267. številka.
Ljubljana, v torek 21. novembra 1899,
XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman sa avstro-ogorske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 glđ., za jeden mesec 1 g!đ. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpoSUjatve naročnine, se ne ozira, — Za oznanila plačuje se od Btiristopne peti t-vrste po 8 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je na Kongresnem trgu St. 12 OpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v apravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12
Teleion št. 3-4.
Strossmayer.
V soboto je minilo petdeset let, kar je bil škofom v Djakovu imenovan veliki vladika Josip Juraj Strossmayer. Ta zlasti za razvoj hrvatskega naroda toli pomembna petdesetletnica se je praznovala tiho, brez šuma in bleska, a praznovali so jo vsi slovanski narodi na jugu, vsi tisti, ki umejo velike in dalekosežne intencije djakovskega škofa.
Petdesetletnica Strossmaverjevega ško-fovanja je južnim Slovanom poklicala v spomin vse dogodbe minolega polstoletja, dogodbe, ki so znamenito preobrazile vse razmere in sicer tako, da se južni Slovani danes lahko brez bojazni ozirajo v pribod-njost, in da smejo upati na uresničenje tistih svojih narodnih in političnih idealov, o katerih so tudi najostroumnejši rodoljubi pred petdesetimi leti komaj sanjali.
In z vsemi dogodbami, — ki so zlasti trojedno kraljevino pomladile in utrdile ter podale hrvatskemu narodu podlago mogoč nemu in uspešnemu razvoju, ki ga dela sposobnega za velike njegove naloge — je v neločljivi zvezi ime škofa Strossmaverja. Kamor se ozremo, povsod vidimo sledove njegovega neutrudnega delovanja, povsod vidimo spomenike njegove Čudovite požrtvovalnosti in priče njegovih velikih idej. Vse svoje izredne duševne moči, in vso svojo ljubezen je posvetil Strossmaver Hrvatski in hrvatskemu narodu in prav za prav zato je bilo njegovo delovanje blagoslovljeno.
Ni ga zavednega Slovenca, kateri bi ne poznal ogromnih zaslug, ki si jih je tekom polstoletja pridobil škof Strossmaver za južne Slovane, za njih kulturni in narodni, politični in cerkveni preporod in odveč bi bilo opisovati ga kot rodoljuba, kot mecena, politika in govornika. Knjiga njegovega življenja je odprta pred vsem svetom, in ves svet je jedin v tem, da je Strossmaver jeden največjih mož našega veka.
Tudi jeden prvih cerkvenih dostojanstvenikov, jeden največjih mej vsemi škofi katoliške cerkve je Josip Juraj Strossmaver. Njegovih zaslug za katoliško cerkev ne more nihče tajiti, dasi ni Strossmaver nikdar hodil po potih, katera se dandanes proglašajo za jedino prava, dasi tisti, ki po njih hodijo, le samo razpore in sovraštva sejejo in podkopujejo temelje narodnega obstanka.
Strossmaver spada mej naj tolerantnejše in najsvobodomiselnejše cerkvene dostojanstvenike. Nestrpnost in fanatizem sta mu tuja, njegovo srce gori za pravico; za bratstvo in ljubezen, za srečo in neodvisnost njegove domovine in vseh jugoslovanskih narodov. Vsaka ozkosrčnost mu je neznana, odločno nasprotuje vsemu, kar bi moglo provzročiti sovraštvo in razpor mej brati, nikdar in nikoli ni narodu nalagal bremen ali ga kakorkoli izkoriščal, vselej in povsod je vse podrejal sreči narodovi in zato so tudi uspehi njegovi tako velikanski.
Strossmaver bi bil že davno dobil kardinalski klobuk, ko bi bil hotel svoj narod uprečivjarem mejnarodnega klerikalizma in zlorabljati svoj vpliv za politične koristi tujih faktorjev. Toda v to ni biio Strossmavra nikdar in za nobeno ceno dobiti. Strossmaver ni iskal nikdar svoje, nego le narodovo srečo, vse njegovo delovanje je bilo posvečeno ne mejnarodnemu klerikal-stvu, nego napredku hrvatstva. Strossmaver ni ustanavljal katoliških konviktov, pač pa je ustanovil vseučilišče, akademijo znanosti in narodno galerijo, on ni podpiral časnikov, ki so grdili vse kar je bilo narodno, nego je pospeševal hrvatsko narodno književnost in umetnost, on ni kupoval knjig, da jih sežiga, nego je z bogato roko podpiral talente in širil njihova dela mej narodom.
S ponosom se danes škof Strossmaver lahko ozira na svoje delovanje v minolih petdesetih letih, s ponosom lahko reče, da ni nihče na svetu toliko storil za Hrvatsko in za hrvatski narod kakor on, in ponos mu lahko širi prsa, če se ozre po svetu in
vidi, kako se mu v ljubezni in, v spoštovanju vse uklanja, kar ima kaj čuta za svoj narod in kar spoznava resničnost pesnikovih besed: Domovine se okleni drage, te se krepko drži z vsem srcem, tu so močne korenine tvoje sile.
V IJubU**nI, 21. novembra Posredovanje krone.
