gj si
Narodna i Studijska
Knjižnica via Ceppa,
TRIESTE
DELO
i	h
(PRAVA:	•
* V
glasilo avtonomne tržaške federacije k.P.I.

Leto IX. štev. 33 (462)
TRST - SOBOTA, 21. SEPTEMBRA 1957
Posamezna štev. 25 Lir

II

:|SS5
.
šM:S
Slovenski otrok naj hodi slovensko šolo
isl I» v materinem jeziku je te-'*Mj bodočnosti vsakega na. To velja posebno še za 8ko ljudstvo tega Ozem-Ijer protiljudske sile potjo preprečiti našemu na-Vsak napredek.
Mo vi nske izkušnje našega proti fašizmu, največjemu leu našega naroda, nas u-taŠ da na naših ramenih sloni ost našega naroda. Tudi v l>ju najbrutalncjše fašisti-'ladavinc. ko nam je bila j Medana naša beseda, ko so bile odvzete vse pravice, a vera. zaupanje in bor-v zmago pravice oživot-p najvišje moralne ■ in kul-l1 vrednote vsega našega '.j;tva- Tako, da smo vztrajno jz 'Ovali in se borili proti za-G:em našega naroda v glo-p$ *n prepričanju zmage nad ld Mm. Pre p bearli smo bili.
°'1 " osvoboditev iz okov fasi-re
e O 1 ksdš
fga režima omogočila vse-C. «loveštvu. da se dvigne na ;lt; raven civilizacije ter da 'le novo plemenitejše raz-P i" med narodi. Borili smo a<l 1 Zmago kulture in civiliza-1%	dokončno uresničenje

)St>
tudi zahtevamo dotacije, ki nam pritičejo za naše kulturne ustanove, za razvoj ljudske pro. svete in umetnosti.
Nam ni bilo podarjeno ničesar. To kar imamo, smo si častno priborili z delom in bor. bo in ta priborjeni zaklad bomo čuvati kot zenico našega o-česa, negovali kol mali neguje lastno dete za razvoj naj pleme.
Zahtevamo takojšen razpis volitev
za pošteno in demokratično občinsko upravo
Krščanska demokracija zavrnila vse predloge za rešitev občinske krize	/
Komisar na občini pomeni velik korak nazaj v borbi za gospodarski preporod Trsta
m ržaški občinski svet je raz-A ouščen. Do razpusta je pri-
puščen.
šlo, ker so svetovalci, ki pripa-
mili roke. Toda. kako bo s tem. i mi tka prizadevala, da bi resi-bomo šele videli. Tržaški me- la mesto pred komisarsko upra-
Pripravljena je bila poma-
.	....	-, ti.' ■ v daio Krščanski demokraciji. Ita-
nitejsih 'dej, kulture c.viliza- ^	^rat-)
cije in napredka, za bratstvo in prijateljstvo med narodi. Ta zaklad naj bo dediščina za bodoča pokolcnja.
Ta zaklad bo očuvan če bo vsakg slovenska mati učila lastne otroke ljubiti svoj narod in spoštovati vse druge narode. Po tej poti nam je zajamčen tudi narodni obstoj. Zato naj slovenski otrok poseča slovenske šole !
MARIJA BERNE™
teženj, za narodno e-91! Pravnost in v prvi vrsti za.
5 ? Lir je temelj bodočnosti ek fga naroda, da bi slovenske akf Uživale enakost -v ravnanju L *" pravice z ostalimi šolami
‘ 3 vrste.
T bočila Posebnega statuta Ti priznavajo. Postopoma ni'P L pravice uresničujejo a e‘ Popolna uresničitev j c odit3 od skupne borbe vseh 'cev,
Togliatti o beograjskih razgovorih
ni in monarhistični stranki ter tlel misovcev skupno 32 svetovalcev podali ostavke. Tako je tržaško mesto ostalo brez izvoljene občinske uprave. Na mesto nje bo od vladnih oblasti v najkrajšem času imenovan p ref ek tu mi komisar.
Tako je torej prenehala obstajati od fašistov podprta klerikalna občinska uprava, na če. lu katere je bil ing. Bartoli Ne moremo preko tega, da ne podčrtamo, da je to v resnici žalosten konec, nad katerim se zgraža vse prebivalstvo, torej, tudi volivci, ki so pomagali, da j se. je omenjena kamora polasti, j
ščani se s takim «izhodom» prav gotovo ne bodo zadovoljili.
Naša skupina v občinskem svetu, kakor tudi ostala leva o-pozicija, si je do zadnjega fre-
gati pri reševanju krize in sprejeti občinski odbor in novega župana, ki bi jamčila tržaškim občanom pravice, ki jih zahte-
vajo. Toda klerikalno-fašistična kamora tega ni hotela upoštevati. Raje je rovarila in povzročila padec izvoljenega občinskega sveta.
Malo pred razpustom občinskega sveta je sekretar naše federacije, tov. Vidali, dal za tisk intervju, ki ga, zaradi dokumentacije, objavljamo v celoti. Kot je znano, je tov. Vidali, na zadnjih volitvah, za Bartoli jem, prejel največ preferenčnih glasov.
^ hleev oh podpori Italijan-
v> demokratičnega ljudstva
^ete pravice smo si prido-
«S‘Lt pošten, deloven in lo-? I *!arod. ki prispeva na vseh Njih javnega, kulturnega,
it' liči
nega in socialnega življe-
j! Vsak naš rojak .... ........
: | Witti,- da smo polnopravni ni M ja ni italijanske republi-
9.U	■
‘3'! kjer državna ustava jamči
Uarodne pravice. Žalostno,
tako civilizirani državi se )N '' sprostijo še gotovi proti-33 krogi, ki iz sovražnosti
-l4aše.
ega naroda, skušajo ovi-
* Uresničitev določil italijan.
jljrlMkonodaje. Na podlagi teh j). pv je razvidno, kdo se bori tit> Strjevanje, napredek in tliš^ države, vlade in občine, ali 1 tisti del ljudstva, ki spo-afj in se bori za uresničitev zakonodaje, ali oni penami krogi ki ovirajo ” . I >esničitev. ter direktno ali vi' Ntno s tem blatijo prestiž [d> i °Masti in države.
bdovina nas uči zakaj še protiljudski fašistični
y «s
V i*. Podpihujejo narodnostno t No, j je povzročila v svegli 'tomne nesreče in neprecen-iptf škodo. Poslužujejo se etf *aktike, istih propagandnih

■ ’ da bi razbili enotnost in
lat,
/ pi, ker njihov namen je
'L bi
lP, L,-- m P°novno
. |
'A' Ijnimi interesi T Ta ljudstv
6
J
Tovariš Togliatti je v ju vu, ki ga je dal za poljski list «Tribuna Ludu» poudaril, da je . bil obisk poljske partijske in vladne delegacije v FLRJ velikega pomena ne le za obe zainteresirani državi, temveč za vse socialistično gibanje in za mir v svetu. Med drugim je tudi podčrtal, da se ugotovitev v poročilu o razgovorih, glede obstoja različnih poti v socializem, sklada s stališčem K Pl do tega vprašanja.
la občinske uprave.
Klerikalci so upali, da se bo- . do s lem, da so odstopili, izog- | in ter- I nili težki odgovornosti, ki so I jo zagrešili. Še vedno računajo j s tem, da jim ne bo, med dru- | gim, treba dajati odgovora, kako so vodili takoimenovane posebne uprave, o katerih niso nikoli podali točnih računov in so dosledno preprečevali opoziciji", da bi še s temi računi seznanila. Zato pa so se, zlasti v zadnjem času, tako navdihovali za imenovanje prefektur-nega komisarja, misleč, da si bodo na tak način najlažje u-\
Komunistična partija Italije Avtonomna tržaška federacija
V nedeljo 22. septembra ob 10.30 bo v kinodvorani ARCOBALENO (ul. S. Francesco 10)
Skupščina partije
z naslednjim dnevnim redom:
„Tržaški komunisti in bodoče volitve"
Poroča tovariš
Vittorio Vidali
Ker se bodo obravnavala aktualna in važna vprašanja, priporočamo številno udeležbo.
Vstop z izkaznico
Intervju
sekretarja
tržaške
federacije KPI
Obisk poljske delegacije
v FLRJ zaključen
ftento
preteklosti
Mjstvo med Slovenci in
podjarmili tjfl'j 'IM izkoriščali vse delovno ,jjf v°- Nasproti tem dejstvom V tj'' vedno bolj uveljavljajo oA h*} Pojmi, ki sovpadajo s vse l(a dein sovpadajo z Ni svobodnih narodov
^ Na. na temelju enakoprav.
Velikih in malih narodov.
, - na našem Ozemlju je
__' : 0 novo razmerje med lju-
' To
^ ■■ je doprinos naše prato neprestane borbe.
,.3«£jttevali
110 uporabe
in zahtevamo slovenščine t -»nevarno tudi naj bodo j' ...j'1' sorazmerno v vseh dr-
K
V
*ahtev

• n javnih organih, kot
Nasedanje
CG1L
Skupna deklaracija PZDP in ZKJ ter vlad LR Poljske in FLRJ
Obisk v interesu socialističnih dežel, stvari socializma in krepitve svetovnega miru
tt ponedeljek se je zaključil obisk poljske partijske in V vladne delegacije v Jugoslaviji. Poljska delegacija je odpotovala s posebnim letalom v Varšavo. Na zemunskem letališču so se od nje poslovili jugoslovanski voditelji. Ob tej priliki je imel Gomulka kratek poslovilni nagovor, v katerem je poudaril nepremagljivo moč socialističnih sil in proletarskega internacionalizma.
Gomulka je povabil Pita, naj
pride na obisk na Poljsko. Pred odhodom sta se oba voditelja — Tito in Gomulka — objela in poljubila.
miroljubne namene, za rešitev še nerešenih problemov, zlasti v nekaterih deželah Azije in Afrike v skladu z voljo narodov in v duhu ustanovne listine
Poročilo obeh vlad
i/
j
IVi“ f,
:(' !■ Nlen je bilo v Rimu za-Ijj I1' Glavnega odbora CGIL.
so med drugim raz-( N' o zadevah, ki se tičejo °nKresa Svetovne sindi-1), *veze, ki bo v Leipzigu, zasedanju i,! 'lij^Toudaril, da imajo danes 1,- 31' kot glavno nalogo o-
1 d b
:2.ti
t11 ' akcijsko enotnost, hoditi' k lac
0 'Nna
' A h lacionalnem, kakor tudi
V*11' kj. naroc^nem področju. Za-

je udeležil
i, —jugoslovanskih
1 Salaj,
tudi si II-
Pred zaključkom razgovorov med partijskimi in vladnimi voditelj FLRJ in Poljske je bilo objavljeno skupno poročilo. V njem predstavniki obeh vlad ugotavljajo, da je po zaostritvi mednarodnega položaja v lanskem letu prišlo v zadnjem času do izboljšanja v mednarodnih odnosih, da pa tudi sedanji položaj narekuje velike napore za odstranitev vojne nevarnosti, zlasti na Bližnjem vzhodu. Zato obe vladi poudarjata vdanost politiki konstruk. livnega sodelovanja med narodi, temelječi na spoštovanju načel suverenosti, neodvisnosti, ozein-ljske nedotakljivosti, enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih dežel. Prav tako se obe vladi zavzemata za najširše sodelovanje na gospodarskem in kulturnem področju, brez sleherne diskriminacije. Obe vladi nadalje poudarjata veliko vlogo socialisli-stičnih držav in socialističnih sil utiranju opti načelom sožitja in utrjevanju miru. Še posebej podčrtujeta pomen pri. zadevanj za dosego razorožitve, za sodelovanje med narodi
OZN, za sprejem LR Kitajske v OZN. Vlada FLRJ pa še posebej poudarja, da je treba upoštevati voljo poljskega naroda glede njenih meja na Odri in Lužiški Nisi, katere so priznane tudi od DR Nemčije. Glede nemškega vprašanja pa sta obe vladi mnenja, da je treba upoštevali dejstvo, da obstaja poleg Nemške zvezne republike tudi DR Nemčija in da je za vsa vprašanja treba razpravljati z obema Nemčijama,
Izjava
PZDP in ZKJ
Poročilo o razgovorih med obema partijama pa se glasi: Z veliko Oktobrsko revolucijo se je začel zgodovinski proces graditve novih socialističnih družbenih odnosov.
V 40 letih, ki so minila od oktobra 1917, je izgradnja socialistične družbe postala stvar vsakdanje prakse milijonov delovnih ljudi v deželah, v katerih je delavski razred na krmi. lu. Mnogi narodi so se otresli vladavine imperializma, drugi, še odvisni, pa krepe boj za narodno osvoboditev. V kapitalističnih deželah iščejo delovne množice pot, ki bi jih povedla iz sedanjega položaja v smeri
risti človeštva postavljajo na dnevni red neogibno potrebo po preprečitvi nove vojne, razvijanju miroljubne koeksistence med narodi ne glede na razlike v družbeni ureditvi in zagotovitev trajnega miru. Nadaljnja usoda boja za mir in so-
je treba zdaj še posebno razvijati dvostranske stike med komunističnimi in delavskimi par. tijami. Širši stiki v zvezi z vprašanji, ki zanimajo več partij, so lahko prav tako koristni.
Obe strani sodita, da so zdaj
cializem zahteva krepitev stikov )dani vsi P°Soji za nadaljnji raz.
VPRAŠANJE : Kaj bo nasta-lo sedaj, ko je bilo zbranih dvajset podpisov svetovalcev za sklicanje občinskega sveta?
ODGOVOR: Ing. Bartoli bi moral čutiti dolžnost - ki je ni čutil do sedaj in to v veliko škodo za naše mesto, ki je izgubilo svoj edini izvoljeni or-gan da skliče sejo občinskega sveta. Ako bo to sklicanje zavlačeval, ali pa se bo njemu protivil, je dolžnost vladnega komisarja, da intervenira in ga prisili k sklicanju seje občinskega sveta. Toda vladni komisar, ki se je svoj čas tako pobrigal, da je ostal občinski odbor na svojem mestu zaradi o-dobritve proračuna, se raje sedaj skriva za zakonskimi določili.
ODGOVOR : Boje se kakršne koli politične tribune. Vse so «politizirali». Njihovo «politiziranje» se imenuje:	monopol,
klerikalizacija, podrejanje življenja občine in interesov prebivalstva interesom njihove stranke, njihovi pristanski in diskriminatorski politiki, njiho. vi m notranjim spletkam, lovu in kreganju za stolčke. Mi nismo «politizirali», temveč smo vodili «mestno politiko», ki po. meni : borbo za ustanovitev dežele, proste cone, potenciranje prometa, uresničitev obljub, ki so bile dane Trstu.
