21/07-popr., Logaške novice, št. 04/08, 03/10-obv. razl.) se 8. člen spremni tako, da se glasi: » (1) Gradnja novih objektov in omrežij, razen gospodarske javne infrastrukture, je dovoljena na stavbnih zemljiščih, kjer je zagotovljena minimalna komunalna oskrba, predpisana z zakonom. (2) Šteje se, da je minimalna komunalna oskrba za načrtovano gradnjo stanovanjskih objektov zagotovljena, če je zagotovljena oskrba s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste. Za potrebe načrtovane gradnje drugih objektov se minimalna komunalna oskrba določi glede na namen objekta, ki je predmet nameravane gradnje. (3) Minimalna komunalna oskrba načrtovanih objektov za gradnjo se praviloma zagotavlja tako, da se objekt, ki je predmet nameravane gradnje, priključuje na omrežje gospodarske javne infrastrukture. (4) Če se minimalna komunalna oskrba načrtovanih objektov za gradnjo zagotavlja tako, da se objekt, ki je predmet nameravane gradnje, priključuje na omrežje gospodarske javne infrastrukture, se v upravnem postopku pridobitve dovoljenja za gradnjo objekta kot dokazilo, da je minimalna komunalna infrastruktura zagotovljena šteje: - soglasje o priključitvi, iz katerega izhaja, da je v enoti urejanja, kjer se načrtuje izgradnja novega objekta, zgrajena in izročena v upravljanje komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, potrebni za zagotovitev minimalne komunalne oskrbe iz 2. odstavka tega člena, pa tudi način, kako mora investitor izvesti priključek na to infrastrukturo, ali - pogodba o opremljanju, če se v skladu z njo sočasno z gradnjo zagotavlja opremljanje zemljišča s to infrastrukturo in iz katere izhaja tudi način, kako mora investitor izvesti priključek na to infrastrukturo, ali - dokaz, da so komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, na katero se priključuje objekt, vključeni v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za njihovo izvedbo zagotovljena finančna sredstva v tekočem in naslednjem letu. (5) Če v posameznih enotah urejanja minimalna komunalna oprema še ni zgrajena, oziroma njena izgradnja ni predvidena v občinskem načrtu razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto in zato ni mogoča priključitev na javno komunalno infrastrukturo, ki bi zagotovila minimalno komunalno oskrbo, investitor minimalno komunalno oskrbo lahko zagotovi tudi na drug način, ob upoštevanju določil tega odloka in predpisov, ki urejajo oskrbo s pitno vodo in elektriko, odvajanje odpadnih voda ter dostopanje do javnih cest. (6) Investitor lahko zagotovi komunalno oskrbo tudi na način, ki ga ta odlok ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in v projektu za gradnjo predloži dokaze, da je tehnološka rešitev v skladu z veljavno zakonodajo in veljavnimi standardi. (7) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, je gradnja novih objektov dovoljena tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi o opremljanju, v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje. (8) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena lahko zgrajeni objekti pridobijo uporabno dovoljenje le, če je bila zgrajena in predana v uporabo vsa predvidena komunalna oprema in objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture. 2. člen V 85. členu se zadnja alineja spremeni tako, da se glasi: » - Vsi obstoječi in predvideni objekti morajo biti priključeni na javni kanalizacijski sistem. Na poselitvenem območju, na katerem pa javno kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, se komunalne odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov lahko začasno, do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja, odvajajo v malo komunalno čistilno napravo, skladno s pogoji izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javnega kanalizacijskega omrežja, se morajo vsi objekti, za katere je priključitev možna, obvezno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje.« 3. člen V 89. členu se zadnja alineja spremeni tako, da se glasi: » - Vsi obstoječi in predvideni objekti morajo biti priključeni na javni kanalizacijski sistem. Na poselitvenem območju, na katerem pa javno kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, se komunalne odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov lahko začasno, do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja, odvajajo v malo komunalno čistilno napravo, skladno s pogoji izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javnega kanalizacijskega omrežja, se morajo vsi objekti, za katere je priključitev možna, obvezno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje.« 4. člen V 90. členu se zadnja alineja spremeni tako, da se glasi: » - Vsi obstoječi in predvideni objekti morajo biti priključeni na javni kanalizacijski sistem. Na poselitvenem območju, na katerem pa javno kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, se komunalne odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov lahko začasno, do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja, odvajajo v malo komunalno čistilno napravo, skladno s pogoji izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javnega kanalizacijskega omrežja, se morajo vsi objekti, za katere je priključitev možna, obvezno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje.« 5. člen V 91. členu se zadnja alineja spremeni tako, da se glasi: » - Vsi obstoječi in predvideni objekti morajo biti priključeni na javni kanalizacijski sistem. Na poselitvenem območju, na katerem pa javno kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, se komunalne odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov lahko začasno, do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja, odvajajo v malo komunalno čistilno napravo, skladno s pogoji izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javnega kanalizacijskega omrežja, se morajo vsi objekti, za katere je priključitev možna, obvezno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje.« 6. člen V 92. členu se zadnja alineja spremeni tako, da se glasi: » - Vsi obstoječi in predvideni objekti morajo biti priključeni na javni kanalizacijski sistem. Na poselitvenem območju, na katerem pa javno kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, se komunalne odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov lahko začasno, do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja, odvajajo v malo komunalno čistilno napravo, skladno s pogoji izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javnega kanalizacijskega omrežja, se morajo vsi objekti, za katere je priključitev možna, obvezno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje.« 7. člen V 98. členu se zadnja alineja spremeni tako, da se glasi: » - Vsi obstoječi in predvideni objekti morajo biti priključeni na javni kanalizacijski sistem. Na poselitvenem območju, na katerem pa javno kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, se komunalne odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov lahko začasno, do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja, odvajajo v malo komunalno čistilno napravo, skladno s pogoji izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javnega kanalizacijskega omrežja, se morajo vsi objekti, za katere je priključitev možna, obvezno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje.« 8. člen V 99. členu se zadnja alineja spremeni tako, da se glasi: » - Vsi obstoječi in predvideni objekti morajo biti priključeni na javni kanalizacijski sistem. Na poselitvenem območju, na katerem pa javno kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, se komunalne odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov lahko začasno, do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja, odvajajo v malo komunalno čistilno napravo, skladno s pogoji izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javnega kanalizacijskega omrežja, se morajo vsi objekti, za katere je priključitev možna, obvezno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje.« 9. člen V 101. členu se zadnja alineja spremeni tako, da se glasi: » - Vsi obstoječi in predvideni objekti morajo biti priključeni na javni kanalizacijski sistem. Na poselitvenem območju, na katerem pa javno kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, se komunalne odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov lahko začasno, do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja, odvajajo v malo komunalno čistilno napravo, skladno s pogoji izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javnega kanalizacijskega omrežja, se morajo vsi objekti, za katere je priključitev možna, obvezno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje.« 10. člen V 102. členu se zadnja alineja spremeni tako, da se glasi: » - Vsi obstoječi in predvideni objekti morajo biti priključeni na javni kanalizacijski sistem. Na poselitvenem območju, na katerem pa javno kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, se komunalne odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov lahko začasno, do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja, odvajajo v malo komunalno čistilno napravo, skladno s pogoji izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javnega kanalizacijskega omrežja, se morajo vsi objekti, za katere je priključitev možna, obvezno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje.« 11. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu Logaške novice. Številka: 007-30/2010-3 Datum: 13. 7. 2010 Župan Občine Logatec Janez Nagode, l. r. X tg o OJ o a o 0 cr 1 a fti L o g to o t i X i Na podlagi četrtega odstavka 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09) ter 16. člena Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 07-08/08, 02/10) je Občinski svet Občine Logatec na svoji 30. redni seji, dne 13. 7. 2010, sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za ureditveno obmo čje naselja Logatec 1. člen V Odloku o prostorsko ureditvenih pogojih za ureditveno območje naselja Logatec (Uradni list RS, št. 32/97, 27/05, 34/06, Logaške novice, št. 1-2/08, 04/08) se 11. člen spremeni tako, da se glasi: (1) Gradnja novih objektov in omrežij, razen gospodarske javne infrastrukture, je dovoljena na stavbnih zemljiščih, kjer je zagotovljena minimalna komunalna oskrba, predpisana z zakonom. (2) Šteje se, da je minimalna komunalna oskrba za načrtovano gradnjo stanovanjskih objektov zagotovljena, če je zagotovljena oskrba s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste. Za potrebe načrtovane gradnje drugih objektov se minimalna komunalna oskrba določi glede na namen objekta, ki je predmet nameravane gradnje. (3) Minimalna komunalna oskrba načrtovanih objektov za gradnjo se praviloma zagotavlja tako, da se objekt, ki je predmet nameravane gradnje, priključuje na omrežje gospodarske javne infrastrukture. (4) Če se minimalna komunalna oskrba načrtovanih objektov za gradnjo zagotavlja tako, da se objekt, ki je predmet nameravane gradnje, priključuje na omrežje gospodarske javne infrastrukture, se v upravnem postopku pridobitve dovoljenja za gradnjo objekta kot dokazilo, da je minimalna komunalna infrastruktura zagotovljena šteje: - soglasje o priključitvi, iz katerega izhaja, da je v enoti urejanja, kjer se načrtuje izgradnja novega objekta, zgrajena in izročena v upravljanje komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, potrebni za zagotovitev minimalne komunalne oskrbe iz 2. odstavka tega člena, pa tudi način, kako mora investitor izvesti priključek na to infrastrukturo, ali - pogodba o opremljanju, če se v skladu z njo sočasno z gradnjo zagotavlja opremljanje zemljišča s to infrastrukturo in iz katere izhaja tudi način, kako mora investitor izvesti priključek na to infrastrukturo, ali dokaz, da so komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, na katero se priključuje objekt, vključeni v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za njihovo izvedbo zagotovljena finančna sredstva v tekočem in naslednjem letu. (5) Če v posameznih enotah urejanja minimalna komunalna oprema še ni zgrajena, oziroma njena izgradnja ni predvidena v občinskem načrtu razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto in zato ni mogoča priključitev na javno komunalno infrastrukturo, ki bi zagotovila minimalno komunalno oskrbo, investitor minimalno komunalno oskrbo lahko zagotovi tudi na drug način, ob upoštevanju določil tega odloka in predpisov, ki urejajo oskrbo s pitno vodo in elektriko, odvajanje odpadnih voda ter dostopanje do javnih cest. (6) Investitor lahko zagotovi komunalno oskrbo tudi na način, ki ga ta odlok ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in v projektu za gradnjo predloži dokaze, da je tehnološka rešitev v skladu z veljavno zakonodajo in veljavnimi standardi. (7) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, je gradnja novih objektov dovoljena tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi o opremljanju, v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje. (8) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena lahko zgrajeni objekti pridobijo uporabno dovoljenje le, če je bila zgrajena in predana v uporabo vsa predvidena komunalna oprema in objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture. (9) V območjih urejanja, ki so namenjena za proizvodne in obrtne dejavnosti z emisijami in za hleve je treba predhodno izdelati presojo vplivov na okolje skladno z veljavnimi predpisi -uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vpliva na okolje.