Tri dni hoče posredovati cesar med desnico, levico in vlado v ta namen, da se odobre" in dovolijo do 1. januvarja Clarvjevi vladi ^najnujnejše državne potrebščine", proračunski provizorij in izročilni zakon. Doslej so bili poklicani k cesarju: predsednik pl. Fuchs, baron Žvegelj in grof Stiirgkh (zastopnika nemških veleposestnikov), dr. Funke, (zastopnik nemških napred njakov), Prade (zastopnik nemških na-prednjakov),dr.Ebenhoch (zastopnik nem. klerikalcev), dr. Engel (zastopnik Cehov) in dr. Kaiser. Sprejeti bodo torej zastopniki vseh strank, le slovanska krščansko-narodna zveza dosedaj še ni dobila nika-kega povabila. Seveda, Jugoslovani so vedno in povsod zadnji, in vzpričo vedenja naših poslancev tudi ne more drugače biti! Mogoče pa je, da sploh nikogar izmej Jugoslovanov ne pokličejo h cesarju.— „Reichs-wehr" dvomi, da bi moglo posredovanje cesarja imeti popoln uspeh. Desničarske stranke nočejo nositi same odgovornosti ter bodo glasovale za vse nagodbe, za predloge le tedaj, če bode tudi levica glasovala solidarno zanje. S CIarvjevim, desnici sovražnim kabinetom pa se večina ne bo nikdar sprijaznila. „Grazer Tagblatt" pravi, da nemška narodna stranka ne priznava nobenih drugih državnih potreb kakor skrb za nemški narod. Narod nad vse! Tudi češki listi dvomijo, da bi imela najnovejša rešilna akcija kajjuspeha. Clary mora pasti, ker mu ne zaupa nihče niti na desni niti na levi. Nesposobnost njegovo pa dokumentira najbolj že tretje posredovanje cesarja. Liberalna „Neue Freie Presse* trdi, da hoče cesar
poslancem le znova povedati, da v sedanjih razmerah drugačna vlada ni mogoča kakor neutralna, in da se more v sedanjem položaju vzdržati le Clarvjevo ministrstvo. Cesar sprejema levičarje le pro forma, kajti vlada je baje uverjena, da ji levica ne bo delala težav. Vse to je seveda le pium de-siderium dunajskih nemških Židov! Druga vojna v Afriki. V Južni Afriki divja že drugi mesec vojna med Angleži in Buri, sedaj pa se pripravlja nad glavami Angležev nov vihar v severnovzhodni Afriki. Dvomiti ni možno več, da maršira kalif Abdullahi s svojo vojsko proti Chartumu, hkratu pa se poroča z vso gotovostjo, da je na potu proti gore-njemu Nilu velika abesinska armada Negus Menelik sam je baje vojskovodja 40.000 mož ter hoče priboriti zopet nekdanje pravice Etiopije do zgornje nilske dežele. Koliko je resnice na tej vesti, se bo šele pokazalo. Tudi šejk Mohamed ben Abdullah ropa vsak čas z nekaterimi tisoči svojih fanatiziranih bojevnikov angleško kolonijo Berbera Ta šejk, katerega imajo njegovi rojaki za svetnika, je oropal celo angleškega guvernerja iz Zeile, ko je potoval v notranje dežele. Da kaznujejo predrznega roparja, so poslali Angleži nanj iz Bombava in iz Adena pet bataljonov, ki so se izkrcali na sama-lijskem obrežju. Vse kaže torej, da se pripravljajo v angleško - egipčanskem Sudanu razna presenečenja, ki menda ne bodo brez vpliva na razvoj dogodkov v Južni Afriki. Vsaj precej vojaSt^i1 morajo pustiti Angleži v Egiptu ter ga ne morejo pusici pr.tl Burom.
Vojna v Južni Afriki.
Na južno-afričanskem bojišču je najž; -vahnejše gibanje. Buri marširajo proti ju a v kolonijo Kap ter so baje že v Queens-townu, nekako sredi pota med mejo države Oranje in luko East-London. Zahodnje odi Burov, na progi Hopetown-Kimberley-Mafe-king Bulawayo, pa prodirajo Angleži proti severu. Prekoračili so reko Oranje, popravlja
LISTEK. 5
Jug.
Spisal Etbin Kristan. (Konec.)
Od cerkve sv. Marka sem je prišel neki neznanec. Pokazal jima je nekakšno znamenje ter jima v francoskem jeziku ponudil, da jima pokaže katedralo, doževo palačo, eventuvalno cele Benetke. Zlovoljen je Janez zakričal:
— Ne potrebujeva nobenega vodstva, monsieur.
In slovenski je dodal:
— Vrag vas vzemi!
Vodič je odšel. Kmalo je prišel drugi, ki jima je nemški ponudil svojo službo. V Janezu je vse kipelo. Odpravil je tudi tega Cicerona s pobožno željo, da bi vzel vrag tudi njega in vse njegove tovariše.
Ko sta plačevala, jima je natakar zaračunal za kavo štiri centezime več, nego včeraj. Po Italiji se jima je kaj takega po-gostoma primerilo. Navadno je Janez plačal tudi liro, ne da bi dotičniku kaj rekel. Danes se je skregal z natakarjem kakor kakšna branjevka.
— To pa res ni bilo vredno take jeze, je rekla Julika.
— Tako! Mar naj pustim, da naju bodo goljufali po vsej Italiji?
— Po vsej Italiji si molčal, kadar bi bilo treba govoriti.
— Radi tebe. Saj ti je ljubše, da naju povsod opeharijo.
— Že razumem. To si zapomnim.