Demokristjani nočejo občin, skega sveta, ker je nastopil čas za polaganje obračunov tudi o famoznih «posebnih upravah» in posebnih «koritih», ki šobila organizirana s točno dolo-i cenimi nameni.
VPRAŠANJE: Kakšno odgo. vornost imajo pri tem bivši zavezniki Krščanske demokracije?
ODGOVOR : Ti imajo enako odgovornost kot Krščanska demokracija. Njihova odgovornost je tem veja, ker so za skledo leče prispevali in vzpodbujali, so dali demokratični videz korupciji in degradaciji demokra. lične ustanove ter so tekmovali za stolčke,
VPRAŠANJE : Kaj mislite u-kreniti?
in sodelovanja med komunističnimi in delavskimi partijami,
Obe partiji v tej zvezi ugotavljata, da je XX. kongres KP Sovjetske zveze važen datum v zgodovini mednarodnega delavskega gibanja in da pomenijo njegovi sklepi pomemben prispevek k borbi za mir in socializem.
Uspešen razvoj socialističnih dežel je velikega pomena za stvar socializma in mir na sve-lu. Ustvarjalno uveljavljanje te-meljnih načel marksizma-lenini-zma v stvarnih, specifičnih raz. merah posameznih dežel, ki so nastale z zgodovinskim gospodarskim in družbenim razvojem, je bistvenega pomena za nadaljnji razvoj socialistične iz. gradnje v njih. Iz tega izvira raznoličnost poti, po katerih stopajo razne dežele v sociali-
Obe partiji sodita, da raznolikost oblik in metod socialisti-čne izgradnje bogati izkušnje in da pomeni teoretični prispevek k mednarodnemu delavskemii gibanju. Iz tega izvira potreba po proučevanju doseženih uspe. hov v drugih socialističnih deželah in po medsebojni ustvarjalni izmenjavi izkušenj.
Sodelovanje in stiki med komunističnimi in delavskimi partijami kakor tudi med socialističnimi deželami morajo sloneti na načelih proletarskega in.
voj medsebojnih odnosov, izmenjavo izkušenj in vsestransko sodelovanje med ZKJ in PZDP. To sodelovanje bo koristilo na. rodom Poljske in Jugoslavije ter skupni stvari socializma in miru.
VPRAŠANJE: Kaj bi pomenil prefekturni komisar na občini?
ODGOVOR: Pomenil bi to; da bi prišel na občino nek mali Paiamara, to je administrator, neke vrste birokratični robot, ki bi uvajal zakone in odredbe, ne da bi o zadevah razpravljal ali sc posvetoval. To bi pomenilo povišanje raznih tarif in davščin, neratificiranje sindikalnega sporazuma z ACEGAT, obstrukcijo pravičnih zahtev, ki so jih postavili delavci krajevnih ustanov itd. Prav gotovo je, da bo prefekturni komisar človek, ki je Krščanski demokraciji po godu in da bo vsa oblast osredotočena v rokah klerikalcev pod njihovim ter vladnim križastim ščitom. To bi pomenilo, da bo ostala komisarska uprava vsaj za dobo enfega leta, saj so demokristjani že izjavili, da bi se morale vršiti nove občinske volitve za političnimi volitvami.
VPRAŠANJE: Zakaj so de-mokristjani za* komisarja?
ODGOVOR : Mi vztrajamo na tem, da se skliče občinski svet. Ako bodo ustvarjeni pogoji za to, ‘smo pripravljeni ga mi skli. cati. Pripravljeni smo ustvariti občinsko upravo, ki ji bo načeloval drugi župan in ki si bo zadala nalogo, da bo bramila interese našega mesta.» Smo pripravljeni, ako bo to potrebno, ustanoviti odbor in prevzeti po. ( glavitno odgovornost občinske 1 uprave, zagotavljajoč največjo svobodo v intervencijah opozicije. brez vsakršnih diskriminaciji.
VPRAŠANJE : In če bo ob-činski svet razpuščen, kaj boste zahtevali?
ODGOVOR : Zahtevali bomo takojšnji razpis novih volitev. \ Trstu se volitve vrše lahko vse mesece v letu, tudi z burjo. Vo. litve morajo biti še pred koncem tekočega leta. Naše mesto potrebuje občinski svet, ki bo postavil na občinsko upravo stalen občinski odbor, ki bo de-mokratičen in se bo resno zavzel za obrambo našega mesta, bodisi v Rimu kakor tudi tukaj. Dolgotrajna komisarska občinska uprava bi pomenila novo nesrečo za naše mesto, ki je že itak toliko prizadeto zaradi brezbrižja rimske birokracije, zaradi korupcije in nadoblasti klerikalcev ter vedno večje kri. ze, ki spravlja v smrtno nevarnost bodočnost vsega našega Ozemlja.
Festival v Modeni
ve, za suueiuvarije meu imivm	f ~ j-	«
na področju atomske energije v socializma. Najbolj bistvene ko.
tcrnacionalizma :	solidarnosti,
medsebojne pomoči, suverenosti, enakosti, prijateljstva in nevmešavanja v notranje zadeve.
Obe partiji sta za nadaljnjo razširitev stikov in sodelovanja med partijami. K temu bo prispevala široka izmenjava informacij in izkušenj, kakor tudi medpartijske razprave, vodene v korist socializma, v duhu prijateljstva in medsebojnega spoštovanja. Obe partiji sodita, da
Vsedržavni festival komunističnega tiska, ki je bil preteklo soboto in nedeljo v Modeni je nadvse lepo uspel. Kljub številnim oviram, ki so jih postavljale policijske in druge oblasti — tudi pretveza o epidemiji azijske gripe je tokrat prav prišla — so se v tem lepem mestu sončne Emilije zbrale velike množice delovnega ljudstva iz vseh predelov Italije. Tudi iz Trsta je odšlo za to priliko okrog 200 oseb v Modeno. Na veliki manifestaciji, ki je bila v nedeljo, je govoril tov. Togliatti. (Gornja slika je bila posneta med njegovim govorom). Tov. Togliatti je v svojem govoru orisal sedanji politični položaj v Italiji in med drugim poudaril potrebo napredovanja italijanskih ljudskih sil proti klerikalnemu totalitarizmu. Ob priliki festivala so v Modeni organizirali vrsto športnih, kulturnih in folklornih prireditev ter razstav. Splošna ugotovitev je, da je letošnji festival v marsikaterem pogledu prekosil tovrstne festivale prejšnjih let
Izjava tržaške federacije KPI
Državljani !
TXemokristj ansici občinski svetovalci so odsto-L' pili, da bi za vsako ceno preprečili izvolitev novega občinskega odbora, potem ko je padel odbor Bartolija in fašistov. S tem dejanjem je Krščanska demokracija zavrnila vse predloge za rešitev krize in je izročila občino v roke komisarja.
Trst živi že več let pod komisarskim režimom, ki odklanja vsako obliko krajevne avtonomije in omejuje demokratične pravice državljanov.
Ustoličenje komisarja na občini pomeni :
—	odstraniti za dolgo dolio edini izvoljeni organ mesta t. j. občinski svet, ki je prav zaradi nedemokratičnega komisarskega režima na tem Ozemlju imel vedno zelo važno vlogo;
—	še nadalje omejiti demokratične pravice državljanov, napraviti korak nazaj v borbi za avtonomijo prav v trenutku, ko postaja zelo pereča zahteva po ustanovitvi dežele, v kateri bi Trst užival še posebno avtonomijo in imel teritorialno skupščino s širokimi upravnimi in zakonodajnimi pooblastili.
Tisk, ki je povezan s Confindustrio predstavlja komisarja na občini kot nadstrankarskega človeka, ki bo reševal vse zadeve bolje kot izvoljeno predstavništvo mesta.
V resnici pa komisar na občini:
—- bo zaupna oseba Krščanske demokracije in klerikalne vlade in bo izvajal njune ukaze, ne da bi s komer koli razpravljal, dosleden samo navodilom generalnega komisarja in Rima;
—	ne bo osvetlil škandala v zvezi s «posebnimi upravami» občine, o katerem je občinski svet sklenil imenovati preiskovalno komisijo, kljub odločnemu nasprotovanju
" Bartolija in voditeljev Krščanske demokracije;
—- bo oblastveno povišal davke in tarife za uporabo vode, elektrike in tramvaj, upoštevajoč samo ukaze vlade, ki ga je imenovala, neupoštevajoč interese občanov, katerih ne predstavlja;
—	ne bo odobril sporazuma o nameščencih ACEGAT, katerega uveljavitev so do sedaj preprečevali demokristjani.
PREDVSEM PA POMENI KOMISAR NA OBČINI VELIKO PRIKRAJŠANJE BORBE ZA GOSPODARSKI PREPOROD TRSTA
Občinski svet bi moral predložiti vladi zahteve glede načrta o ukrepih, ki so ga izdelale občinske komisije v zvezi z ustanovitvijo dežele, proste cone. pomorstva in Vanonijevega načrta. Krščanska demokracija je preprečila, da bi bilo to delo dokončano in da bi bil načrt predložen v Rimu, sedaj pa hoče vse pokopati in odpraviti organizem, preko katerega je Trst lahko izrazil svojo enotno voljo.
Tržačani !
Sedaj, ko je Krščanski demokraciji ob podpori fašistov, uspelo zadušiti glas občinskega sveta in ga nadomestiti z rimsko birokracijo, ne preostaja drugega, kot da se borimo, gotovi vaše podpore, za takojšen razpis novih volitev, ki bodo nudile vsem občanom možnost presojati in odločiti!
Zahtevajte takojšnje volitve, ki bodo dale pošteno in demokratično občinsko upravo in ki bodo napravile konec klerikalni kamori !
Občino tržaškemu ljudstvu!
AVTONOMNA TRŽAŠKA FEDERACIJA KPI
Mesec tiska
Opčine dosegle 116,6 odstotkov
postavljenega cilja
320.000
lir prispevkov za tisk je ta teden prejela osrednja uprava naše federacije. Doslej se je najbolj izkazala sekcija na Op. cinah, ki je prva med vsemi sekcijami v naši federaciji, dosegla postavljeni cilj, odnosno ga prekoračila, saj je dosegla kvoto 116.6%. Tovarišem z Op. čin, ki so se tako potrudili, da so v razmeroma kratkem času prispeli na cilj in ga celo p re-koračili, gre torej vse prizna-
nje ! To priznanje naj bo obenem drugim sekcijam v vzpodbudo pri nadaljnjem delu.
Omembe in še več : pohvale vredno je tudi dejstvo, da so tovariši iz sekcije na Pončani v tem tednu izročili kar dva prispevka v skupnem znesku 47.347 lir, od katerih je samo celica «Zol» nabrala 18.680 lir. Milje stoje tudi ponosno na le. stvici, saj so doslej prispeval,? 110.000 lir.
Nadaljevanje na 4. straniJ
Stran 2
DELO
21. septembra 195 21. sept«
POLITIKA IN GOSPODARSTVO
Sovjetska oblast vir blaginje
m i ^ ^	v/ « m *E a a
in odločilen činitelj miru
► 06 40. obletnici Oktobrske . revolucije
V današnji številki začenjamo z objavo člankov, beležk in dokumentacije o življenju in pridobitvah narodov ZSSR, ki slavi letos 40-letnico obstoja. Za dostojno počastitev štiride-setletnice Oktobrske revolu. cije, A:t /o bodo svečano proslavili vsi komunisti, bomo objavili tudi v prihodnjih številkah informativni material za tovariše, prijatelje in bralce našega lista.
ti» arx in Engels sta pravilno predvidela, da bo v socialističnem režimu namen proizvodnje ugoditi potrebam sleher. nega člana družbe. Ta osnovni ekonomski zakon, ki ga je potrdila analiza Lenina in Stalina se je uresničil v sovjetski družbi.
Povišek nacionalnega dohodka v Sovjetski zvezi pomeni neposredno povišanje blaginje delovnih ljudi. Tri četrtine tega dohodka so na razpolago delavcev, uradnikov in kmetov za za. dostitev njihovih materialnih in kulturnih potreb; ostala četrtina služi za razvoj socialne proizvodnje in za kritje splošnih potreb države delovnih ljudi.
Tako se je realna plača de^ lavcev in uradnikov od leta 1950 do 1955 povišala za 39%. Dohodek kolhoznikov narašča od leta do leta. Toda dviganje življenjske ravni delovnih ljudi se ne izraža samo s. povečanjem njihovega dohodka. Po XX. kongresu so bili sprejeti u-krepi osnovne važnosti : znižanje delovnega urnika za dve uri ob sobotah in na dan pred prazniki ; prehod na delovni urnik šestih ur za rudarje in na sedem ur za nameščence pri pomožnih službah v premogovni industriji ; prehod na znižani delovni urnik za grafično indù, strijo in v drugih panogah industrije z namenom, da pride do splošnega znižanja delovnih ur v vseh podjetjih in vseh panogah nacionalnega gospodar, siva. Mladinci od 16 do 18 let bodo delali šest ur, štiri ure pa bodo delali tisti, ki obiskujejo strokovne šole ali tečaje v tovarnah. Porodniški dopust bo zvišan na 112 dni ob polni pia. či : ukinjena bo taksa za vpis v višje razrede srednjih šol in višje šolske zavode.
Zakon o pokojninah (od 15. julija 1956) določa, da ima pravico de upokojitve moški ki je dopolnil 60 let, ženske pa 55 let. Starostna doba se zniža še za nadaljnjih pet let za delavce zaposlene pri težkih delih in za deset let za rudarje. Višina pokojnin gre od 50% plače, ki jo prejema delavec ob upokojitvi in to za kategorije z večjimi plačami, za druge kate. gorije pa znaša pokojnina tudi 100% plače.