« 2. člen 66. člen se spremeni, tako da se glasi: » Odvajanje odpadnih voda (1) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, opremljenim z javno kanalizacijo, se mora odvajati v javno kanalizacijo, zaključeno z ustrezno čistilno napravo. (2) Za del naselja, kjer ni zgrajena kanalizacija in v katerem je predvidena izgradnja kanalizacije, in če celotna obremenitev, ki tam nastaja presega 50 PE, je treba pred izdajo prvega dovoljenja za gradnjo izdelati program komunalnega opremljanja za celotno območje predvidene gradnje. (3) Za objekte na območjih, kjer ni predvidena izgradnja kanalizacijskega omrežja in so na geografsko zaokroženem območju, se komunalna odpadna voda, ki nastaja v njih, čisti v skupni mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju komunalne odpadne vode in je v lasti ter v upravljanju lastnikov stavb. (4) Na vodovarstvenih območjih prvega ali drugega razreda pa se lahko odpadna voda v obstoječih objektih zbira v nepretočnih, nepropustnih greznicah, do leta 2015. Po letu 2015 morajo lastniki stavb na območjih, ki ne bodo opremljena z javno kanalizacijo, zagotoviti čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi. (5) Naselje ali del naselja, v katerem je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 ha zemeljske površine, večja od 20 PE, na vodovarstvenem območju in na občutljivem območju pa večja od 10 PE, mora biti opremljeno z javno kanalizacijo za odvajanje komunalne odpadne vode, če celotna obremenitev, ki tam nastaja, presega 50 PE. (6) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati: - v javno kanalizacijo v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo ali - neposredno v malo komunalno čistilno napravo, ki je v upravljanju lastnikov ene ali več stavb. (8) Zaradi zagotavljanja komunalne opremljenosti zemljišč znotraj celotnega PUP-a, parcelacija ni dovoljena, razen v sklopu izvedbe programa komunalnega opremljanja zemljišč, razen za zagotavljanje zemljišč za prometno in komunalno infrastrukturo in zaradi zagotavljanja funkcionalnega zemljišča obstoječim objektom. (9) Vsi obstoječi in predvideni objekti na poselitvenem območju, ki se ureja s tem odlokom in na katerem je priključitev možna, morajo biti priključeni na javni kanalizacijski sistem Logatec. Na poselitvenem območju, ki se ureja s tem odlokom, na katerem pa javno kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, se komunalne odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov lahko začasno, do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja, odvajajo v malo komunalno čistilno napravo, skladno s pogoji izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javnega kanalizacijskega omrežja se morajo vsi objekti, za katere je priključitev možna, obvezno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje. (10) Odvod odpadnih voda se mora izvesti v ločenem sistemu na način, da padavinske vode ponikajo v največji meri na mestih njihovega nastanka. (11) V javno kanalizacijo se mora odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi ali skupini stavb zunaj naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo večja od 0,02 PE.« 3. člen (7) Deli naselja se določijo kot skupine kvadratnih celic, površine 100 m krat 100 m, ki se med seboj stikajo najmanj v enem oglišču, skladno s shematskim prikazom v Prilogi 1, ali kot združenje takih skupin celic, če se za posamezno skupino kvadratnih celic ugotovi, da je: - celotna obremenjenost s komunalno odpadno vodo večja od 50 PE in gostota obremenjenosti zaradi nastajanja komunalne odpadne vode večja od 20 PE/ha ali - celotna obremenjenost s komunalno odpadno vodo večja od 50 PE in gostota obremenjenosti zaradi nastajanja komunalne odpadne vode med 10 in 20 PE/ha, če je skupina kvadratnih celic na vodovarstvenem območju v skladu s predpisi o vodah ali na občutljivem območju. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu Logaške novice. Številka: 007-28/2010-3 Datum: 13. 7. 2010 Župan Občine Logatec Janez Nagode, l. r. X g o OJ -O o a Na podlagi četrtega odstavka 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09) ter 16. člena Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 07-08/08, 02/10) je Občinski svet Občine Logatec na svoji 30. redni seji, dne 13. 7. 2010, sprejel javne infrastrukture, na katero se priključuje objekt, vključeni v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za njihovo izvedbo zagotovljena finančna sredstva v tekočem in naslednjem letu. O 0 cr 1 a fti L o g to o t i X i Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za naselje Hotedršica 1. člen V odloku o prostorsko ureditvenih pogojih za naselje Hotedršica (Uradni list RS, št. 21/97, 27/05, Logaške novice, št. 04/08) se besedilo 7. člena spremeni, tako da se glasi: » (1) Gradnja novih objektov in omrežij, razen gospodarske javne infrastrukture, je dovoljena na stavbnih zemljiščih, kjer je zagotovljena minimalna komunalna oskrba, predpisana z zakonom. (2) Šteje se, da je minimalna komunalna oskrba za načrtovano gradnjo stanovanjskih objektov zagotovljena, če je zagotovljena oskrba s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste. Za potrebe načrtovane gradnje drugih objektov se minimalna komunalna oskrba določi glede na namen objekta, ki je predmet nameravane gradnje. (3) Minimalna komunalna oskrba načrtovanih objektov za gradnjo se praviloma zagotavlja tako, da se objekt, ki je predmet nameravane gradnje, priključuje na omrežje gospodarske javne infrastrukture. (4) Če se minimalna komunalna oskrba načrtovanih objektov za gradnjo zagotavlja tako, da se objekt, ki je predmet nameravane gradnje, priključuje na omrežje gospodarske javne infrastrukture, se v upravnem postopku pridobitve dovoljenja za gradnjo objekta kot dokazilo, da je minimalna komunalna infrastruktura zagotovljena šteje: - soglasje o priključitvi, iz katerega izhaja, da je v enoti urejanja, kjer se načrtuje izgradnja novega objekta, zgrajena in izročena v upravljanje komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, potrebni za zagotovitev minimalne komunalne oskrbe iz 2. odstavka tega člena, pa tudi način, kako mora investitor izvesti priključek na to infrastrukturo, ali - pogodba o opremljanju, če se v skladu z njo sočasno z gradnjo zagotavlja opremljanje zemljišča s to infrastrukturo in iz katere izhaja tudi način, kako mora investitor izvesti priključek na to infrastrukturo, ali - dokaz, da so komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske (5) Če v posameznih enotah urejanja minimalna komunalna oprema še ni zgrajena, oziroma njena izgradnja ni predvidena v občinskem načrtu razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto in zato ni mogoča priključitev na javno komunalno infrastrukturo, ki bi zagotovila minimalno komunalno oskrbo, investitor minimalno komunalno oskrbo lahko zagotovi tudi na drug način, ob upoštevanju določil tega odloka in predpisov, ki urejajo oskrbo s pitno vodo in elektriko, odvajanje odpadnih voda ter dostopanje do javnih cest. (6) Investitor lahko zagotovi komunalno oskrbo tudi na način, ki ga ta odlok ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in v projektu za gradnjo predloži dokaze, da je tehnološka rešitev v skladu z veljavno zakonodajo in veljavnimi standardi. (7) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, je gradnja novih objektov dovoljena tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi o opremljanju, v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje. (8) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena lahko zgrajeni objekti pridobijo uporabno dovoljenje le, če je bila zgrajena in predana v uporabo vsa predvidena komunalna oprema in objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture. 2. člen 28. člen se spremeni tako, da se glasi: (1) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora odvajati v javno kanalizacijo, zaključeno z ustrezno čistilno napravo. (2) Za del naselja, kjer ni zgrajena kanalizacija in v katerem je predvidena izgradnja kanalizacije in če celotna obremenitev, ki tam nastaja, presega 50 PE, je treba pred izdajo prvega dovoljenja za gradnjo izdelati