— Zapiši si, ako hočeš .. . No, kaj ? Ali bodeva tukaj sedela? Le tukaj potra-tiva dragoceni čas. Umetniško razstavo si lahko v petih minutah ogledava. Seveda od zunaj.
— Kdo pa ti je rekel, da moraš čakati name? Saj bi bil lahko že pred četrt ure vstal, in sedaj bi bila lahko že tam.
Vstala sta torej in se odpeljala s pa-robrodičem v giardino pubblico, kjer je bila razstava.
Čudno. Vsi ljudje so bili nekako iz-premenjeni. Janez in Julika nista tega prav opazila, a vendar je bilo tako. Vse je bilo nekako razdraženo, razburjeno.
V razstavi sta bila prav slabe volje. Drug druzega sta hotela prekositi z ironično kritiko slik in soh. čutila sta, da sodita krivično, a nikakor nista mogla drugače govoriti.
Iz razstave sta se odpeljala naCanal grande. Blizo Ponte di Rialto sta izstopila. Na mostu je bila gruča ljudij, ki so se glasno prepirali. Geste so bile od trenotka do trenotka bolj živahne, hkrati se jih je nekaj spoprijelo in nastal je uprav teatralen pretep, čez nekaj časa je priletelo troje junakov mestne gvardije. Tudi oni so bili razburjeni. Pograbili so prve tri fante, ki so jim prišli v roke ter so jih odpeljali. Po poti so se vsi skupaj glasno prepirali,
da se je krik razlegal po vseh sosednih ulicah.
Ves dan sta bila Janez in Julika si abe volje. Še marsikatera pikra beseda je iz-kočila iz njiju ust. Kdor bi ju bil opazoval, bi mislil, da se nista nikdar ljubila.
Zvečer, ko sta šla spat, je Julika jokala. To je Janeza še bolj razdražilo.
— Le cmeri se, saj ne veš, zakaj se!
— Seveda ne vem! Ali je to ljubezen ? Večna ljubezen? Oh — kako sem — nesrečna !
— Ali ne boš molčala? Nesrečna! Haha! Da so vse žene tako nesrečne ! Prste bi si oblizale!
— Ti me — nič več — ne ljubiš!
— Pojdi se solit s temi burkami! Julika ga je pogledala.
Saj res! Kaj bi govorila! S silo se v ljubezni nič ne opravi.
In še bolj vroče solze so ji privrele v oči. Janez je zaspal. Ona se je počasi pomirila.
— No, menda je bil samo danes tak dan. Truden je bil. Zjutraj je vstal, ne da bi se bil dovolj naspal. Vse je prišlo odtod. Jutri bode zopet dobro ... S to tolažbo je končno tu i ona zaspala.
A jutri ni bilo nič dobro. Se hujše je bilo. Janez je prav dobro vedel, da ni pravičen, a ni si mogel pomagati. Bilo je, kakor bi bil kakšen demon vlezel vanj. Pa tudi Juliki je bilo nekako podobno. In menda vsem ljudem v Benetkah. Po trgo-
vinah so se kupci s trgovci razkačeno prepirali, v mestni hiši so se občinski svetovalci skoro stepli, po gostilnah so natakarji in gosti razbijali krožnike in razlivali omako po oblekah. Celo mramorni svetniki po cerkvah so bili videti slabe volje.
Janez in Julka sta se zopet ves dan prepirala. Radi samih malenkostij sprva. A iz malenkostij so postale resne reči. Drug drugemu sta očita pomanjkanje ljubezni, in ko sta šla zvečer spat, sta oba rekla :
— Tako ne gre dalje!
In res ni šlo tako dalje! Tretji dan je bilo obema vse neznosno. Prepirala sta sa tako dolgo, da je Julika naposled izjavila:
— Jaz grem domu !
Janez je odgovoril v svoji nepremišljenosti :
— Le pojdi, samo povej mi, po kateri poti se odpelješ, da ne pridem slučajno nehote za teboj.
— 0, nič se ne boj. Jaz sem že vsega sita. Čez Kormin pojdem, z železnico.
— Le pojdi, le!
Niti besedice nista več izpregovorila.
Proti večera je Julika jokaje pobrala svojo prtljago in se odpravila na pot. Janez je čutil tristo razsajajočih vragov v svoji duši.
— Taka neumnost! Taka neumnost! In res pojde ...
A zinil ni besedice.
— Kaj? Mar se nai tako Donižam ?Ji:.>
naj tako ponižam?^
podrto železniško progo in se pripravljajo, da rešijo Kimberlev. Doslej imajo sicer še malo vojaštva, a pomoč je žena potu. Operacije za rešitev Kimberleva bo vodil lord Methuen. Kimberlev pa oblega — kakor znano — bnrski general Cronje. Iz Natala pa so došle v Berolin listu „Deutsche Worte" sledeče najnovejše brzojavne vesti: Iz Pre-torije javljajo 19. t. m. ob pol 5. uri popo-ludne: Dvajset vlakov je odšlo danes v Ladvsmith, da pripeljejo ujetnike. Vojska Joubertasejepri Pietermaritzburgu zjedinila s korom Burgerja, da zabrani prodiranje Angležev. Ker marširajo Buri dalje proti jugu, se sme soditi, da je mesto Ladvsmith že padlo.
Izpred celjskega sodišča.
(Konec.)