Stanovanje je prva skrb sovjetske vlade. V SZ se ponekod zgradi stanovanjska hiša s 40 do 50 stanovanji vsakih 20 minut. Samo v Moskvi so lansko leto zgradili 50.000 novih stanovanj in 55 šolskih poslopij, ki imajo vsako 22 razredov. Mnogo si sovjetska oblast tudi prizadeva, da pomaga državljanom, ki si hočejo zgraditi svoje stanovanje. V starih mestih postopoma izginjajo ozke ulice, temne in nezdrave stanovanjske hiše; na-
Avtonomna
federacija
in statut ZKM1
q rganizaeijska konferenca, ki
Julija 1917 so bile v Petrogradu velike spontane demonstracije delavcev, ki so zahtevali naj preide oblast v roke sovjetov in naj začasna vlada preneha z imperialistično politiko vojne. Ne glede na mirni značaj demonstracije so bile poslane proti množici reakcionarne enote — junkerski in oficirski oddelki. Po petrograjskih ulicah je zopet tekla kri delavcev in vojakov. Da bi razbile delavce, so bile poklicane s fronte najbolj zaostale, najbolj kontrarevolucionarne vojaške enote, ki so v krvi zatrle delavsko in vojaško demonstracijo
mesto teh vidimo danes široke in moderne ulice, moderne stav. be s parki, športnimi igrišči in vodometi-
Tudi na podeželju se gradijo klubi in otroški vrtci, domo, vi matere in domovi za onemogle starčke ; gradijo se skladišča' in restavracije, kinodvorane in gledališča, stadioni in plaval, ni bazeni.
Socialno zavarovanje (brez vsakega prispevka s strani delavca) daje brezplačno zdravniško oskrbo. V primeru bolezni prejema delavec 50% plače če ima 3 leta službe in 100% plače če ima več kot osem let službe. Poletni dopust gre od 12 do 48 dni, kot je pač delo. Zdravilišča in domovi počitka sprejemajo vedno več delavcev in sicer brezplačno ali pa proti plačilu, ki ne presega v nobenem primeru 30% stroška. V carski Rusiji je bilo leta 1913 »kupno 207.000 bolniških po-
od teh 94 posvečenih kulturi in umetnosti.
Leta 1955 je izšlo 50.700 raz. nih knjig, ki so bile tiskane v nad 1 milijardo izvodih. Televizija je v polnem razmahu in je že dostopna vedno številnejšim kategorijam delovnega ljudstva.
Sovjetska umetnost in literatura mnogo prispevata k ria predku. Pomagali sta pri ustvarjanju graditeljev socializma in borcev domovinske vojne in po. magata pri odstranjevanju razlik med fizičnim in umskim delom.
jo je CK ZKM sklical za 6 oktobra ho velika manifesta, cija navdušenja in okrepljenega prijateljstva z vso italijansko komunistično mladino, ki jo ho na konferenci zastopala močna delegacija iz raznih pokrajinskih federacij.
Samo še 15 dni nas loči od konference, ki bo svečano dejanje s katerim se bomo po nad 12 letih vrnili v vrste ZKM1, ki je bila ustanovljena 1921, ži. vela je in se prekalila v ilegalni borbi pioti fašizmu, se okre-pila in zrasla v osvobodilni vojni in nato v borbi za republiko ir. za spoštovanje ustave.
Diskusija v naših krožkih
O tvori ti moramo široko diskusijo v vseh naših krožkih o političnih razlogih, ki narekujejo naši organizaciji to spre. memho. Diskusije naj se udele. žijo vsi mladi komunisti. Material, ki ga imamo na razpolago, je predvsem politični dokument, katerega je odobril CK naše organizacije ter statut
ZKMI.
Naloga vseh komitejev krožkov in vseh aktivistov ZKM je, da približajo člane, da z njimi razpravljajo o spremenit, vi naše organizacije in o vseh problemih, ki se pojavijo v krožku. Povabiti jih je treba naj se udeležijo skupščine krož-
ka, ki bo sklepala o uradnem pristanku ZKM in se bodo izvolili delegati za organizacijsko konferenco.
Naša bodoča organizacija bo imela v sklopu ZKMI svojo avtonomijo, ki jo narekujejo posebne značilnosti našega ozemlja, prisotnost mladine dveh na-rodnosti. Zato bomo morali v okviru ZKMI izdelati našo linijo akcije za mladino našega področja, upoštevajoč vedno borbo za spoštovanje narodnih pravic slovenske mladine.
Važna tema naše diskusije v krožkih je tudi statut ZKMI, ki ureja delovanje 400 tisoč italijanskih mladih komunistov.
«Krožek — pravi člen 5. sta-tuta — je terenska organizacija ZKMI, ki z živim in stalnim stikom z mladinskimi množica, mi združuje vse mlade komuniste in jih vodi za uresničitev politike ZKMI. Krožek se usta-novi v mestnih četrtih, vaseh, na univerzah. Krožek je središče politične pobude, mladinskih borb, pridobivanja in demokratičnega ter socialističnega oblikovanja mladine, je središče političnega, kulturnega, vzgojnega in razvedrilnega delo. vanja.)'
Gospodarski odnosi
med Italijo in CSR
Problemi italijansk revolucije
členi statuta K Pl
m
tt) roces oblikovanja K Pl je -L bil dolg in težaven, toda
Vloga
mladinskih
krožkov
ospodarski odnosi med Če. vT škoslovaško in Italijo so
že stara tradicija. Obe državi imata visok industrijski potencial in zato se je lahko našla skupno zui.uuu numi-».™	p0t za izmenjavo blaga in sta-
sici j. Leta 1950 pa jih je imela
Sovjetska zveza 1,011.000 in 265.000 zdravnikov. Umrljivost na vsakih tisoč prebivalcev, ki je bila leta 1913 30,2% je do leta 1955 padla na 8,4%.
Tudi na področju kulture je napravila sovjetska oblast o-gromne korake naprej. V carski Rusiji je bilo 80% nepismenih ljudi. Sovjetska oblast je odpra. vila nepismenost in razvila velikansko mrežo otroških vrtcev, uvedla je obvezni šolski pouk do 13 leta in danes imajo šola-rji vse možnosti, da obiskujejo šolo do 18 leta. V šolskem letu 1955/56 je obiskovalo nižje in srednje šole nad 30 milijonov učencev.
V carski Rusiji je obiskovalo višje šole 112.000, danes jih je 1.867.000, od tega števila je 90 odst. dijakov, ki imajo stipendi jo. V SZ je danes na vsake štiri osebe ena, ki študira. Na znanstvenih zavodih in univerzah dela 200.000 znanstvenikov, ki imajo na razpolago bogate finančne vire in vse kar potrebujejo za svoja raziskovanja in študije.
Tudi tisk, ki je last delovnih ljudi, se stalno širi. V Sovjetski zvezi izhaja 7.200^ časopisov z naklado 48,700.000 izvodov ; poleg teh je 2.926 raznih revij,
Septembra 1956 podpisan nov sporazum
Povečanje češkoslovaškega uvoza
Češki tovornik
len razvoj trgovinskih odnosov.
V povojni dobi so trgovinski odnosi z Italijo imeli kot pod. lago kompenzacijsko trgovino, kar je trajalo do septembra 1956, ko je bil podpisan v Rimu trgovinski in finančni sporazum. Ta sporazum je postavil dobre temelje za postopni razvoj medsebojnih trgovinskih od. nosov. Sliko stalnega naraščanja življenjske ravni češkoslovaškega delavskega razreda nam daje obseg uvoza italijanskega sadja, vina in raznih industrijskih proizvodov, posebno avtomobilov Fiat. Ta uvoz je v stalnem porastku. S svoje strani pa se češkoslovaška podjetja zanimajo za razne italijanske industrijske proizvode. Tako je Češkoslovaška stalen uvoznik u-metne svile, žvepla in raznih kemičnih ter industrijskih proizvodov.
Češkoslovaška izvaža v Italijo razne vrste lesa, antracit, porcelan, okraske, stroje, kmetijske traktorje, slad, ječmen, celulozo in druge predmete.
Redna udeležba Češkoslovaške na italijanskih velesejmih, predvsem na mednarodnih, ki sta pomlad v Milanu in jeseni v Bariju ter na drugih, kjer razstavlja češkoslovaška industrija svoje proizvode, bodisi neposredno kot posredno preko svojih italijanskih zastopnikov, daje možnost italijanskemu de. lovnemu ljudstvu, da lahko redno sledi napredovanju češkoslovaškega nacionalnega gospodarstva.	'
Upoštevajoč sedanji položaj trgovinskih odnosov med obema deželama, ugotavljamo, da je obseg izmenjave proizvodov v prvem šestmesečju 1957 za približno 6 odstotkov večji kot lansko leto.
Možnosti večjega izkoriščanja tržaške luke
vinskih odnosov med obema deželama zelo velikega pomena italijanska prevozna služba, po. sebno kar se tiče pošiljk češkoslovaškega blaga skozi tržaško luko. Če primerjamo prvo šest. mesečje prejšnjega leta, lahko ugotovimo, da se je promet češkoslovaškega blaga, bodisi izvoza kot uvoza povečal kar za štirikrat.
S strani Češkoslovaške se kažejo perspektive, da se bo vsekakor v večji meri izkoristilo možnosti, ki jih nudi tržaška luka. Da pa pride do tega, se morata obe stranki čimbolj potruditi za večji razvoj izmenja, ve blaga. Češkoslovaška razpolaga z bogato izbiro blaga in proizvodov, posebno na industrijskem področju. To daje možnost italijanskim trgovskim krogom, da lahko razširijo svoj trgovinski promet. Trdno smo prepričani, da bo dober trgovinski sporazum med Italijo in Češkoslovaško pomagal v bližnji
Na III. mednarodnem velesejmu v Brnu razstavlja češkoslovaška avtomobilska industrija nov težak tovornik na tri osi, model znamke «Tatra 138 A» z nosilnostjo 12 ton
Z dvostranskim sporazumom, ki je bil podpisan 25. junija 1957 so prenehali stari trgovin, ski odnosi, ki so temeljili na kompenzaciji, z izjemo za želez, niške tarife. Za slednje pa bo prišlo do podpisa sporazuma koncem tega leta.
Pričakovati je, da se bo v drugem šestmesečju trgovinska izmenjava še okrepila. Upati je tudi, da se bo lahko premostilo nekatere težkoie, ki so se po javile začetkoma.
Treba je nadalje pripomniti da je za nadaljnji razvoj trgo
bodočnosti za razvoj češkoslovaškega prometa skozi italijanske luke.
Gledišče Češkoslovaške gle. de na nove organizme za integracijo Zapadne Evrope (kjer pride v poštev tudi Italija) je bilo jasno izraženo v parlamen. tarnih odborih, ki so v skupni resoluciji podčrtali naslednje:
Obe ustanovi, to je Evropska gospodarska ustanova in Ev.
>pska ustanova za atomsko energijo pomenita ustvaritev za. prtih evropskih gospodarskih področij, to je postavljanje ovir sodelovanju med vsemi deželami. Današnji položaj v Evropi narekuje potrebo, da si vse evropske dežele prizadevajo za ojačanje skupnega gospodarske, ga sodelovanja, brez vsake diskriminacije in da se v Zapad-ni Evropi proučijo s čutom odgovornosti vsi predlogi za gospodarsko sodelovanje med vsemi evropskimi deželami.
ADOLF ZBORŽIL
Organizacijski del statuta podčrtuje vlogo mladinskega krožka in vodilnega komiteja, ki koordinira delovanje; nakazuje, da se v krožkih lahko organizirajo razne skupine dejavnosti (skupine deklet, najmlajših, ulične skupine, tovarniške, dijaške itd.) pod vodstvom komiteja krožka, ki koordinira vse delo.
«ZKMI je rečeno v členu 12 — razvija svoje notranje živ. ljenje na podlagi demokratič-nega centralizma, To pomeni da : a ) vsaka instanca ZKMI mora pri vršenju svoje vloge vzpodbujati na vse načine diskusijo, delovanje in pobude vseh članov, kritike in predloge med vodilnimi organi in vpisanimi». Točka c) pravi : «sklepi morajo dozoreti preko najširše diskusije. Ko so sklepi sprejeti, jih morajo spoštovati in uresni. čuvati vsi člani in vsi nižji organi».
Navedel sem nekaj točk statuta ZKMI z namenom, da opozorim vse tovariše naj ga pazljivo prečitajo in preštudirajo in naj o njem razpravljajo. Iz tega dokumenta je namreč razvidna demokracija ZKMI, organizacije, ki poseže v vsa področja življenja, dela in učenja ita. lijanske mladine, ki kaže vsej mladini pot za izboljšanje njenih življenjskih pogojev, ki se pod vodstvom Komunistične partije Italije bori, da bo italijanska mladina lahko živela boljši, to je v socialistični družbi.
SERGIO PERINI
bil je bogat, kot je bila vztrajna in zapletena v partiji izdelava revolucionarne politike piolctariata.
Na III. kongresu, ki je bil 1926, je KPI v pravilni in globoki analizi italijanske družbe izsledila gonilne sile italijanske revolucije v delavskemu razredu Severa in kmetih Juga, kot najbolj številnih, vztrajnih in odločujočih zaveznikih proletariata. Izdelala je dosledno in do takrat nepoznano politiko. Spremenila je organizacijo par. tije, ki je bila do tega trenutka v bistvu teritorialnega značaja, kot v PSI, v organizacijo, ki je bila bolj povezana z delavskim razredom in sicer z ustanovitvi, jo partijskih celic v delavnicah. Razkrinkala je nesposobnost italijanskih političnih vodilnih razredov za reševanje temeljnjih problemov naroda in podčrtala, da je samo delavski razred s svojimi zavezniki v stanju rešiti te probleme.
Na IV kongresu 1931, ki je bil kongres borbe proti fašizmu, proti tistim, ki so bili sicer antifašisti, toda so trdili, da v Ila. liji ni mogoče več ničesar napraviti in da je treba čakali rešitev izpod fašizma v svetovnem spopadu je KP potrdila svojo usmeritev akcije in borbe v deželi, kljub temu, da je bilo tisoče komunistov v je-čah, obsojenih, konfiniranih in pod nadzorstvom ; borbe proti vojni politiki fašizma in za mir; borbe za demokratične svoboščine in za demokratično obnovo naroda.
III. del konference tov. D'Onofrija
Ob izbruhu druge svetovne vojne je bila KPI na svojem borbenem položaju. To ji je omogočilo, da je bila največji
svetu in deželi : socializem je napravil v svetu velik korak naprej ; v Italiji pa je dozorel v stvareh. Težnja po socializmu se je razširila v deželah, ki so si priborile neodvisnost izpod imperialističnega jarma ter v vmesnih slojih kapitalistične družbe, ki jih izkoriščajo in zatirajo monopoli. Ugotovil je pravilnost zaključkov in smernic XX. kongresa K P SZ kar se tiče novih perspektiv, ki se odpirajo v raznih deželah za socializem. Začrtal je z. večjo točnostjo in konkretnostjo italijansko pot v socializem, ki jo jv odprla predvsem demokrati, čna antifašistična	revolucij £
1945 s pridobitvijo republiške ustave, katera sicer ni socialistična, ima pa elemente za napotilo v socializem. To pot so obenem odprli močni položaji, ki so si jih v družbi priborili delavski razred in vse demokra. tično ter socialistično gibanje.