program komunalnega opremljanja za celotno območje predvidene gradnje. (3) Za objekte na območjih, kjer ni predvidena izgradnja kanalizacijskega omrežja ter so na geografsko zaokroženem območju, se komunalna odpadna voda, ki nastaja v njih, čisti v skupni mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju komunalne odpadne vode in je v lasti in v upravljanju lastnikov stavb. (4) Na vodovarstvenih območjih prvega ali drugega razreda se lahko odpadna voda, v obstoječih objektih, zbira v nepretočnih, nepropustnih greznicah, do leta 2015. Po letu 2015 morajo lastniki stavb na območjih, ki ne bodo opremljena z javno kanalizacijo, zagotoviti čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi. (5) Odvod odpadnih voda se mora izvesti v ločenem sistemu na način, da padavinske vode ponikajo v največji meri na mestih njihovega nastanka. (6) V javno kanalizacijo se mora odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi ali skupini stavb zunaj naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE. Pri tem je treba upoštevati zaščito vodnih virov v Občini Logatec in vse veljavne standarde ter tehnične predpise. (7) Naselje ali del naselja, v katerem je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 ha zemeljske površine, večja od 20 PE, na vodovarstvenem območju in na občutljivem območju pa večja od 10 PE, mora biti opremljeno z javno kanalizacijo za odvajanje komunalne odpadne vode, če celotna obremenitev, ki tam nastaja, presega 50 PE. (8) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati: - v javno kanalizacijo v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo ali - neposredno v malo komunalno čistilno napravo, ki je v upravljanju lastnikov ene ali več stavb. - celotna obremenjenost s komunalno odpadno vodo večja od 50 PE in gostota obremenjenosti zaradi nastajanja komunalne odpadne vode večja od 20 PE/ha ali - celotna obremenjenost s komunalno odpadno vodo večja od 50 PE in gostota obremenjenosti zaradi nastajanja komunalne odpadne vode med 10 in 20 PE/ha, če je skupina kvadratnih celic na vodovarstvenem območju v skladu s predpisi o vodah ali na občutljivem območju. (10) Zaradi zagotavljanja komunalne opremljenosti zemljišč znotraj celotnega PUP-a, parcelacija ni dovoljena, razen v sklopu izvedbe programa komunalnega opremljanja zemljišč, razen za zagotavljanje zemljišč za prometno in komunalno infrastrukturo in zaradi zagotavljanja funkcionalnega zemljišča obstoječim objektom. (11) Vsi obstoječi in predvideni objekti na poselitvenem območju, ki se ureja s tem odlokom in na katerem je priključitev možna, morajo biti priključeni na javni kanalizacijski sistem. Na poselitvenem območju, ki se ureja s tem odlokom, na katerem pa javno kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, se komunalne odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov lahko začasno, do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja, odvajajo v malo komunalno čistilno napravo, skladno s pogoji izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javnega kanalizacijskega omrežja se morajo vsi objekti, za katere je priključitev možna, obvezno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje. (12) Vse padavinske vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, je treba speljati preko lovilcev maščob v kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnico. Padavinske vode z drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh je treba speljati v ponikovalnico oziroma v odprte jarke in vodotoke.« (9) Deli naselja se določijo kot skupine kvadratnih celic, površine 100 m krat 100 m, ki se med seboj stikajo najmanj v enem oglišču, skladno s shematskim prikazom v Prilogi 1, ali kot združenje takih skupin celic, če se za posamezno skupino kvadratnih celic ugotovi, da je: 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu Logaške novice. Številka: 007-29/2010-3 Datum: 13. 7. 2010 Župan Občine Logatec Janez Nagode, l. r. X tg o OJ -O o a 0 cr 1 a fti L o g u to o t i X i Na podlagi 16. člena Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 7-8/08, 2/10) je Občinski svet Občine Logatec na svoji 30. redni seji, dne 13. 7. 