Razprava je dognala, da se je samo dvakrat streljalo. Prvič sredi ceste, ko so navalili na Bovho s palicami, in jim je on še zavpil: „keinen Schritt". Po tem strelu se ni nihče oglasil, da je zadet. Drugi strel je oddal dr. Beck, ki je Bovhi strgal revolver iz rok. To je bilo pri zidu. Torej ni niti dognano, ali je b i 1 G r abič obst r e 1 jen o d Bovhe ali od d r a. B e c k a. Padla sta pa le dva strela, in sta bili tudi samo dve patroni izstreljeni.
Popoludne se je obravnava nadaljevala. Otvori jo dr. Jabornegg s predlogom, da se obravnava preloži v svrho lokalnega ogleda in zaslišanja prič Sonnenburga, Šeliga Košeca, Marinšeka in dra. Becka. Državni pravdnikse pridruži predlogu glede Sonnenburga. Dr. Dečko se protivi, da bi se obravnava prelagala v svrho ogleda. Ne videlo bi se druzega nego hiše in ceste, kakor jih vidimo drugod. Vsem je kraj več ali manj znan in se lahko orientirajo. Če se pa že hočejo zaslišati priče takoj, nima nič proti temu; če bodo pa priče, kakor na pr. Sonnenbug, ki se je sam udeleževal izgredov in bil radi tega že dvakrat kaznovan, verodostojne, to bo s: dni dvor že lahko sam presodil.
Sodni dvor zavrne predlog na preložitev zaradi krajevnega ogleda ter sklene zaslišanje predlaganih prič, izvzemši dr. Becka, čegar izpovedba se prečita pod dn. št. 18: jaz sem čul klic: „Achtung Win-dische kommen!" tam poči strel, našel sem moža naslonjenega ob steno, ckoi: r^ega kakih 10 i:ud;: Lic* se je branil ter ni hotel spustiti revolverja. Slednjič sem mu ga izvil iz rok. Nato sem dobil udarec, bržkone namenjen nasprotniku vsled tega se sproži revolver in kroglja prasne obtožencev klobuk. Na tega moža se je udarjalo od vseh stranij. Rana na Grabičevi bradi se mu ne vidi, da je prizadeta od krogle".
Marija Bovha, hči obtoženčeva pravi: Ko smo šli iz „Narođnega doma", je prišlo kakih 5 oseb za nami, iz Šolskih
Ni se ponižal, in Julika je odšla na kolodvor.
— Kaj mi res ne bo rekel besedice? Pusti me, da grem? Niti besedice mi ne pravi ? Dobro ! Jaz ne beračim za njegovo dobroto.
Julika ni beračila, nego se je odpeljala . . .
— To je ljubezen! je ihtela, ko je sedla v ženski oddelek druzega razreda. Ako bi me še ljubil, me ne bi mogel tako pustiti, da grem. Nič več me ne ljubi.
In britko je jokala.
— To je ljubezen! je mrmral Janez, škripajo z zobmi. Ako bi me ljubila, ne bi mogla storiti tega skrajnega koraka. Ženske l Ženske! Same mačke so! Sama hi-navščina.
Krčil je pesti, bolj in bolj se je jezil in o polunoči se je odpeljal s parnikom. Cilj mu je bil Aleksandrija-----
Vetrček, ki mi je to pripovedoval, je
dejal:
— Tedaj nisem pihljal, ampak razsajal sem, najprej visoko v zraku, pa nižje in nižje po zemlji kot jug. Vprašaj pravega Italijana, kaj je Scirocco ... Ne vem, kaj se je pozneje zgodilo z Janezom in Juliko. Drugi dan po razhodu sta oba obžalovala svojo nepremišljenost, svojo jezo, svojo nepopustljivost. Oba sta sebi pripisovala krivico, a nič ne vem, kaj sta storila. Jaz sem že pihljal po drugih krajih kot blaga sapica, samo tiste tri dni sem bil jug ...
ulic je priteklo kakih 10 do 12 mož. Kričali so „heil" ter šli vedno bliže skupaj. Oče so malo v stran stopili in rekli: „noch einen Schritt". Potem so ustrelili in na to Sli bolj k zidu. Jaz sem šla v neko vežo in ne vem, kdo je bil pri očetu. Tu sem slišala drugi strel.
Priča Ante Beg pripoveduje: Malo pred 1. uro popolnoči smo Sli jaz, Bovha in njegova hčerka iz .Narodnega doma", pridružila sta se Pokora in Vrečer. Ko gremo proti Gosposki ulici, bilo je videti vse mirno. Hoteli smo iti skozi drevored, ker pa je bilo tam popolnoma tema, se nismo upali. V Gosposki ulici je bilo vsaj toliko razsvetljeno, da smo mislili, da smo bolj varni. Poleg poslopja, v katerem je nastanjeno državno pravdništvo, slišali smo „heil" in planili so nakrat na nas s palicami. Jaz sem dobil takoj s palico po glavi. Postavil sem se v bran, med tem so že Bovho obkolili. Osem do deset jih je prišlo iz Šolske ulice, ena tolpa je obkolila mene, ena Bovho. Jaz sem skočil nazaj k hišnim durim, deklico sem ščitil s hrbtom. Boril sem se proti 6 osebam. Med tem je bil Bovha obdan od vseh strani. Jaz sem kričal: „Bovha streljaj, Bovha streljaj!" ker sem vedel, da je smrtna nevarnost. Jaz sem bil vojak, sem bil orožnik in vem, kdaj je treba streljati. Jaz sem imel mnogo (9) težkih udarcev na roki in bi bil popolnoma pobit, ko bi se ne bil branil s palico. Klobuk mi je bil čisto raztepen, da je na vseh straneh doli visel. Klical sem policaja, pa ni prišel, dasi-ravno je isti, kakor bode potrdila priča Kušec, stal pri Koserju, tedaj kakih 30 korakov od nas. Ko so Bovho pobili na tla, prišlo je par ljudij na pomoč drugim, ki so delali proti meni. Meni je zdrsnilo in sem padel. Ko se mi je posrečilo vstati, sem bežal. Policija pa me je, namestu da bi me branila, odvedla v zapor. Jaz sem bil na vsaki način prej udarjen, kakor pa je počil strel.