Republiška ustava je tako smatrana zgodovinska pridobitev italijanskega delavskega raz. reda v njegovi borbi, da odpre pot socializmu. KP pripozna, da ustava ni morda kako pri ložnostno sredstvo, marveč pakt, ki ga je svobodno sklenila velika večina italijanskega naročja za uresničitev blaginje in napredka dežele. Pogoj za to ure. sničitev je, preko demokratične metode, brezkompromisna borba proti kapitalističnim monopolom in za reforme ustroja, za ustvaritev nove enotnosti (antifašistične, demokratične in ljud. ske), ki naj se učinkovito postavi po robu političnim silam
vanje in organizacijo pa! novim političnim usmeri pomeni poiskati nove 1,1 borbe in organizacije, dirjajoče novim položajem
0 septcml • ca ro feaslužnejš Etikov na 'stika ; 16 točno 70 Storti.
tistih 1 vstik roje Slovensl nego je '°rilo slo ,i Prostim tv^ti. Raze ,1^ slišati v cerkvi šolah j<
i jtijuuu:	iitivHii puiu/.ajru*
meni okrepiti borbo, oži' * vme
borbe za mir, demokratu'" ustavne svoboščine, za ob ho ekonomskih, mezdnih i"
so pop ,i *čaka, sc redne 1
(likalnih koristi delovnih V ^	■
za zahteve kmetov, stalni 1,1	*
so le
vi če ni razlog, kmetijsko ^ ^ lc P°
mo; pomeni prilagoditi V'J; c _ borbe položaju ter uresni« 6 'C<*n') akciji enotnost delovnih 1). . e ma ' konkret" ‘	111
razlaga * “fis°V « jo ilaje danes -:l . v
lstev
ajali ni
podžigovalec in organizator j italijanskega in tujega monopo-partizanske borbe in osvobodil. Etičnega kapitala in naj pri-
nc vojne. To je omogočilo, da je postala prednja straža v vsedržavni vstaji od 25. aprila ter v demokratični in antifašistični revoluciji dežele.
Na naslednjih kongresih je KPI beležila naraščajoč uspeh kar se tiče organizacije in števila članov in se razvijala v komunistično partijo novega tipa, razredno in ljudsko partijo, ki vodi množice v borbo proti koreninam fašizma, za socialne re-forme, za napredno demokraci. jo, ohranivši in utrjujoč nacionalno enotnost. KPI se bori za republiko in ustavo in ko so sile reakcije razbile antifašistično enotnost in ogrožale na. cionalno neodvisnost ter demokratične svoboščine, se KPI bo. ri za obrambo neodvisnosti in demokracije in za izvajanje ustave.
VIII. kongres KPI od decembra 1956 je napravil zaključke o italijanskem položaju in bor. bi partije tako, kot izhaja po desetletju delovanja. Ugotovil je obstoj novega položaja v
speva k ustanovitvi demokratične vlade delovnih razredov, ki naj reši najbolj nujne probleme ljudskih in delovnih množic mesta in podeželja. V tej konkretni borbi za izvajanje tisi ave, KPI opozarja politične stranke, ki se v naši deželi pro glašajo za povezane z delavskim razredom in z ideali socializma, čeprav v različnostih, ki izvirajo iz njihove zgodovine in na. Stanka, na potrebo po enotnosti v akciji, katera naj ustvari enotnost delovnih množic v borbi za njihove zahteve in za socializem.
VIII. kongres je zgodovinske važnosti za razvoj partije. VIII kongres odpira italijanskim ko. nmnistom širše obzorje ; določa in formulira jasno perspektivo, ki postane lahko vidnejša in bližja z akcijo, borbo in sposobnostjo komunistov. Zato ho. če vsa partija obnovitev, hoče se izboljšati, okrepiti in obnoviti.
Evo kako se zgodovinsko ciia, ki
KPI.
Ko pravimo, da je KP^ |e «l *a litična partija delavskega , rpt' *' reda, vseh delovnih ljudi, •* j* ' nar vodnik italijanskega Ija« tar,Ju ' govorimo o stvari, ki že 11 e_ Prav‘f ja, katera pa mora posta11 ln<h hc bolj resnična po zaslugi 1 °SCS*L zavestne akcije. KPI zdr" 1,13 avi v svojih vrstah najbolj za'1' šole in borben del delavskega1 ustai reda, ki je hrbtenica partije so : nilni in vodilni center sku[/ 'll;gostej socialistično predstražo ku^^ske č ga proletariata, kmetov, ‘ *e zač< njih slojev mesta in pode* Organi: intelektualcev, žena in mia*1 e, kat»
Ko pravimo, da je KPI, P1 iC ,nno tega, da je delavska partij/ so h. tudi nacionalna demokra"1 >0bodi partija, govorimo resnico, F odgovarjajoča naši zgod"^ ^ naši akciji in naši politik*» se dejansko bori dosledna» do kraja uresniči II. italij8«
preporod, demokratično-a»11 stično italijansko revolucij8’^ se je zmagovito uveljavila ilržavno vstajo od 25.	1
1945 in z dosego ter proč1' vijo republiške ustave.
Ko pravimo, da je KPI * listična partija, govorimo CO ne samo zato, ker je 5 ližem prirojen ideal partij1 f delavskemu razredu, kol 1 bolj odločnemu nasprotnik" pitalizma, marveč tudi z.d' A je KP znala in zna p"1	jlj|
konkretne in aktualne p"1'	\
se tudi v naši deželi U 1 socialistična družba, k^1 zem.
In končno, ko pravimo, je KP navdihovala in se huje v svoji akciji po f cionamem nauku marksiz ninizma in pozivamo slehe komunista naj študira ta 1,1 naj si ga osvoji, govorili snico, ker marksizem-leni" nas je vedno navdihoval v akciji in marksizmu-leni11* se moramo zahvaliti za vse

Kaj pomeni obnovitev 1 Pomeni predvsem prilagoditi delo.
večje uspehe, za program V je, ki ga je odobril Vlil-gres in kateri mora posti*11 1 skupno s statutom — za nega komunista predmet ja, razmišljanja in napoti^'
ZAVSAKOGAR NEKAJ
Mark Twain je v kavami na- i «Kor poglej, ta klobuk je bil ročil kozarec vina. Vino je bilo | pred nekaj dnevi razstavljen v tako kislo, da ga ni mogel piti, izložbi in na listku je bilo na
zato je poklical natakarja in m u rekel :
«To vino je tako kislo, da ga ne morem spiti.y)
«To ni nič hudega,» odgovori natakar. «Zaprite oči in ga iz-pijte ! »
Twain ne odvrne ničesar. Izpije vino, potem pa pokliče natakarja, da bi plačal.
((.To je premalo!y> se razburi natakar.
((Nikar se ne razburjaj zato,» mu odgovori Mark Twain. «Za. pri oči in spusti cent v žep!»
aMar ni ta klobuk čudovit?» vpraša mlada žena žarečega o-biaza.
aŽe spet klobuk!» vzklikne mož in jo prestrašeno pogleda.
((Pomisli, dragec, saj^ nisem plačala zanj niti lire.»
((Kdo pa ti bo to verjel?»
pisano, da stane 1000 lir. Danes pa sem prišla mimo in vide, la, da stane samo 500 lir. In za 500 lir, ki sem jih medtem prihranila, sem ga kupila.»
♦♦♦
Charlie Chaplin, ki ne mara prdizovanja, je sedel v družbi neke žene, ki je bila silno navdušena, da je lahko sedela zraven slovitega umetnika, zato je kar naprej žlobudrala. Ko je navsezadnje le utihnila za nekaj trenutkov, da je prišla do sape, ji je rekel Chaplin:
((Ne morete si predstavljati, kako vam zavidam!»
«Ali res?» ga je vprašala. ((Nikar se ne prilizujte!»
((Ne, ne, resnico govorim,» je kar se da resno odgovoril Chaplin. ((Če bi znal tako prijiove dovati kot vi, si ne bi več izmišljal drugih neumnosti, da bi zbudil pozornost občinstva.»
Gospodarsko stanje Slovenije
v prvem polletju 1957
seji izvršnega sveta Ljud- I stno preskrbo ske skupščine LR Slovenije J ski m materialom.
rcprodukcij-
je bilo prejšnji teden podano poročilo o gospodarskem razvoju in stanju v Sloveniji za prvo šestmesečje letošnjega leta. Poročilo beleži v okviru celotnega jugoslovanskega gospodarstva večjo aktivnost, ki presega pov. prečja zadnjih let in se kaže tako v proizvodnji, prometu, potrošnji itd.
Na področju industrijske pro-izvòdnje je bil plan v prvem polletju presežen za » 3%. V primeru z istim obdobjem lanskega leta pa je proizvodnja narasla za 17%. Največje pora. stke beleži proizvodnja gume in sicer za 41%, električna energija in elektroindustrija 34%, živilska industrija 26%.
So pa tudi nekatere panoge, ki še niso dosegle letošnje planske ravni. Tako je n. pr. proizvodnja nekovin in elektro materiala za 1% pod planom, ko-vinska industrija za 3%, industrija gradbenega materiala za 23%, proizvodnja nafte za 29 odst. pod planom. Pri nekaterih panogah je to sezonskega značaja, pri drugih gre za nezado-
Kar se tiče kmetijstva pričakujejo, da bo kljub neugodnim vremenskim prilikam pomladi letina v celoti ugodna. Povečal sc je pridelek na hektar in sicer — v primeri z lanskim letom — pri pšenici za 2,9 q/h, rži 1,3 q/h, ječmenu 3,2 q/h, ovsu 2,5 q/h in koruzi 1,3' q/h. Povečanje hektarskega donosa je pripisati dobrim vremenskim prilikam in večji uporabi umetnih gnojil. V prvih šestih mesecih so namreč porabili v Sloveniji 35.000 ton umetnih gnojil, dočim so jih lansko leto porabili v celem letu 43.000 ton.
Na področju gradbeništva se je dejavnost povečala za 35% v primeri z istim obdobjem lanskega leta, kar je pripisati n-godnim vremenskim prilikam, ki so omogočile, da se je dejav-n ost začela zgodaj. Tudi večja razpoložljivost sredstev, predvsem za stanovanjsko izgradnjo, je omogočila večji razmah
Znatno se je povečal tudi železniški, cestni in pomorski pro. met. Potniški promet po železnici se je povečal za 3%, tovor.
niški pa za 12%. Cestni med-I či ne uspehe, ki se kažejo P krajevni potniški promet bele-1 vsem v stabiliziranem trži"1'
ži porastek 30%, cestni tovor-niški promet pa 22%.
Zaposlenost delovne sile kaže v prvem polletju letos v prime, ri z lanskim letom tendenco naraščanja v vseh gospodarskih panogah. V gozdarstvu se je število zaposlenih povečalo za 14,5% v komunalni dejavnosti za 13,7%. Najmanjši porastek pa beleži zaposlitev v trgovini in gostinstvu in sicer le 4.5%. Razmerje med doseženim povprečjem števila zaposlenih in doseženo proizvodnjo kaže, da se je produktivnost dela povečala v primeri z lanskim letom za približno 5%.
Januarja j je bilo v Slovenji nezaposlenih 2.279» kvalificira, nih in 9.608 nekvalificiranih delovnih moči ; med temi je hi. lo nad 70% žena. Junija pa je to število padlo za kvalificirane na 1.005 enot, za nekvalificirane pa na 5.914 enot. Po zadnjih podatkih se je to število še znižalo. Pri zaposlitvi od ja. nuarja do junija pride v poštev veliko število žena.
Notranja trgovina beleži dolo.
bistveno povečani osebni P, šnji. Večji kupni fondi s» gočili hitrejšo potrošnjo
i“ja
da ni prišlo do kopičenja 81
kot se je dogajalo . lansk0
Blagovni promet se v SI°''j li(,/' sicer ugodno razvija, tod" ^ J
nrniTVllr i. h.
sredovanje med proizvajaj,
, ; ..	;	- vCTltnl;
m potrošnikom ostane se »
pereč problem. Vrednost . f| ^
govnega prometa v trgov’ . »
- ,	, 'toč
znašala v prvem polletju
milijard dinarjev in s teB1 1 »j.* 8
»gla lanskoletni prom’’1 ^	’
stem času za 24,9%.	^ i
Turizem in gostinstvo "j* \ i|| ^ znamovala napredek že , V,
>ev W
če tka prave sezone, to
konca junija. Leta 1955^j^il
prvem polletju
203.197 gostov, leta 195^
tisoč 065, letos pa 230.6^ p jJ11 'I
Zunanja trgovina se jf
S*«
izvozu s področja Slovenil J- 's
sta
'sk;
večala za za 42,6% menj ave
i 30,7% pri uv°* !|j|
. Vrednost blag0' y '
inozemstvo!11 J
<
nih dinarjev, dočim je * j «
21 milijard 307 milijonov '5,1 ,
v prvih šestih mesecih *"	^ ^
milijard 504 milijonov-
te
KULTURA I A ZNANOST
Fran Levstik )isatelj in politik
) septembra poteka obletni-1 ca rojstva enega izmed itoslužnejših kulturnikov in likov na Slovenskem, Frana "tika ; 16. novembra t. 1. pa točno 70 let od dneva njego. toirti.
; tistih letih, ko je bil "tik rojen (1831), je bilo Slovenskem precej druga-lego je danes. Tedaj se je lorilo slovensko le med pji 'Prostim ljudstvom, med j j,; M. Razen tega je bilo mo-,|J P slišali slovensko besedo )(j, v cerkvi. V redko poseja-šolah je gospodovala nem.
so bili te-odvisni od 0pr s,-aka, so bili šteti za ma-in tednc ljudi ; manjvredna |i ^ila torej tudi slovenska go-o) r'ca. Med preprosto Ijudst-le poredkoma prišle slo-S knjige. Pa tudi te so ,1(1 ! večinoma odveč, saj je |j1 le malo takih, ki so znali Slovenskih pa tudi
Kmetje, ki še popolnoma
ljudje
in pisati. de Opisov ni bilo,
,t ;kv, v katerih bi ajali ni bilo.
pj de leta 1818 je nastal resen a 1 ^kret. Tedaj so se začeli j ìski narodi krepko upirati Liti! fan ju in so glasno terjali ol e pravire. Šele po trdih in tali ^ènih bojih so naši predni-| f dosegli, da se je začela po-[riilj f,0ia uvajati slovenščina v ^ske šole in v urade. Začele ;a Se ustanavljati čitalnice, iji -fih so se ljudje začeli ved-yp!1'Pogosteje zbirati in so čitali tf,c Ptlske časopise, ki so med *l| začeli izhajati ter knji-eft Organizirali so tudi razne katerih so se udeležile f e množice ljudi in na ka« ij* ^ so hile iznesene zahteve r# lobodi in narodnih pravi-, k'
'io*.