2010, sprejel PRAVILNIK O FEBRUARSKIH PRIZNANJIH OBČINE LOGATEC 1. člen (1) Februarsko priznanje (v nadaljevanju: priznanje) je najvišje priznanje, ki se podeljuje v občini Logatec posameznikom: - za izjemne dosežke ali - za življenjsko delo na področju kulture. (2) Izjemoma lahko dobi priznanje iz prejšnjega odstavka skupina ustvarjalcev, kadar gre za tako celovito delo, da ni mogoče prepoznati oziroma ločiti posameznikovega umetniškega prispevka. (3) Občina Logatec lahko vsako leto podeli največ tri priznanja za izjemne dosežke in največ eno za življenjsko delo. 2. člen (1) Priznanje se podeli na osrednji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku v občini Logatec, ki jo pripravi Občina Logatec v sodelovanju s predlagatelji prejemnikov priznanj oz. s skupinami, v katerih deluje prejemnik priznanja. (2) Priznanje je lahko uokvirjena unificirana listina ali izvirna plaketa. Podeli ga župan Občine Logatec oz. od župana pooblaščena oseba. Če je prejemnik zadržan in želi, da priznanje v njegovem imenu sprejme njegov pooblaščenec, se priznanje izroči pooblaščencu. Če prejemnik zavrne prevzem priznanja, se ta ugotovitev objavi na prireditvi, priznanje pa shrani v arhivu. 3. člen (1) O prejemnikih priznanj odloča Komisija za podelitev februarskih priznanj (v nadaljevanju: komisija). (2) Komisijo, na predlog izvajalcev kulturnih dejavnosti, Odbora za družbene dejavnosti in občinske uprave, imenuje župan. (3) Komisija ima pet članov, ki jo sestavljajo dva predstavnika izvajalcev kulturnih dejavnosti, dva predstavnika Odbora za družbene dejavnosti ter en predstavnik občinske uprave. Njen mandat traja štiri leta. (4) Člani komisije izmed sebe izvolijo predsednika, ki vodi delo komisije in razglasi rezultate. Seje sklicuje predsednik komisije, jih vodi ter podpisuje dokumente, ki jih le-ta sprejme. (5) Komisija je sklepčna, če je na seji prisotnih več kot polovica članov. Komisija sprejema sklepe z navadno večino prisotnih članov. (6) Če je kandidat za priznanje član komisije, ga mora predsednik komisije izločiti iz postopka. 4. člen Predlogi za podelitev priznanja se vložijo na podlagi javnega razpisa, ki ga komisija objavi najkasneje v mesecu oktobru za naslednje leto. 5. člen (1) Predlagatelji so lahko posamezniki, društva, organizacije in ustanove. Komisija lahko od predlagatelja zahteva dopolnitev predloga. (2) Predlog mora vsebovati: - predlog za vrsto nagrade, - opredelitev življenjskega opusa ali umetniških projektov, predlaganih za priznanje z natančnim opisom del, - utemeljitev pomena umetniškega prispevka za logaško kulturno okolje, - kratek življenjepis, bibliografijo in seznam projektov, povezanih z dosežki na področju kulture. 6. člen Komisija pri odločitvi upošteva naslednje splošne kriterije: - za IZJEMNE DOSEŽKE: o izjemnost stvaritve kulturno umetniškega dela ali dogodka, ki je bila javnosti predstavljena v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in ki je dokazljiva s priznanji ali potrdili ali nagradami s tekmovanj; diplomami ali potrdili o objavljenih delih; potrdili o sodelovanju pri umetniških razstavah ali koncertih ter kritikami stvaritve; o preseganje običajnosti delovanja v občini Logatec v zadnjih dveh letih pred podelitvijo kot je razvijanje novih oblik in vsebin kulturnega delovanja; o izjemen prispevek k razvoju kulture v občini Logatec. - za ŽIVLJENJSKO DELO: o dolgoletno strokovno in organizacijsko delo ali kulturno vzgojno in mentorsko delo, ali raziskovalno in publicistično delo, ki je pomembno vplivalo na razmah kulturne dejavnosti na posameznem področju v občini Logatec; o stalnost in širina delovanja na področju kulture v občini Logatec; o posebna skrb za popularizacijo kulturno umetniškega delovanja; o uspešno dokumentacijsko in raziskovalno delo na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti; o delovanje na področju varovanja naravne in kulturne dediščine. 7. člen (1) O podeljevanju priznanj se vodi posebna evidenca. (2) Zoper odločitev o izbiri prejemnika ni pritožbe. 8. člen (1) Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o februarskih priznanjih občine Logatec (Logaške novice, št. 7/99). (2) Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v občinskem glasilu Logaške novice. Številka: 007-24/2010-3 Datum: 13. 7. 2010 Janez Nagode, l. r. ŽUPAN Na podlagi 54. člena Statuta Občine Logatec (LN, št. 07-08/08 in 03/10) je Nadzorni odbor Občine Logatec na svoji 8. redni seji, dne 17. 5. 