Dr. Dečko: Mislite, da so šli ti gospodje na sprehod, ko so imeli palice?
Priča: Namen je jasen, kričali so: "„Nieder mit ihm; todt muss er sein". Ko bi jaz bil imel orožje, bil bi je rabil.
D r. D e č k o : Vi kot žandar bi bili streljali na vsak način?
Priča: Kot privatna oseba bi tudi bil streljal.
Dr. Jabornegg: Bovha je na tleh ležal, ter so ga tepli. On sam tega ne izpove.
Priča: Midva sva bila blizu skupaj. Bovha je bil na tleh, to sem videl.
Priča Johann Leskovšek.
Dr. Dečko prosi, da se pričo vpraša, če je radi teh izgredov že bil kaznovan.
Priča zanika to vprašanje.
Priča je bila v družbi Grabičevi ter ravno tako, kakor ta pripoveduje o svoji slučajni navzočnosti pri dogodku.
Dr. Dečko: Ali niste bili v Samostanskih ulicah? Saj ste bili obsojeni, ker ste v teh ulicah Pokorna pretepavali. Priča neče nič vedeti o tem.
Priča Lupšina, vojak, pripoveduje, da je v Gosposki ulici čakalo 6—7 mož; vsak je imel palico; dva sta stala tudi oborožena na drugi strani ulice. Kakor hitro je Bovha z družbo stopil v Gosposke ulice, planili so nanj. Podal sem se takoj v vojašnico in vpil: alarm!
Priča Oroslav Kušec je bil tudi v družbi Bovhovi. Vže pri vstopu v Gosposke ulice je čakala tolpa ljudij ter vpila: Nieder mit den windischen Hunden! Blizu Janičeve hiše — jaz sem bil 30—40 kora kov zadi — slišal sem klicati 3- ali 4krat: Halt! Na to so prišli drugi ljudje iz stranskih ulic. Vsi so se vsuli skupaj in se je pokalo in teplo ter klicalo: Hauts nur nieder ... Bil je tako ljut boj, da sem se kar tresel. Jaz sem hotel iti naprej in sem zgrabil revolver, da ne bi kdo iz kakih postranskih vrat skočil nad me. Vse v Gosposki ulici se nahajajoče svetilnice so bile ugašene. Pri Koserju je stal policaj Ta policaj je meni rekel: Pojdite stran, če ne Vas aretiram. Jaz sem se umaknil, čudil sem se pa, da se policaj bolj zanima za mene kakor za one. Hrušč je trajal še vedno naprej. V kakih treh gručah so še držali in bili. Strel je padel kmalu potem, ko sem slišal besede .hauts ihn nieder, hauts ihn nieder!" To je bil prvi streL
Državni pravdnik: Je bil to celovški ali celjski policaj ?
Priča: Ga nisem poznal.
Državni pravdnik: Zakaj pa niste policaja ovadili?
Priča: Jaz sem bil pri g. Langerju — prišel sem nalašč v to iz Šmarija — in sem rekel, da imam važne reči povedati, pa se mi je reklo, da je itak že vse dognano.
Gospa Amalija Kosi pripoveduje, da so ljudje od 10.—1V». ure ponoči čakali oboroženi v Šolski ulici. Svetilko na oglu so ugasnili.
Priča Stanek je bil zapisnikar pri preiskovalnem sodniku ter pravi, da je Bovha v preiskavi, kakor je zapisano, iz povedal, da se je revolver „slučajno" sprožil.
Bovha: Sprva sem tako govoril, ker sem se sramoval, da sem bil zaprt. Opozarjam pa, da sem že pred g. Langerjem obstal, da se revolver ni slučajno sprožil, ampak da sem ga rabil v skrajnem silo-branu. Ne vem, če se je to zapisalo.
Gospa Nasko potrdi, da je prvi krat počilo sredi ceste, drugikrat pod njenim oknom. Videla je, da nekoga strašno pretepavajo ter še skozi okno zavpila: „Prosim vas, ne tepite ga." Drugi so na to odnehali, dva sta pa naprej tepla. Nato pride stražnik in aretuje dotič-nika, ki je bil tepen. Mož je bil napaden in se je moral braniti proti 20—30 osebam.
Priča Pokorn v svoji povedbi soglaša z ono Begovo. Po prvih udarcih sem bežal, ker nisem imel nobenega orožja pri sebi. Tekli so za menoj ter metali pri tem kamenje in palice v me. Prišli so še drugi iz Šolskih ulic in po Gospodskih ulicah gori ter vpili: „Nieder mit den \vindischen Hunden, erschlagt den Hund." Stoprav ko sem zavil v Bogen ulice, sem slišal strel. V Brunnen ulici so me napadalci dohiteli in pretepli. Mej njimi je bil Leskovšek (Grabičev prijatelj ta večer), kateri je bil radi tega čina že obsojen. Jaz sem bil napaden, preden je padel strel. Kakih pet ali šest redarjev je stalo pred magistratom. Eden me zgrabi in aret uj e.