Tako obširno narodno delo pa je potrebovalo mnogo požrtvovalnih delavcev, saj se je to delo istovetilo s pravim oranjem ledine. In v to delo se je uvrstila zlasti mladina, kateri na čelu je stal Fran Levstik. Ta mladi mož se je popolnoma posvetil temu delu. Narodu je začel kazati pot, po kateri mu je hoditi, ako hoče doseči cilje, ki jih ima pred seboj.
S pisano in govorjeno besedo je stopil na plan, dasi mu to ni moglo nuditi kruha za njegov obstanek. Zato je nekaj časa o-pravljal službo vzgojitelja pri graščaku Vilharju na gradu Kalcu pri Knežaku, toda to življenje mu ni ugajalo. Zlasti mu ni ugajal gosposki krog, v katerem je hi prisiljen živeti. Kasneje je dobil mesto tajnika v tržaški Čitalnici. Prav tedaj (1861) so se tržaški Slovenci pripravljali na izdajo slovenskega leposlovnega lista. Levstik je bil določen, da postape njegov urednik. Toda do izdaje ni prišlo zato je moral že leto kasneje zapustiti naše mesto in se nastaniti v Ljubljani, kjer je postal urednik novoustanovljenega slovenskega političnega lista «Naprej», ki je izhajal po dvakrat na teden.
Ta list je imel nalogo, da se zavzema za vse pravice slovenskega naroda ter da ima pazljivo oko na južne brate, s katerimi so Slovenci v dotiki, kakor tudi za zedinjenje Slovencev na Kranjskem, Koroškem, Primorskem in Šajerskem. Toda list je kaj kmalu bil obsojen na propast, saj ni izhajal niti eno leto.
Po prenehanju izhajanja «Napreja» je začel Levstik sodelovati z drugimi tedanjimi ča-
sopisi, zlasti pa pri «Slovenskem naroda». Prepričan je bil, da je mogoče izbojevati nekate. re pravice za Slovence, istočasno pa je spoznal, da ne leži vsa krivda za obstoječe stanje na oblasteh, temveč tudi na tedanjih slovenskih političnih voditeljih, ki so bili preveč popustljivi zlasti pa premalo odločni. Ker je te voditelje bičal, prav tako s pisano kot z govorjeno besedo, so ga kaj kmalu izpodrinili od mesta, kjer si je s težavo prislužil borni košček kruha in ga začeli celo osebno preganjati.
Šele 1872 je dobil .stalno zaposlitev v knjižnici ljubljanskega liceja. A tedaj ni bil to več oni nevstrašni, delavni in bojeviti Levstik kot nekdaj. Prestana revščina in preganjanje sta zlomila v njem nekdanjo mladostno silo. Vestno je opravljal delo, ki mu ga je nalagala njegova službena dolžnost, pri tem pa je se vedno pisal, toda s politiko se ni več ukvarjal. Popolnoma razumljivo.
Tedanji politični velikani so dosegli, kar so želeli, toda kljub temu se niso mogli veseliti uspeha, saj je seme, ki ga je mladi, bojeviti, bistrovidni in vsestransko napredni Levstik zasejal v svojih mladih letih, že rodilo lepe sadove...
MILIVOJ DOLANC
Černigoj in Tihec v Celju |j C3j SO pfVi pili
Kitajci
Tržaški siikar prot. Avgust Černigoj razstavlja svoja dela skupno z mladim kiparjem Slavkom Tihcom iz Maribora v prostorih Narodnega gledališča v Celju. Razstava bo odprta do konca meseca. Grafika našega rojaka se lepo ujema z moderno plastiko kiparja Tihca. Na sliki: Rudarji pri počitku v Laškem rudniku (Perorisba prof. Avg. Černigoja)
Kruh je
'V' •
večine
osnovna človeštva
hrana
rS tiri do petsto milijonov L} Evropejcev, Američanov in Indijcev se hrani s pšenico, pet do šeststo milijonov Azijcev pa z rižem. Sto do stopetdeset milijonov ljudi v Severni Evro.
Kriški pevci v Modeni
v


i<
t»
l«
iCil
* vsedržavnem festivalu italijanskega komunističnega tiska, ki je bil pretekli en v Modeni, je sodeloval tudi združeni pevski zbor iz Križa pod vodstvom ^vovodje Frančka Žerkala. Dopis o tem objavljamo na četrti strani lista.
pi je pretežno ržen kruh, petdeset do sedemdeset milijonov ljudi v južni in Jugovzhodni Evropi, Ameriki in Afriki. se hrani s koruzo, nekaj desetin milijonov ljudi v Indiji, na Kitajskem, na Japonskem in v A-J friki pa je proso. Na splošno lahko rečemo, da se hrani skoraj polovica prebivalstva zemlje s pšenico in ržjo, medtem ko je druga polovica riž, proso in koruzo.
Ni še razmeroma dolgo tega, kar so ljudje začeli jesti kruh v današnji obliki, čeprav je žito že od davnih dni glavna človeška hrana. Najprej so zbirali samo zrnje, potem pa so začele predzgodovinske gospodinje to žito pražiti. To je bil velik napredek, ker se zrnje pri praženju lušči. Ko se odstranijo luščine je zrno kaj lahko zdrobiti. Zdrobljeno zr-nje je postalo prednik današnje moke. Iz zdroba so delali davni prebivalci kašo, ki je bila mno. * gim človeškim rodovom osnovna hrdna.
Od mlincev do kruha
Prehrana davnih rodov
Zdrob prednik moke
Današnji pridelek žita v svetu
spre-
Kaša se je postopno minjala v mlince. Določeno količino goste kaše so spekli v pepelu. Tako je nastal praded našega kruha. Tak kruh so jedli Evropejci v bronasti dobi, pa tudi Babilonci, Egipčani in
osnovna hrana tudi Rimljanom. S to hrano v želodcih — s hrano, ki je vsebovala tri četrtine vode so rimski legionarji o-svojili svet. Od mlincev do kru. ha, ki mu dodajajo kvas. je bil samo še en korak. Sprva so jedli beli kruh kot slaščico, ki na siromašnih mizah ni imela do-movinske pravice.
Po svetu je še danes mnogo prebivalcev, ki žita sploh ne poznajo. Prebivalci Južnega morja se hranijo pretežno s koreninami posebnega drevesa, ki mu pravijo «taro». V Južni A-ziji in ponekod v Afriki pa je gomoljika jam osnovna hrana prebivalstva. Plemena v Južni Ameriki jedo «manjoko», ki vsebuje mnogo škroba. V A-friki se hranijo milijoni ljudi z mokastimi bananami, ki jih kuhajo, zmleti pa jih je mogoče tudi v pravo moko.
Zadnje čase se je v svetu znatno povečal pridelek pšeni ce. V letih od 1870 do 1900 so je pridelali povprečno okrog 66 milijonov ton.
Zdaj je pridelujejo že nad
pridelajo v Aziji in sicer 21 odst., v Evropi in Severni Ameriki 23 odst., v sami Sovjetski zvezi 21 odst.; ves nadaljnji ostanek odstotkov pa je pridelujejo v Južni Ameriki, Avstraliji in Afriki.
T> akor domovina čaja, tako je "■ romantična tudi legenda, ki pripoveduje, kako je čajefvee nastal. Legenda pripoveduje, da se je hotel neki budistični svet. nik rešiti spanja, da bi lahko bolj in dlje častil Budo. Odrezal si je črne veke in jih vrgel na tla. In legenda pravi, da so iz njih pognali čajevci. Nekoliko verjetneje in bolj realno pa se glasi zgodba o čaju, ki jo pripisujejo kitajskemu cesarju Šen Ntingu. Ta kitajski vladar je vladal okrog leta 2700 pred našim štetjem in nekega dne je zakuril, da bi zavrel vodo. Pri tem mu je padlo v vodo nekaj listov z vej, s katerimi je ogenj razpihoval. Voda je postala temna in dobila je prijeten okus. Ko jo je cesar pokusil, je bil ves navdušen. Tako naj bi bil cesar Šen Nung prvi človek na svetu, ki je pil čaj.
Evropa je spoznala čaj leta 1610
Zgodovinsko pa je dokazano, da so prvi pili čaj prebivalci Kitajske. Od Kitajcev so ga dobili okrog leta 900 per našim štetjem Japonci. Prvi Evropejec, ki je poznal čaj, je bil baje raziskovalec Ramusio. Pil ga je prvikrat leta 1559. V svojih po. topisih pripoveduje, da so ljudje v vzhodnih deželah pili čaj že v najstarejših časih kot zdravilo.
Kar se zdi Azijcem dobro, tudi Evropejcem np more škodovati, so mislili podjetni Holandci in poslali leta 1610 prvo s čajem natovorjeno ladjo z Ja. ve v Evropo. Istočasno je prišel čaj v Rusijo, leta 1660 pa ga je dobila Anglija. Angleži
so zdaj razen Rusov največji prijatelji čaja. Prvotno so mu angleški zdravniki odločno nasprotovali in zato se je razširil šele v 19. stol., ko ga je začela piti tudi angleška gospoda. Do konca 19. stol. je zalagala svet s čajem Kitajska. Ta monopolni položaj pa je bil strt, ko so nastale velike čajne plantaže tudi na Cejlonu in Javi ter v Indiji in Vzhodni Afriki.
Gojenje
čajevca
Košate čajevce na plantažah umetno ovirajo v rasti in domačini jih morajo skrbno negovati, ker je od tega odvisna kakovost čaja. Kakor tobak, tudi zelene, usnju podobne liste čajevcev suše na dolgih deskah, Najboljši je čaj iz listov, ki jih dajejo popki. V mladih listih je namreč izhlapljivo olje, ki daje čaju aromo. Na Kitajskem, v deželi najstarejše čajne kulture, obirajo čaj tudi po trikrat na leto. Izbiranje, fermentacija in pakiranje zahtevajo bogate izkušnje, kajti od lega je odvisen okus čaja.
Kako skuhamo najboljši čaj
Napačno je splošno razširjeno menje, da je kuhanje čaja zelo preprosto. Če hočemo skuhati dober čaj, je potrebna velika spretnost. V angleških klubih in gostinskih podjetjih, kjer popijejo mnogo čaja, imajo zanj posebne kuharje. V Rusiji kuhajo čaj v tako imenovanih samova-rjih, podobnih na«im aparatom za kuhanje črne kave. Čaj nikoli ne sme zavreti. Najokusnej. ši čaj 'skuhamo, če polijemo suh čaj s kropom. Vodo je tre-
ba torej zavreti posebej. Pri nas kuhajo ljudje čaj večinoma tako, da vre voda z njim v odprtem loncu. S tem pa izgubi aromo.
Razen v Angliji popijejo zelo mnogo čaja tudi v Rusiji, na Kitajskem in Japonskem ter sploh v vseh azijskih deželah. V7 tem oziru je napačno mnenje, da pije večina ljudi kavo. Statistika nam pokaže, da pije večina ljudi čaj.
Mladinski
literarni
natečaj
Zveza komunistične mladine je predčasom razpisala nagradni natečaj za najboljši članek o VI. svetovnem mladinskem festivalu. Pravico udeležiti se natečaja so imeli mladinci, ki so bili v Moskvi.
V sredo se je sestala komisija, ki je ocenila članke. Za najboljšega je ocenila članek, ki ga je napisal Vladimir Pavletič ter podelila nagrado 10.000 lir.
Omenjeni članek bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk našega lista.
Judje. Kaša in mlinci so bili 181 milijonov ton. Največ jo j baku...
Svojevrstne
gramofonske
plošče
-jkj a Banskem prodajajo svoje, •bi vrstne gramofonske plošče. Na eni strani je posnelo bese-dilo, o katerem pravijo, da sugestivno vpliva na kadilce, če željo opustiti navado, ki je zajela že polovico prebivalcev našega planeta, n i drugi pa pripoveduje prijeten glas pravljico, ki baje uspava žrtve nespeč-nosti.
Take plošče bi bile potrebne tudi pri nas v Tistu, zlasti šc po nedavnem povišanju cen to-
Odkritje spomenika pevovodji Simonitiju v Fojani
r^releklo nedeljo so v prijazni * briški vasici Fojani, odkrili. spomenik vaščanu — znanemu pevovodji Antonu Simonit-tiju, očetu priznanega dirigenta Rada Simonitija, ki živi in deluje v Ljubljani. Proslav'e se je udeležilo mnogo domačinov in okoličanov. Za to priliko so se zbrali na rojstnem domu sorodniki pokojnika. Ob spomeniku je zapel nekaj ubranili pesmi Slovenski oktet, ki je za tG priliko prišel iz Ljub-Ijane, nadalje pevski zbor iz Neblega; o zaslužnem pokojniku pa je spregovoril g. Zorzut.
V soboto zvečer so bile v raznih krajih Goriških Brd proslave v počastitev 10. oblet-
nice priključitve k FLRJ. Prireditvi sta bili tudi v Medani in Kozani. Pri Koblarju pa je bil partizanski tabor, katerega se je udeležila velika množica, med katero je bilo zlasti mnogo borcev in aktivistov NOB.
Goriška Brda so zaradi tega ker so odrezana od naravnih središč Gorice, Čedada in Kr-mina bila zelo prizadeta. Kljub temu pa so Brici v teku tega desetletja napravili važne korake naprej. Celo v najoddaljenejše vasi sta bila napeljana vodovod in elektrika, v Dobrovem pa je bila zgrajena velika vinska klet, ki bo začela letos obratovati in ima zmogljivost 450 vagonov vina.
M.
>:RT BRECHT:
NEDOSTOJNA STARKA
Bert Brecht spada v vrsto največjih sodobnih nem-ških pisateljev. Njegova dela so znana po vsem svetu in so prevedena v mnoge jezike.
Pisatelj Brecht je za časa nacizma zapustil domovino in se preselil v Ameriko, kjer je ves čas nemarno pisal. Po osvoboditvi se je vrnil v domovino ‘n se nastanil v tistem delu Berlina,, ki spada pod DR Nemci io, kjer je umrl 15. avgusta preteklega lete.