2010 sprejel POSLOVNIK Nadzornega odbora Občine Logatec predsednika pooblaščeni član. Predlog dnevnega reda seje določi predsednik, predloge za uvrstitev zadeve na dnevni red pa lahko podajo vsi člani nadzornega odbora. Predsednik je dolžan uvrstiti na dnevni red zadevo, ki jo je s sklepom predlagal občinski svet ali župan. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem poslovnikom je določena organizacija in način dela Nadzornega odbora Občine Logatec (v nadaljevanju: nadzorni odbor). 2. člen Nadzorni odbor opravlja svoje naloge, določene z zakonom o lokalni samoupravi in s statutom občine, pošteno, strokovno in nepristransko. 3. člen Nadzorni odbor kot organ občine deluje v okviru svojih pristojnosti samostojno. 9. člen Predsednik pošlje vabilo za sejo vsem članom nadzornega odbora praviloma sedem dni pred datumom seje. Ob soglasju vseh članov in v nujnih primerih, ki jih določi predsednik, je lahko ta rok tudi krajši. Vabilu je potrebno obvezno priložiti gradivo, ki je potrebno za obravnavo. Predsednik lahko povabi na sejo pripravljavce gradiv, strokovne delavce občinske uprave ter predstavnike obravnavanih institucij. 10. člen Vabilo iz prejšnjega člena se pošlje po pošti v flzični obliki na papirju, lahko pa tudi po elektronski pošti, če tako s pisno izjavo naroči član nadzornega odbora. 4. člen Nadzorni odbor varuje uradne in poslovne skrivnosti, s katerimi se seznani pri svojem delu. Predsednik ali od njega pooblaščena oseba občinske uprave je pred določitvijo datuma sklica seje dolžan preveriti možnost udeležbe člana nadzornega odbora na seji nadzornega odbora. 5. člen 11. člen Nadzorni odbor predstavlja predsednik, ki ga člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe na konstitutivni seji ali od predsednika pooblaščen član nadzornega odbora. 6. člen Naloga predsednika je, da: - vodi in organizira delo nadzornega odbora, - sklicuje in vodi seje, - podpisuje sklepe, zapisnike in druge akte nadzornega odbora, - skrbi za izvajanje sklepov, - skrbi za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora, - sodeluje z občinskim svetom, županom, delovnimi telesi sveta in občinsko upravo, - po potrebi sodeluje na sejah občinskega sveta. I. NAČIN DELA NADZORNEGA ODBORA 7. člen O seji nadzornega odbora se piše zapisnik in vodi evidenca prisotnosti. Zapisnik obvezno vsebuje: - zaporedno številko seje, kraj, datum, uro pričetka in trajanja seje, - navedbo prisotnih, opravičeno odsotnih in ostalih prisotnih članov ter navedbo ostalih prisotnih na seji, - sprejet dnevni red, - potrditev zapisnika prejšnje seje, - potek seje z navedbo poročevalcev in krajšim povzetkom razprave, - sprejete sklepe, - morebitna ločena mnenja članov odbora, - izjave, za katere so navzoči izrecno zahtevali, da se vnesejo v zapisnik. Zapisnik podpišeta predsednik odbora in zapisnikar. Zapisniku je treba priložiti originalno vabilo in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. X Delo odbora organizira in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa s strani predsednika pooblaščeni član. 8. člen Sejo vodi predsednik, oziroma v njegovi odsotnosti s strani 12. člen Po opravljeni razpravi o posamezni točki dnevnega reda predsednik oblikuje predlog sklepa in ga da na glasovanje. Nadzorni odbor veljavno sklepa in sprejema svoja poročila, priporočila in predloge, če je na seji prisotna večina članov tg o OJ -O o u 11 nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. Glasovanje na sejah je praviloma javno, z dviganjem rok. Na zahtevo večine članov odbora je lahko glasovanje tudi tajno. I. KONČNE DOLOČBE 15. člen 13. člen Zapisniki in ostala gradiva za seje nadzornega odbora se hranijo v občinski upravi. Po preteku enega mandatnega obdobja se gradivo arhivira. Zapisniki in sklepi se hranijo trajno, ostalo gradivo pa deset let. 14. člen Poslovnik o delu nadzornega odbora sprejme nadzorni odbor in prične veljati naslednji dan po objavi v Logaških novicah. Spremembe poslovnika sprejme nadzorni odbor po enakem postopku, kot velja za njegov sprejem. 16. člen Za vprašanja, ki niso opredeljena s tem poslovnikom, se uporablja določila poslovnika o delu občinskega sveta. Strokovno in administrativno pomoč za potrebe nadzornega odbora zagotavlja župan in občinska uprava. Številka: 011-11/2010-2 Datum: 17. 5. 2010 O 0 cr 1 a fti L o g to o t i X i PREDSEDNIK NADZORNEGA ODBORA mag. Matjaž Žigon, l. r.