Dr. Dečko: Torej Vi ste čakali, ko so padali udarci in so tekli ljudje za Vami in metali palice, potem šele ste slišali strel ?
Priča: Da, šele potem.
Svetnik Reitter: Vi ste dejali, da so tudi Vam nasproti po Gosposki ulici prišli ljudje.
Priča: Da, trije ali štirje so prišli tam gori.
Predsednik: So le-ti trije tudi za Vami leteli?
Priča: Da, pa jih je bilo vedno več.
Profesor Kosi stanuje v Šolski ulici. Ker na ulici ni bilo miru, ni mogel spati. Gledal je skozi okno. Nekako ob 8/4ll. je prišlo v ulico kaki osem s palicami oboroženih oseb, so se razpostavili ter dejali: hier. Svetilka je bila že ugas-njena. Teh osem oseb (Grabič in drugovi) je bilo oči vidno na preži. Sedli so doli ter vsled dolgega časa kadili. Ob polu 1. se začuje žvižg, teh osem oseb zgine iz ulic, na to silen krik v Gosposki ulici: Haut ihn, haut ihn, Heil und Sieg itd, in čez dobre pol minute pozneje poči strel, še kako minuto pozneje pa drugi strel.
Na to se zaslišita od drja. Jabornegga predlagani priči Sonnenburg in Šel'go, ki pa o predmetu ne vesta nič važnega povedati. Bila sta ravno na potu — domov (seve, spančkat sta šla, če — dež ne gre), kar zaslišita hrušč v Gosposki ulici. Prišla sta že h koncu po streljanju zraven.
Priča Franc Kosec je bil ves večer v Grabičevi družbi. Popivala sta po raznih gostilnah in na svojem nočnem — seve popolnoma nedolžnem — sprehodu po mestnih ulicah celjskih, sta prišla končno v Šolske ulice. Tam sta doli sedla ter radi krajšega časa kadila cigarete.^Kar nastane silen hrušč v Gosposki ulici. Iz same — radovednosti gresta gledat. Najprej gre Grabič. Ko pride priča čez časa za njim, mu pride že Grabič nasproti z besedami: „Du, ich bin schon fertig." Kosec se tako prestraši, da čisto pozabi na nemščino ter a la proklete grablje pravi: .Strela, pa še stojiš." Kosec je šel na to nad Bovho in ga je prijel za vrat
Bovha:  Dr. Beck me je za roko prijel.
■ Priča: Jaz sem Vas z desnico držal za vrat, z levico za roko. Vi ste me p0 glavi udarili.
Sodni zdravnik dr. Keppa predlaga, da se izvedenca puškarja še enkrat zaslišita. Slednja izjavita, da sta z Bovho-vim revolverjem skušala streljati na desko, oddaljeno osem korakov in se je krogla zarila za 12 mm.
Dr. Keppa: Kake oblike postane krogla, če zadene ob trd predmet.
Izvedenca: Spremeni se v ploskev ter se utegne razleteti na drobne kosce (svinčena krogla brez jeklene" i plašča ? ? ?)
Dr Keppa: Kako letijo ti kosci, kako daleč in s katero silo?
Izvedenca: Konci letijo na vse strani in so jako nevarni.
Dr. Dečko: Streljalo se je iz bližin in dokazano je, da je rana samo praski na koži; kako to?
Izvedenca: To stori sukno, ki je jako prožno. Mogoče je pa tudi, da je bila stara patrona.
Dr.  Keppa  odda  sledeči izvid mnenje.   Dobili smo dve rani, na bradi in na prsih.   Prva rana ima obliko biskvi'a je podolgovata, sama na sebi lahka, ker je samo mehke kožne dele pretrgala. Ker iz-vedenca izpovesta, da se izstreljena krog! i zadevša ob trdi predmet razleti na drobn • kosce, in da zamorejo ti kosci mogoč poslati jako nevarni, tedaj je mogoč-da je ta rana prizadeta od takega ko.s; i s tem, da je krogla mogoče zadela ob kamen in je eden kos padel v brado. Ran na prsih je nastala vsled neposrednega pro-dretja krogle, ker sta telovnik in srajca preluknjana; projektil bi brez dvoma bolj globoko prodrl, ako bi telovnik ne bil tako krhek in prožen (sprode and ela stisch).
Bovha: Krogla je morala potemtakem ostati v oblačilih?!
Dr. Keppa: Krogla že kje obleži s tem, da je krogla prodrla jeden del * nika, je bila oslabljena. Bila je tedaj ne i. mer no oslabljena in ni mogla prodreti v telo, temveč je zapustila le lahno pr na koži. Da rana na bradi izvira od krogle to zamorem le tedaj trditi z gotovostjo, je dokazano, da rane ni kaj druzega pro vzročilo.
Drugi zdravnik, dr. Jenko popolnoma soglaša s svojim tovarišem.
Na Bovhi zdravnika nista konšta vala nič manje nego 10, beri deset | škodb, največ na glavi.
Mestni uiad celjski poroča o vedel Grabičevem, da je mož vreden graje, da bil že kaznovan in kaže močen nagon ra grajanja.