;l' i® stara mati je bila suha ženica z živahnimi očmi kakor kuščar, vendar ne posebno zgovorna, a ne premolčeča. Z (^kremnimi sredstvi je vzgojila petero otrok, od sedmih, 1 je spravila na svet. To jo je z leti docela skrivenčilo. Dve
iu f »pravna na svei. j. o jo jo z. icu	avvo
lili, , sta odšli v Ameriko, pa tudi dva sinova sta zapustila dom.
-
, u^lajši, ki je bil slabega zdravlja, je ostal v mestu. Postal in je spravil skupaj dekaj veliko družino. Stara mati 8Uirti deda, ostala sama doma.
l|,oei so izmenjali pisma o ukrepih, ki bi jili Lilo treba
glede nje. Eden bi ji bil mogel nuditi v svojem domu ^e, tiskar pa je želel, da bi se s svojimi preselil k njej.
jij^hlrki to ni bilo po volji. Pristala je le na to,
'"'da skromno podporo od vsakega otroka. Otroci so ji
da bo
k! ^3 vendar ne more živeti tako povsem sama. Toda ker i‘ tok •-	,_____■ i..	— „.:i- •	••__
Jatj
nič odgovarjala, so popustili in ji začeli vsak mesec nekaj denarja. Naposled, so mislili, je sin tiskar ven-__ v mestu.
'skar si je zares naprtil dolžnost, da ie bratoma in *t>a °d časa do časa poslal kakšno vest o njihovi materi
R, "stal
%
pisma mojemu očetu in tisto kar je oče zvedel v
1'^.kiska, dve leti pozneje in po pokopu moje stare matere,
i 'dr, ,ltn°g°čila, da sem lahko obnovil vse tisto, kar se je
‘
d«’
A
*n
|V tem času.
i" i) eti je bilo, da je bil tiskar od vsega začetka razo-
1, 1	J - ---1 ......................„„„„ 
■J \ er je moja stara mati zavrnila, da bi ga sprejela v i.j. je bila dovolj prostorna, vendar pa zdaj zapuščena t, štirimi otroki je stanoval v treh prostorih V mestu, je starka imela z njim le redke stike. Vsakega
nedeljskega popoldneva je povabila otroke na malico. In to je bilo vse.
Obiskala je svojega sina enkrat ali dvakrat v treh mesecih in pomagala snahi skuhati kompote. Iz nekaj njenih besed je mlada žena sklepala, da se mati počuti v tiskarjevem malem stanovanju preveč utesnjeno. Tiskar se ni mogel vzdržati, da bi ne dodal klicaja, ko je pisal o tem.
Ker ga je moj oče v nekem pismu vprašal, kaj dela star. ka, je dokaj na kratko odgovoril, da hodi v kino !
Treba je razumeti, da to ni bila niti najmanj navadna stvar, vsaj ne v očeh otrok. Pred tridesetimi leti kino, še ni bil tisto, kar je danes. To so bili revni prostori, slabo zračeni, nameščeni najpogosteje na kegljiščih, s kričečimi lepaki, ki so pri vhodu reklamirali umore in ljubezenske drame, Prav za prav so bili edini, ki so tjakaj zahajali, gimnazijci in zaljubljeni parčki zaradi teme. Starka, ki je bila sama in edina, je morala tam nedvomno vzbujati pozornost.
Ih še zaradi nečesa drugega je to obiskovanje kina prav tako spravljalo človeka k razmišljanju. Zares vstopnice niso bile posebno drage, ker pa so to zadovoljstvo prištevali med priboljške, je to pomenilo proč vržen denar.
Vsemu temu niso dodajali le tega, da moja stara mati ni imela stalnih stikov s svojim sinom, ki je živel v istem mestu, marveč ni niti obiskovala niti vabila nikogar izmed nekdanjih znancev. Ni hodila na malice po mestu. V nasprotju s tem pa je trdovratno zahajala v delavnico nekega čevljarja, ki je bila na slabem glasu, kjer so posebno popoldne postopale množice ljudi, ki niso niti najmanj vzbujale spoštovanja, med njimi natakarice in brezposelni delavci. Čevljar je bil srednjih moških let, ki je s svojo grbo prehodil ves svet, ne da bi pri tem našel pravo pot. Pripovedovali so, da tudi pije V nobenem primeru to ni bila primerna družba za mojo staro mater.
Tiskar je v nekem pismu omenil, da je že na vse to opozoril mojo staro mater, vendar pa mu je dokaj suho odgovorila «Videl jé mnogo sveta», se je glasil njen odgovor. In razgo-
vor je bil s tem končan.
Približno pol leta po dedovi smrti je tiskar pisal mojemu očetu, da njuna mati bodi vsak drugi dan v restavracijo. To je bila nenavadna novica! Stara mati, ki je vse življenje kuhala za ducat ljudi in ki je vselej jedla Io ostanke za drugimi, se je hranila zdaj v restavraciji. Kako, da ji je zdaj prišlo to na misel?
Nekoliko pozneje je neko poslovno potovanje zaneslo mojega očeta v ta kraj in odpravil se je na obisk k materi.
Prišel je prav takrat, ko se je odpravljala z doma. Odložila je klobuk ter mu prinesla kozarec črnega vina in pecivo. Bila je veselo razpoložena. Vendar pa ni bila posebno zgovorna, a tudi ne premolčeča. Povprašala je po novicah o vseh In to je bilo vse.
Hiša je bila do skrajne mere čista, stara mati pa dobrega zdravja.
Edina stvar, po kateri je bilo mogoče slutiti njeno novo življenje, je bila v tem, da ni hotela z mojim očetom oditi na pokopališče na grob svojega moža. «Tja lahko greš sam», je dejala mimogrede.
Tiskar je pozneje pojasnil, da je nedvomno šla k svojemu čevljarju. Zelo se je pritoževal zaradi tega.
Za časa bivanja v mestu, je moj oče najel sobo v hotelu, vendar je računal s tem, da ga bo povabila mati, vsaj zaradi vljudnosti, naj bi pri njej stanoval. Pa ni o tem niti besedice spregovorila.
Ljudje so pripovedovali, da je nekega dne naročila kočijo in se z njo sredi tedna peljala na izlet. Kočija je bila velikanska dvovprega z visokimi kolesi in je bilo v njej prostora za celo družino. Po kočiji je prišlo na vrsto potovanje z želez-nico v dve uri oddaljeno mesto. Tega dne so bile v tem mestu konjske dirke in na te dirke je šla tudi moja stara mati.
Moj stric je bil zaradi tega zelo prestrašen. Hotel se je posvetovati s kakšnim zdravnikom.
Stara mati ni šla v mesto sama, temveč je vzela s seboj neko mlado dekle, ki je bilo napol neumno in je pomivalo
posodo v gostilni, kjer je starka obedovala vsakega drugega dne. In od tega dne je ta «nedonošenček» igral svojo vlogo. Vi. deli je bilo, kakor da se je starka zaljubila vanjo. Vodila jo je v kino in k popravljalen čevljev. Pripovedovali so, da sla obe ženski večkrat igrali karte ob kozarčku črnega vina. Nato je kupila «nedonošenčku» klobuk okrašen s cvetlicami. Zaradi tega je postajal stric zelo vznemirjen in je pisal skoraj histerična pisma.
V resnici pa ni moja mati živela nikakega posebnega raz. košnega življenja. Kadar ni jedla v gostilni, je najpogosteje ponzila le kakšno predjed, malo kave in svoje priljubljeno pecivo. V nasprotju s tem pa si je dovoljevala «razkošje» pri vsakem obedu. In to «razkošje» je bilo v obliki kozarca do-brega črnega vina. katero je vselej srkala počasi in z užitkom
<.e pogledamo od blizu je preživela drugega za drugim dve življenji. Prvo kot dekle, kot žena in kot mati, druga pa kot povsem svobodna gospa, kot samoten človek brez vsakih obveznosti. Prvo življenje je trajalo približno šestdeset lei, . medtem ko je drugo trajalo le dve. leti.
Proti koncu življenja je večkrat vstajala ob treh ponoči in se šla sprehajat po samotnih mestnih ulicah. Ko pa je nekega dne prišel k njej pastor, da bi ji delal družbo, ga je povabila, če smemo verjeti govoricam, v kino !
Živela ni prav nič osamljeno. Pri čevljarju so prihajali in odhajali zelo veseli ljudje in tam jc bilo mogoče slišati najrazličnejše zgodbe. V tisti delavnici je imela vedno s seboj svojo litrsko steklenico črnega vina, ki ga je počasi srkala. Črnino je pila sama, medtem ko je veseli družbi, od časa do časa, prinašala močnejše pijače.
Umrla je naglo nekega jesenskega popoldneva v svoji spalnici, vendar ne v postelji, marveč na stolu poleg okna. Tistega večera je bila povabila «nedonošenčka», da bi šli v kino in tako se je zgodilo, da je dekle bilo poleg nje, ko je umirala. Bilo ji je štiriinsedemdeset let.
Videl sem neko njeno fotografijo na mrtvaškem odru. ki je bila posneta za njene otroke. Na sliki 'je videti drobcen obraz s številnimi gubami in tenkimi ustnicami, toda širokih ust. Drobne črte, toda ničesar malenkostnega. Ta obraz je v polni meri preživel dolga leta suženjstva in kratka leta svobode ter použil kruh, naš vsakdanji kruh, do zadnje drobtinice !
Sintetična
krvna
plazma
Q panski medicinski razisko-LJ valeč Antonio Caslanno iz Madrida, ki je dolga leta proučeval pridobivanje sintetične krvne plazme, ki bi lahko nadomestila pravo človeško krvno plazmo, je objavil, da so mu poskusi uspeli. Njegovo od. kritje so preverili najprej na poskusnih živalih, nato pa tudi na ljudeh.
Nagla transfuzija krvi pri nesrečah ali pri operaciji lahko reši človeško življenje, ki visi dobesedno na nitki. Dogaja pa se, da kirurg zlasti na podeželju nima vedno pri roki krvi ali plazme;. Dajalcev krvi ni vedno dovolj, pa tudi predelava konservirane krvi ali krvne plazine in njun prevoz sta precej težavne.
Ker je povpraševanje po krvi in krvni plazmi mnogo večje od j^onudbe, so si znanstveniki vsega sveta prizadevali odkriti sintetično krvno plazmo, ki bi lahko nadomestila naravno. Tekočina, ki bi bila uporabna v ta namen, hi morala imeti vse lastnosti normalne človeške plazme. Učenjaki so proučili številne spojine, na primer galatin, polivilalkohol, metil, celulozo itd. Najprimernejši se je zdel dekstran, ker pa je proizvodnja zapletena in draga, se umetno izdelovanje ni splačalo.
Antonio Castanno je nazadnje odkril, da izvleček ameriške rastline «Hibiscus estulen-ius», ki ga je on imenoval «okra», povsem ustreza zahtevam, kakšna naj hi bila sintetična krvna plazma. Ta rastlina je v Združenih državah zelo razširjena, če jo dajo v vodo, nastane sluzasta raztopina. S ceneno predelavo je mogoče dobili iz nje velike množine iz. vlečka «okra», je vzdržljiva, se ne kvari, konservira se na preprost način, uporabna pa je dalj časa, čeprav' ni v hladilniku. Poskusi s psi in z morskimi prašički, kasneje pa tudi z ljudmi so dali dobre rezultate,
200-letnica
Canove
V nedeljo so v Trevisu uradno otvorili proslave v počastitev 200-letnice rojstva velikega kiparja Antonia Canove.
Canova je začel svojo umetniško pot ko mu je bilo komaj 10 let. Tedaj je živel pri delu - oče mu je bil že pred časom umrl, mati pa se je vnovič poročila — ki je bil uslužben pri »ekem patrieiju. Patricij je povabil nekega dne na kosilo odlične goste in Canovov ded je moral pripraviti oliednico. Ob tej j)riliki je mladi Canova izdelal iz masla beneškega leva, kar je napravilo na goste velik ‘vtis. Tedaj je patricij sklenil vzeti pod svojo zaščito osirotelega dečka. Poslal ga je v Benetke, kjer se je učil kamnoseštva. Ko je bil star 19 let ji' izdelal prvi kip. Bil je to kip Orfeja.
Stran 4
DELO
21. septembra 1957
DOMACI PROBLEMI IN VESTI
Pogajanja za CRDA
z intervencijo ministrstva za delo v Rimu
Jutri v Sv. Križu praznik tiska
Praznika v Rocolu in ul. Madonnina
Uspeh karavane tiska
j^avanteljstvi CRDA in Tržaškega arzenala sta še vedno na istem negativnem stališču, kot ga je pred tremi meseci določila sindikalna komisija Združenja industrijcev, ki je proučevala zahteve po izboljšanjih, predložene s strani sindikatov. To je potrdil Urad za delo, ki je po dveh tednih izjavil, da nima zadostnih elementov za nadaljevanje pogajanj.
Vodstvi CRDA in Arzenala orividno ne brigajo posledice, ki jih morajo trpeti podjetja zaradi docela upravičene akcije delavcev. Saj jih to nič ne stane, njihova plača ostane neokrnjena, kdor bo moral plačati je vedno isti, to je delovno ljudstvo. Prav zaradi tega bo s še večjo odločnostjo- zahtevalo naj se podjetja IRI odtrgajo od Confindustrie.
Čez nekaj dni se bodo zopet začela pogajanja na drugačni ravni z intervencijo ministrstva za delo za «odločilni poskus poravnave». Če bodo sprejeli predlog FIOM, bodo pogajanja v Tpstu, drugače pa v Rimu. Za delavce ni vseeno, kje se bodo pogajanja vršila. Delavce in njihove zastopnike interesi-ra, da se pogajanja hitro končajo in zaskrbljeni so tudi zaradi finančnega bremena, ki bi utegnilo nastati zaradi potovanj na tako daljavo. Težko pa si je razlagati, zakaj so nekateri izkoristili upravičeno nezadovnlj. stvo zaradi premestitve pogajanj v Rim. da so se zagnali s klevetami proti vodstvu giba-nja. Zgleda, da si je nekdo postavil za cilj vnašanje zmede med delavce, ustvarjanje nezaupanja in razdora. To bi bilo dejansko zelo po godu Confin-dustriji.
Toda tržaški delavci so dali že dovolj dokazov, da znajo objektivno presojati bistvene činitelje določenega položaja. Zato bodo ostali docela razočarani vsi tisti, predvsem industrije!, ki bi hoteli eventuelno okrniti odločitev in strnjenost 7000 delavcev, kateri se že več mesecev borijo in so vedno pripravljeni, da po potrebi s še večjo silo posežejo v borbo.
Želeli je, da bodo merodajni krogi vladne ustanove in osebnosti — znali upoštevati dokaz borbenosti in strnjenosti, ki so ga dali delavci kot tudi njihovo odločno voljo po nadaljevanju borbe. To b.o v interesu delavcev, njihovih družin, toda istočasno tudi v interesu podjetij in tržaškega gospodarstva v splošnem,
FIOM je bila v stalnem kontaktu z delavci in je z njimi
kovinarji kompleksa CRDA in Arzenala vodijo še vedno z isto odločnostjo trdo borbo za dosego svojih skromnih zahtev. Prva pogajanja, ki so se znova začela na Uradu za delo, so ostala zaradi trmoglavosti Združenja industrijcev brezuspešna in tako je prišlo do nenadnega preokreta. Zadevo je namreč prevzelo v svoje roke ministrstvo za delo v Rimu. Ta odločitev je vzbudila med kovinarji splošno nezadovoljstvo. Sporna vprašanja, za katera se vodi že toliko časa borba zanimajo kakih 16.000 kovinarjev iz Trsta in Tržiča in zato je povsem naravno, da se o teh razpravlja in pogaja v Trstu, nikakor pa ne stotine kilometrov daleč, kjer prizadeti delavci nimajo takih možnosti direktnega posega v razpravo in pogajanja. Na sliki: zborovanje kovinarjev na Foro LTpiano, ki je bilo v četrtek prejšnjega tedna.
razpravljala ter si na vse načine prizadevala, da je prišla volja delavcev čimbolj do izraza pred delodajalci, oblastmi in javnim mnenjem. To tudi z namenom, da bodo imeli pred seboj jasno perspektivo tisti, ki si morda še delajo iluzije, da bodo uklonili delavce in jih zadovoljili z drobtinicami.
Na pogajanja, ki bi morala biti odločilna, gremo trdno p re. pričani v pravičnost in pravilnost zahtev o katerih se razpravlja. Spremlja nas neuklonljiva volja delavcev in enotne obveznosti, ki so jih na zadnjih sestankih potrdili zastopniki o-beh sindikatov ; spremlja nas solidarnost delavcev drugih strok, ki je prišla do izraza preko Izvršne komisije nove Delavske zbornice ter solidarnost drugih delovnih krogov na. šega mesta.
Seveda se ne sme to tolmačiti kot izraz neupravičenega optimizma in tem manj kot poziv na demobilizacijo. Dobro se zavedamo s kom imamo o-pravka in to smo v zadnjih mesecih tudi že preizkusili.
Zato mora ostati duh borbe živ, neokrnjena mora ostati enotnost in budnost vseh delav-
cev, da bomo lahko v vsakem trenutku dali takoj primeren odgovor, če bi hoteli na drugi strani še trmoglavo vztrajati na že znanih stališčih, ki ne najdejo nikjer opravičila.
EMILIO SEMILLI
Kriški zbor v Modeni
12. do 15. septembra je bil I kraja. Kriški zbor je nastopil L' „ Al n,Inni T^-ocfsi/ntV; /z rdf>. dvakrat z istim programom.
Prvič v soboto zvečer pred o-
Naša
zborovanja o občinski krizi
i r raznih mestnih ietrtih so V bila v tem tednu zborovanja, na katerih so govorniki obravnavali predvsem dva važna problema našega mesta : ob. tinsko krizo in borbe kovinarjev CRDA. V torek je pri Magdaleni govoril obe. svetovalec tov. Sajovitz, v sredo je bilo zborovanje v ul. Del Prato, kjer je govoril tov. Spadaro, (ločim je tov. Radich govoril v četrtek na Largo Pestalozzi.
Prihodnji teden bodo nasled. nja zborovanja, ki jih isto tako organizirajo sekcije naše par-
tije:
v torek ob 19. uri na trgu pri, Sv. Jakobu bo govoril tov. Violali ; ob isti uri bo zborovanje tudi pri Sv. Ani, kjer bo-govoril tov. Sajovitz ;
v sredo ob 20. na Viale Mira-mare (v bližini stavbe št. 9) - tov. Radich ;
v petek ob 20. na trgu Venezia - tov. Calabria ;
v nedeljo 29. t. m. ob 10.30 v ul. C. Belli . tov. Sema.
Prihodnji teden bodo zborovanja tudi v vaseh, ki spadajo pod tržaško občino.
Trebenci gostujejo na Opčinah
Mladina iz Trebč bo gosto-vala jutri, v nedeljo 22. t. m. ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Uprizorila bo ljudsko burko v 3 dejanjih «Izgubljeni in zopet najdeni mož», v priredbi in režiji H. Kalca.
O ekcija v Sv. KRIŽU bo ime. ^ la jutri v Ljudskem domu svoj praznik tiska s pestrim kulturnim in zabavnim sporedom. Začetek ob 16. uri. Sodelovala bosta vaški pevski zbor in godba ; pripravljen bo paviljon knjig in razstava o mladinskem festivalu in 40. obletnici Oktobrske revolucije. Poleg zbora bodo nastopili tudi recitatorji.
Na sporedu so razne igre in šaljive tekme ter ples z izvolitvijo «Miss Vic Nuove». Pozdravna nagovora bosta imela tovariša Karel Šiškovič in Paolo Sema. Tov. Drago Sedmak pa bo povedal svoje vtise z moskovskega festivala. Predseduje tov. Angel Tcnce. Poskrbljeno je tudi za jedačo in pijačo.
Jutri bo imela praznik tiska tudi sekcija Sv. JAKOB in sicer v Ljudskem domu v ul. Madonnina 19. Začetek ob 16. uri. Pozdrave naše federacije bo prinesel sekretar tov. Vidali, ki bo spregovoril tudi o današnjih problemih.
Na vrsti je jutri poleg na. vedenih tudi sekcija v ROCOLU, ki bo imela svoj praznik v Ljudskem domu. Začetek ob 16. uri. Pozdrav bo prinesel tov. Paolo Sema.
Karavana našega tiska, ki jo je v nedeljo organizirala komunistična mladina po podeželju, se je dobro obnesla. V resnici je bila to simpatična novost, ki je zbudila povsod pozornost. Avtomobilu z zvočnikom je sledila skupina vesp in lam. h ret, ki so jih mladinci okrasili z zastavicami. Medtem ko sta v vaseh, kjer se je karavana ustavila za kratek čas, spregovorila tov. Jelka Gerbec in Davide Pescatori, so skupine mladincev in mladink obiskale javne lokale in posamezne družine ter ponudile naše liste «Delo», «Lavoratore» in «Unità». Ppvsod so jih prijazno sprejeli in kupili naše liste tako, da je Z KM lahko povsem zadovoljna z novo pobudo, ki je obrodila dober uspeh.
Praznik trgatve v Podlonjerju
Jutri, v nedeljo 22. t. m. s pričetkom ob 16. uri bo v prostorih PD «Zvezda» v Podlo-rjerju tradicionalni praznik trgatve z razstavo grozdja. Za najlepše grozde so razpisane tri nagrade. Na sporedu je ples ob
Tov. D j uro Salaj v Trstu
v Modeni, prestolnici «rde. če Emilije)) vsedržavni festival «Unità». V oviru tega osrednjega praznika so bile tudi razne športne in kulturne prireditve, med temi revija italijanske folklore, katere se je udeležilo večje število folklornih skupin in zborov iz vse Italije.
Velik uspeh je dosegel na tej reviji kriški zbor, ki je tako zopet ponesel v svet lepo slovensko pesem. 40 pevcev je skupno s tržaškimi raznašalci naše. ga tiska odpotovalo v petek zvečer v Medeno. Med nje sem nekako ilegalno — vtaknil tudi jaz, moji žepi so bili namreč prazni. Festivala pa sem se hotel na vsak način udeležiti. Po krajšem odmoru v Bologni smo prišli v soboto zjutraj v Mode-no in se začasno nastanili v Mladinskem domu. O tem krasnem domu, ki je sad požrtvovalnega dela modenske komunistične mladine, bo vredno še pisati Nato smo si ogledali ogromen• prostor namenjen za festival. Povsod si videl kioske, restavracije, paviljone, plesišča, poleg brez števila zastav, transparentov in balončkov vseh barv. Organizacija je bila res odlična in modenski tovariši zaslužijo vso pohvalo.
Kljub zaprekam s strani obla. sti, izsiljevanju igralcev, ki nastopajo na radiu in tleviziji, so bili vsi programi izvedeni do
mejenim številom občinstva na nekem dirkališču, vedno na festivalskem prostoru, drugič pa v nedeljo popoldne na stadionu. Zapel je « Katjušo », a Delavski pozdrav»,	« Bolen mi leži»,
«Zdravo» in «Piovi, piovi». Na stadionu je zbor navdušil nad desettisočglavo množico, ki ga je nagradila z burnim aplavzom. Posebno je ugajala znana partizanska pesem «Katjuša».
Še par besed o našem kratkem bivanju v Modeni. Spali smo pri tovariših v mestecu Carpi, ki je oddaljeno 14 km od M odene. Omenjeni tovariši so bili pred mesecem dni v Trstu. kot raznašalci tiska in takrat so obiskali tudi Križ. Carpi je kot skoro vse občine Emilije v rokah komunistov in socialistov. Občinska uprava je dala mestecu v nekaj letih povsem novo obličje: ulice in trgi so asfaltirani, gradijo nove hiše, 90 odst. delavskih družin ne pia. čuje davkov, ker nosijo večje breme premožnejši sloji. V E-mili ji so ljudje zelo gostoljub ni, kar nam bo ostalo vedno v spominu. V zahvalo pa smo jim lahko nudili le našo pe sem, ki je postala pri kozarcu klambruška)) še lepša. Pozdravili smo se s skorajšnjim svidenjem, ki se bo gotovo u-resničilo.
DRAGO SEDMAK
V nedeljo popoldne se je zadržal nekaj ur v Trstu predsednik centralnega sveta Sindikatov Jugoslavije D j uro Salaj, ki je potoval v Rim z družino, kjer bo gost vodstva CGIL. Na bloku Fernetiči so ga čakali član tajništva CGIL poslanec Fessi ter člani tajništva nove Delavske zhornice-CGIL Tominez, Calabria, Ulični, Gombač in Benini ter generalni konzul FLRJ v Trstu Mitja Vošnjak. Na zakuski v restavraciji «Cascina delle Rose» so imeli kratke in prisrčne nagovore poslanec Fessi, tajnik nove DZ Tominez in nato Djuro Salaj. Posl. Fessi je izrazil zadovoljstvo, da lahko pozdravi visokega gosta ne samo v imenu CGIL, temveč italijanskih delavcev sploh. Dejal je nadalje, da bo obisk še bolj utrdil vezi bratskega prijateljstva, ki obstaja med italijanskimi in jugoslovanskimi delavci in med obema narodoma. Tov. Tominez je izrazil željo, da bi prišlo med jugoslovanskimi sindikati m delavci ter tržaškim sindikatom in delavci do bratskih odnosov. Dejal je, da bo obisk tovariša Salaja kar največ pripomogel k zbližan ju obeh delavskih pokretov ter želel v zaključku jugoslovanskim narodom vedno večje uspehe pri izgradnji socializma. Tov. Djuro Salaj se je zahvalil za prisrčen sprejem in dejal, da bo njegov obisk — čeprav zasebnega značaja — brez dvoma prispeval k poglobitvi odnosov med obema sindikalnima gibanjema. Ob tej priliki je povedal, da se bodo jugoslovanski sindikati udeležili IV. mednarodnega kongresa sindikalnih organizacij. Po zakuski je tov Salaj obiskal jugoslovanski generalni konzulat, nato si je ogledal mesto in je zvečer v spremstvu posl. Fessi j a odpotoval v Rim. Na sliki (od desne proti levi): gen. konzul FLRJ Mitja Vošnjak, Djuro Salaj, posl. Fessi, Tominez in Benini.
spremljavi domače godbe. Posloval bo dobro preskrbljen | bife ; pripravljena bo tudi «pe-dočada». Avtobusi vozijo vsake četrt ure s trga S. Francesco.
Prireditev
srednješolcev
Društvo slovenskih srednješolcev uprizori danes, v soboto 21. t. m. ob 20.30 v dvorani stadionu «Prvi maj» igro
Olge Schcmpflugove «Med polnočjo in svitom» v priredbi in režiji Adrijana Rustje in scenski zamisli Pavla Tonona.
Komemoracija Umberta Saba
V sredo 25. t. m. ob 20. uri bo v dvorani Ljudskega doma v ul. Madonnina 19 pod pokroviteljstvom Združenja «Amici del Calendario del Popolo» prof. tov. Carlo Salinari, direktor kul turne revije «Il Contemporaneo» počastil spomin tržaškega pesnika Umberta Saba.
Intervencija tov. Gombača za Lonjersko cesto
Q eia za popravila in razširi- bodo tev Lonjerske ceste so že več časa v teku in povročajo domačemu prebivalstvu kup skrbi in neprilik. Kmetovalci ne morejo z vozovi na njive in vrtove, veliko preglavic delajo popravila tudi mlekaricam iz Lonjerja.
Zato je sekcija KPI v Podlonjerju sestavila spomenico, ki so jo podpisali vsi vaščani. Občinski svetovalec tov. Gombač je prejšnjo soboto predložil spomenico podžupanu ing. Višin-tiiiu. ki je obljubil, da se bo za. nimal za pospešitev del na cesti.
Tov. Gombač in Kranjec iz Podlonjerja sta dobila od pristojnega funkcionarja pri Sela-du nekaj pojasnil v zvezi s popravili.
Ker je pri Selad nezadostno število delavcev, napreduje delo zelo počasi. Vendar pa bodo poskrbeli, da ho cesta v teku dveh tednov toliko popravljena, da
šli lahko kmetovalci iz Lonjerje z vozovi v svoje vinograde in vrtove. Kar se tiče avtobusa pa se bo stvar bolj zavlekla, ker je spodnji del ceste potreben večjih popravil. Ob tej priliki sta tov. Gombač in Kranjec zvedela, da v načrtu ni predvideno asfaltiranje ceste od železniškega mosta do Podlonjerja. Tov. Gombač je povedal podžupanu, da je nujno potrebno asfaltirati tudi ta del ceste.
Upamo, da se bodo zagotovila funkcionarja Selada in obljube podžupana za njegovo zanimanje pri merodajnih oblasteh v resnici tudi izpolnila.