Občinski urad okolice celjske pra da je Grabič udan pijančevanju, žganjepitjt da prihaja pozno domov in tako razgraj da se ga celo mati boji; v obče je zna,, kot jako surov človek.
Prečita s* iz št. 220 „Tagespošte" 10. avgusta 1899 odstavek:
„Die Deutschen patroullirr in samtlichenumliegendenGass auf und ab, um jeden Slaven za ziichtigen.  Einige Slaven, died Wuth derDeutschenspotteten, er hielten   empfindlichen Lohn mir wichtigen Hieben".
Državni pravdnik proti Bovhi Povejte mi, kdaj in zakaj ste streljali?
Bovha: Streljal sem, ko so nam-.' s palicami navalili. Nasprotni ki so vpili: „hauts ihn nieder". Jaz sem se moral brani:
Državni pravdnik: Koliko čast ste v odvetniški pisarni.
Bovha: Petnajst let.
Državni pravdnik: Ne vesteli, da je prekoračenje silobrana ravno tako kažnjivo kakor streljati brez potrebe.
Priča Druškovič, sodni diurni^-pravi, da je mogoče prejšnji dan v sodni pisarni proti Bovhi rekel: „Eine Hetz kann es aber doch geben".
Državni pravdnik predlaga pribaviti spise v Gostinčarjevi zadevi. Iz njih se da ugotoviti, da si je dan pred slavnostjo več Slovanov nakupilo orožje.
Ker spisov ni v Celji, se zasliši preiskovalni sodnik Karol Grebene kot priča. Spominja se, da je v Gostinčarjevih spisih zaznamek, iz katerega je razvidno, da si je kakih šest ali sedem oseb neposredno po; prej nakupilo revolverje. Če so bile te osebe Slovani, priča ne ve in se tudi ne spominja da bi bilo ime Bovha na zaznamka
Državno pravdništvo predlaga preložitev razprave, ker je ta zaznamek velike važnosti.
Državni pravdnik proti Bovhi: Kdaj vas je tepel dr. Beck?
Bovha: Ko mi je revolver iz vil iz rok.
Državni prav dnik: In kdaj je počil strel?
Bovha: Ne takoj, on me je z r e -volverjevimbetom tolkel po glavi.
Na predlog državnega pravdnika se prečita prejšna Bovhova povedba .... ,on mi je zadal udarec, kar se sproži drugi strel".
Bovha: Gospod Langer slabo sliši in ni popolnoma v tem smislu protokoliral, kakor sem jaz izpovedal.
.....„Komaj sva se odstranila s policajem par korakov, ustrelil je dr. Beck, in je krogla zadela ob mojo glavo".
Dr. Dečko predlaga ugotoviti, kdaj je g. Langer predlagal, da naj se izpusti Bovha iz zapora.
Predsednik konštatuje, da se je predlog stavil 14. avgusta 1899, a stoprav 27. septembra 1899 so izpustili Bovho.
Državni pravdnik: Višje sodišče je dovolilo nadaljevanje zapora s sklepom od 22. avgusta 1899.
Sodni dvor odkloni predlog za preložitev razprave radi GostinČarjevih spisov, ker pred nami leži orožni list Bovhe od 8. avgusta 1899 in v tem slučaju ne gre za to, koliko oseb si je nabavilo revolverje. Državni pravdnik si pridrži pritožbo ničnosti.
Po sklepu dokazovanja utemeljuje državni pravdnik obtožbo, katero še vedno vzdržuje v polnem obsegu.
Dr. Jabornegg, ki je govoril vse prej, samo tega ne, kar bi bil smel govoriti, je končno zahteval za poškodovanca odškodnine za bolečine 200 gld. (za praske); za odhod zaslužka 28 gld , preživitek v bolnici 9 gold. 16 kr. in za poškodovano obleko 4 gld 50 kr.
Dr. Dečko pravi, da je predležeči slučaj samo mala epizoda od mnogih slučajev, ki se dogajajo vedno, če se vrši tukaj kaka slovesnost na naši strani. Vse to kar se je zgodilo, bilo je od nasprotnikov že priprav Ijeno. Od hiše do hiše so agitovali proti nam. Ko so prišli Čehi, sprejela nas je tolpa že na kolodvoru s palicami in žvižganjem. Pri graski mitnici je bil prvi ranjenec na naši strani. Vpričo mnogih policajev so mene napadli pri belem dnevu, in ni bil storilec aretovan. Ko smo prišli s starega grada, napadla nas je tolpa s kamenjem. Ves večer so hodili po ulicah ter prežali na Slovane, in to je „Tagespošta" očitno priznala. — Za tem, v temeljitem in jedrnatem plaidoverju zagovarja obtoženca, v katerega dejanji zamore videti le upravičen silobran,
V tem smislu se je glasila tuđi opro stilna razsodba, katero je predsednik oznanil ob 9. uri zvečer, potem ko je razprava tra jala že ves dan.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 21. novembra.
— Osebne vesti. Višji finančni komisar v Ljubljani g. Josip Svoboda je povodom svojega umirovljenja dobil naslov finančnega svetnika. — Gg. Valentin Žun in Erih M ii h 1 e i s e n sta imenovana stalnima koncipistoma v Ljubljani.
— Volilci šentjakobskega okraja imajo jutri, v sredo, dne 22. novembra ob 8. uri zvečer v Virantovi gostilni sestanek.