Ob tej priliki naj še omenimo. da je tov. Gombač zopet interveniral za popravila ceste, ki pelje v Kolonjo-Monte Fiaseo-ne, kot tudi ceste za Piščance. Kar se tiče ceste, ki pelje v Piščance so merodajne oblasti že odobrile načrt in zato se bodo dela začela v kratkem.
ZA TEDEN DNI
Sobota, 21. - Matej, Blagost Nedelja, 22 - Tomaž, Tcmis|j
Ponedeljek, 23. - Tekla, Sla»1 (mlaj)
Torek, 24. - Gerard, Nenad Sreda, 25. - Kleofa, Uroš Četrtek, 26. - Justina. S41 slava
Petek, 27. - Kozma in Dai jan
Zgodovinski dnevi Je ur
23. 1945 se ;e pričel v Pari inj_ ^ I. svetovni sindikalni k( gres.
25. 1906 se je rodil slavni jetski skladatelj Sosta* * vič.
________________________- 1
občin: 4* dej začeli va
RADIO
ODDAJE
Repentabrski obč. svet
zahteva deželno avtonomijo in prosto cono
•efekt-
na pome
•labi i
•Sesta.
bvljcn je iz bstvu »še s tkanja »jamo
SOBOTA: 12, Po tržaški količi: 12. Iz Sesljana v De* in na Grmado - 13.50 Lepe perne arije - 14.45 Respb irska Antične arij^ in plesi - 16. : ja -j dijska univerza: Psihologija vali: 9. sestavek - 16.35 * . ca*U varniški koncert orkestra ? 'iške chiori - 18. Bruch: Koncert iva tu 1 za violino - 18.30 Oddaja |0(ja • najmlajše: Aleksander Ma •* dič: Izgubljeni na morju:
Vrnitev in obračun - 19.30''ko m stra glasba - 21. Teden v 1 V na lij; - 22. Mendelssohn: Sil® ia '
\r A mi-.il«i	23 N0* •
D epentabrski občinski svet, ki je imel redno sejo v soboto, je soglasno izglasoval dve važni resoluciji. V prvi resoluciji, ki je bila predmet daljše diskusije, se je občinski svet izjavil za ustanovitev deželne listano ve Furlanija-Julijska kraji-na s posebnim statutom in dolo, čili, ki naj zajamčijo pravice Slovencev. V diskusiji so dali nekateri svetovalci predlog, naj
V soboto je bila na Repentabru redna občinska seja
ro so od vremenskih neprilik prizadeti kmetje prosili za znižanje davkov.
Splošno neodobravanje je naletel med svetovalci dokaj ču. den sklep pokrajinskega upravnega odbora, ki je gladko črtal
se o deželni avtonomiji razprav- . Postavko 20.000 lir kot podpo-
lja med vsemi občani in naj vse občine nastopijo enotno.
Nato je bila odobrena resolucija, ki postavlja ponovno zahtevo za ustanovitev integralne proste cone, ker bi bila le s tem dana Trstu in -ozemlju možnost za izboljšanje gospodarskih razmer!
Potrjen je bil nadalje občinski obračun za 1956, ki beleži 26,864.711 lir dohodkov, 19 milijonov 180.690 lir izdatkov in pasivni zaostanek 6,137.624 lir. Svetovalci so obravnavali tudi vprašanje vojaškega strelišča v Paču, ki povzroča občini precej škode in ga — kljub intervencijam — še niso prenesli drugam. Poleg tega vprašanja je. občinski svet zavrnil zahtevo obmejne policije, da bi občina skrbela za vzdrževanje stranišča obmejne straže na bloku Fernetiči.
Na dnevni red je prišel zakon o jusarskih zemljiščih, ki predvideva izvolitev petčlanske, ga odbora za upravljanje teh zemljišč. Sklenjeno je bilo, da se bo čimprej poskrbelo za volitve novega odbora, ki se vršijo po istem postopku kot za ob. činski svet. Predmet ostrih kritik je bilo na seji birokratsko zadržanje davčne uprave, kate-
Dijaški matici. Občinski svet bo proti sklepu vložil priziv.
Prispevki za tisk
(Nadaljevanje s l. strani)
Tudi pretekli teden so bile na programu razne pobude, izmed katerih naj še posebej o-menimo karavano tiska, ki jo je po okoliških vaseh priredila komunistična mladina in ki se je lepo obnesla. O tej in o drugih pobudah poročamo obširneje na 4. strani lista. Na istem mestu poročamo tudi o pobudah, ki so na programu za prihodnji teden.
Naprej, torej tovariši in tovarišice, za dosego cilja, za dosego 2 milijonov lir! Naprej za to, da naš tisk prodre v sleherno hišo v mestu in na podeželju! To je predvsem važno zaradi političnih in upravnih volitev, ki stoje pred nami.
Objavljamo 4. seznam pri. spevkov za naš tisk :
A LEGAT 3.3.110 lir; sekcija STARA MITNICA'(Barriera):' sekc. komite 8.605, cel. Derosa 5.200, cel. Gigante 2.615, cel. Cattaruzzi 1.460; sekcija RO-
JAN 2.450 ; sekcija Sv. IVAN 10.750 ; sekcija PONČANA (I. prispevek) 22.247 ; sekcija MAGDALENA 10.450; sekcija Sv. ANA : cel. Jenko 4.800, mia. di komunisti 1.385, Criscenti Mario 2.000; sekcija PRATO-LONGO 3.200; sek. Sv. VID 20.110; sek. Sv. JAKOB 26.620 ; sekc. GRETA (I. prispevek) 4.060; sekc. SKEDENJ 21.500 ; sekc. CURIEL: cel. brodarjev 10.600, cel. kopnih delavcev 7.485, cel. tolkačev (nabral G. Gorella) 3.900, cel. želez niča. rjev 5.250, cel. Sbisa 5.200, cel. Pentic 900, lov. Zottig 2.550, razne pobude na osrednjem prazniku tiska 7.800:	sekc.
PONcANA (11. prispevek) 25. tisoč 100 ; sekcija OPČINE 12.870; sekcija MILJE: celica ACNA 250, cel. Lazaret 1.670, cel. Zetkin 885, cel. Buttoraz 2.380, cel. v Starih Miljah 300, cel. Zaccaria 650, cel. Depan-gher 1.500, cel. upokojencev 600, cel. Sv. Barbara na prazni, ku tiska 10.000, skupina trgovcev iz Sv. Barbare 2.500, cel. v Sv. Barbari 2.590, skupina trgovcev iz Milj 18.100, Žnideršič Egildo 15.000.
Urnik avtobusov
Bazovica - Padriče - Gropada Trebče
(Odhodi s postaje na trgu Libertà in Largo B. Vecchia) Ob delavnikih:	7.30,	8.15,
9.30,	10.15, 11, 12, 13.10, 14, 15, 16, 16.50, 17.30, 18, 18.50, 19.50, 20.40, 22.40.
Ob praznikih: 7.25, 8.30, 10, 11, 12.30 13.10. 13.50, 14.30, 15,
15.30,	16, 16.30, 17, 17.30, 18,
18.30,	19, 19.45, 20.30, 22.30, 24.
Blok Frnetiči (Odhodi s postaje na trgu Libertà)
Ob delavnikih:	7.30,	10.15,
13.10. 15, 18.55.
Ob praznikih: 7.25, 8.30, 10. 11, 12.30, 13.10, 13.-50, 14.30, 15,
15.30,	16, 16.30, 17, 17.30. 1-8,
18.30,	1-9, 19.45, 20.30, 22.30.
Blok Pesek
(odhodi s postaje na trgu Libertà)
Ob delavnikih: 7.45, 13.10,
17.30,
Ob praznikih: 11.30, 17.30.
Kozina - Herpelje Odhod s postaje na trgu Libertà ob 7.30 in 13.10. Obhod s Herpelj o-b 9 in 14.30. Vožnje vsako -soboto.
Domjo - Boljunec - Dolina Prebeneg
(Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia)
Ob delavnikih:	6.35,	7,25,
10.20*,	12.05,	13.05*,	16.35,
17.05*. 18.05, 18.35, 19.20, 20.45, 22.35.
Ob praznikih:	9.05,	10.35,
12.35*, 14.35, 16.05, 17.05 19.35, 20.40, 22.05.
N.B. *) Samo te vožnje gredo do Prebenega, ostale se u-stavijo v Dolini.
Tinnì io - Ricmanje (Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia)
Ob delavnikih: 7.35, 10.35,
12.20,	13.35, 18.05, 19.20.
Ob praznikih:	9.35,	14.05
16.20,	19.35, 22.50.
Adamič - Mačkovlje
(Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia)
Ob delavnikih: 11, 13.30 Ob praznikih: 13. 22 30.
Osp - Mačkovlje (Odhodi s postaje na trgu Libertà)
Ob delavnikih: 18.15.
Ob praznikih: 18.30. Podlonjer - Lonjer (Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia)
Ob delavnikih: -6.20, 6.40**, 7, 7.22*. 7.40. 8.07**, 8.25, 8.52,
9.02,	9.30’*, 9.40. 10.15, 10.30*,
11.02,	11.20**, 11.40, 12.02, 12.20,
12.40,	13, 13.20**, 13.40, 14.15*, 14.45*, 15.16*. 15.45*. 16, 16.20,
16.40,	17	17.20,	17.40**, 18,
18.15,
Slovensko narodno gledališče
za Tržaško ozemlje
Predstave na dvorišču stavbe št. 90 v Trebčah : V soboto 21. t. m. ob 20.30 - Rade Pregare:
V
Sagi
v nedeljo 22. t.in. ob 20.30 - John Patrick :
Vroča kri
v torek 24. t.m. ob 20.30 - Branislav Nušič:
Žalujoči ostali
nija št. 3 v A molu ples.	*u «a
NEiDELJA: 9 Kmetijska »ili < daja - 10. Prenos maše iz cf ovi o( ve Sv. Justa - 13.30 Glasba1 željah - 17. Slovenski zb<'r 20.30 Musorgski:	«-Kova»* !,»no
na», opera v 4 dejanjih; 1" I' navi in 3. dejanje.	Jrsko
PONEDELJEK: 12. LoV* . zapiski - «Samo dve. tri b* acur de o levu» - 19.15 Radii* povrni univerza - «Kako nastaja •** ^Ogočt vnik» . 21. Utrinki iz zna»'; » skuš; in tehnike - 2-2. Izbrani lis11 -slovenske književnosti: di’- f 'l van Tavčar: «Gričarjev * aztl<‘ že» - 22.15 Mu-sorgski: «Ko*' j»zpis ščina», -opera v 4 dejanjih' tonska dejanje - 23. Večerni ples. |„j- .
TOREK: 12. Pisani sv«; | 11 lz «Romantični Balmoral» - P 1 o Glasba po željah - 1-9.1-5 "h bil niški vedež . 21. gantiago ' ■ T0 sitgnol: «Učenjaki iz vile
insto-, veseloigra v 3 dejani® a.1 me igrajo člani Radijskega od1* -
» na
ftREDA: 12. O izvoru in ' njihi gi okrasnih rastlin - (cBon<;'! ^aìki
villea» - 18.50 Glasbeno 5°. t „ vanje - 19.1(5 Ivo Zor: zé, ; pan za otroke od osmih do n* *vaJa let - «Povest o živih mrli® Gre j: - 20.30 Slovenski oktet -2l-,:» čim b letnica tedna - «iFried*1 ih-
j: Jc p
‘f°v z
Wcehler ali 130 let alu-mi»1'. - 22. Iz italijanske književ»1 in umetnosti - dr. Janko «Zivljenski opus slikarja Pa -de Pisisa»
ČETRTEK: 12. Potovanje,
' PreP' E podars
0(la pj
Italiji - Turistični razgledi J Vbij ria Adriana Bernonija -Koncert, pianista Gojn,"|t| Demšarja - 19.1,6 'Radijska mverza - Evropska koloni® ekspanzija»: «Kriza kolo»1 'jansk zma» - 21. Dramatizirana lU, j
hn	D	.	t*- a mnol '
ba - D. Saveri: KATERd MED TREH? - «Jesen, v ^ mandlji» - 22 Nove knjig» izdaje: Louis Armstrong * chmo ali m-o-je življenj6 ijj, New Orleansu»
PETEK: 12. Življenja ». sode
Votli
•nesti
»hko
Otlušl
‘st se i
Mvci
življenja 1	»
Slovenski izseljen»,. ' slab Združenih državah - 19.1 d ca in dom 1 21. prireditve v Trstu - 22.15 : štakovič: Simfonija št. 9.
Ml
UmetuM it. .
X
KINO
'ia
Prosek
Sobota, 21\ sept. ob 19.30: veljnik «Flyng Mo on2 * comandante del Mc-on). Barvni film versai.
'Nedelja, 22 sept. ob 17. S6 novi.
Sreda-, 25. sept. o:b 19.30: Lana življenja» ( Vite dute) Mladini pod !*• prepovedano.
nuji Vnen
- i» ob
- ^Čl
n-/
, V
Prometne
nesreče
Poveljstvo prometne P° J
jc objavilo podatke o P:
n ih nesrečah na našem ■■
Iju za prvo polletje le*0*'u leta. V tem razdobju jc L462 nesreč, pri čemer 16 smrtnih primerov in
raznimi telesnimi pošk0<*
,	17.20, 17.40**.
18.30**,	Ì8.50,	19.20**,	1-9.4C,
20.05**, 20.30, 20.52, 21.10, 21.40, 22.15*. 22.45*. 23.20.
Ob praznikih: 8 8.31, 9.01, 9.31, 10.01, 10.31, 11,01, 11.42, 12, nato odhodi vsake četrt ure. N.B. *) odhod s trga Sv. Frančiška. — **) Vožnje do Lonje-rja. ostale do Podlonjerja,
Kmetje
poslužujte se
v Trstu, ul. U. Foscolo 1 ( blizu trga Garibal
Podružnice : Trst, ul. Flavia 23 in v Milj3*1
vrs{’
tei
za
Nudi vam prvovrstna semena, orodje vseh vse potrebščine za trgatev in vinogradništvo druge kmetijske potrebščine in suha drva zimo; vse po naj nižjih cenah.
,vlače
Me n je ta
•hi in > gos
Meo
bteki
. ega
•ide t bo 7. bresn
»a
Marši . jnjer Mav.: Vsn j M d-
Mke
,VNaj
I' >e
str Mer
'•Vaš
"teres
proi
t'
Jr> Of
Vjšn >rsk **«■ za obči,
ZK
Ved,
t S-J
!t>e
>keg
Ml j,