— Slovensko gledališče. Včeraj smo pozdravili na slovenskem odru ljubega gosta, gospoda Ignacija Borštnika iz Zagreba. Precej pri prvem nastopu ga je sprejelo občinstvo z glasnim ploskanjem, ki se je med igro obilokrat ponavljalo ter ga klicalo tudi pri odprti sceni na oder. V dar je dobil g. Borštnik ogromen lovorov V6nec s trakovi. Veselili smo se včeraj, ko smo spet videli svojega rojaka na domačem odru. Gospod Borštnik je igral Hlesta-kova v „ Revi zor j u ". Ta naloga ni Bog ve kako prilična, da bi mogel pokazati tak igralec kot je Borštnik obilico svojih umetniških igralskih zmožnosti. Vendar smo živo čutili, da igra Hlestakova umetnik. S svojo naravno in živo igro nas je gospod Borštnik toliko varal, da smo pozabili, da to ni pravi lahkoživec Hlestakov. Prirod-nejšega igranja si ne moremo misliti V drugem dejanju je bil pravi pravcati ešabnonavihani postopač in zapravljivcek,
talm komičen v igri in besedi, kakor je to sploh mogoče. Posebno nam je ugajal v tretjem dejanju, kjer je izborno kazal vinjenega junaka. Takisto realistiška je bila njegova beseda in igra v četrtem dejanju. Tudi ostalo osobje se je vrlo potrudilo, da je „Revizor" lepo uspel. Pohvalno omenjamo gospo Danilovo, gospo Hou-sovo, gdč. S1 a v č e v o , gdč. O g r i n -č e v o in gdč. Vračkovo, ter gg. V e -rovška, Danila, Deyla, Orehka, B 1 a š k a in H o u s o , ki so vsi poskrbeli, da je „Revizor" tudi sinoči prišel, do veljave in zmage. Gledališče je bilo dokaj polno. Mislili smo sicer, da bo prenapolnjeno, a smo se — kot že večkrat — motili tudi včeraj. —a—
— Odbor „Narodne čitalnice" javi, da se je morala nameravana velika veselic a preložiti na prve dni meseca decembra. Novi oder, kateri si je nabavila čitalnica, še ni gotov, tudi se je moral ozirati odbor na jour-fixe „Sokola", ki se vrši v soboto. — Plesna vaja bo, kakor navadno v sredo in se zlasti gospodje prosijo,  da pridejo v
mnogobrojnem številu, da ne bo nedostajalo plesalcev.
— Slovensko umetniško društvo, ki je imelo doslej vsako soboto ali sredo v Auerjevi gostilni svoje jour-fixe, priredi jutri, v sredo svoj prvi zabavni večer v „Narodnem domu" in sicer v sobi na levi strani glavnega vhoda. Na dnevnem redu je petje, glasba in preda vanje. Reditelj večera je ravnatelj „Glasbene Matice", g. Fran Gerbid. Začetek ob 8. uri zvečer.
— ..Glasbena Zora". Uredništvo tega glasbenega lista, nas je obvestilo, da izide prihodnja   številka   radi nepričakovanih
tehničnih zaprek šele v par dneh.
— Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo pričelo je te dni s pobiranjem čle-narine pri onih podpornih členih, ki za letos členarine še niso vplačali. Pri tej priliki omenjamo, da je imelo gasilno društvo letos s prenovljenjem vseh aparatov in z napravo društvene obleke vsemu moštvu ogromne stroške, in da je podpore nujno potrebno. Dosedanje člene v imenu društva prosimo, naj mu ostanejo zvesti podporniki, one meščane, ki Še niso členi, sosebno hišne posestnike pa prosimo, naj pristopijo kot podporni členi k društvu ter naj tako podpirajo občekoristno, proti uničevalnemu elementu ustanovljeno društvo. Podporni členi plačujejo najmanj 2 gold. na leto v društveno blagajno. Prijave sprejemajo odborniki in društveni vežbalec.
— Z Viča se nam piše: Ni še dolgo tega, kar se je otvorila nova pošta na Viču. Nastanila se je, četudi ne na Viču, pa vsaj v središču občine, tako da z ozirom na prostor ni bilo ugovorov. Zadnji čas se je pošta preselila na periferijo Ljubljane in morda se še v Ljubljano nazaj preseli. Radovedni smo, če bo občina proti temu ugovarjala. Glede raznašanja pisem in poštnih pošiljatev je pa slišati dosti besedij. Predno smo imeli pošto na Viču, prinesel je pismoncsec vsaki dan pisma in druge pošiljat ve. Pismonosec je bil mož, na katerega se je bilo lahko zanašati. Danes raz-naša pisma 12 let star deček, ki se plaho ozira po hišnih številkah in ne ve, kam je kaj oddati. Fantič te starosti vendar ni za tak posel. Zadnji čas se je tudi zgodilo, da so pisma celih pet dnij izostala, to pa loco-pisma. Morda niso bila važna, a recimo, da so važna, kdo je porok za nasledke, ki se izcimijo iz take zamude?
— Iz Črnomlja se nam poroča: Dne 19. t. m. je vihrala z okrajnega sodišča v Črnomlju bela zastava v znak, da ni nikogar v zaporu. Visela je pa le do pol 12. ure dop. Ob tem času jo je sluga spet odstranil, ker je prišel nekdo v zapor.
— Zadruga trgovcev v celjski okolici je imela dne 17. t. m. zborovanje, na katerem se je posvetovala o načinu, kako bi se z uspehom dalo postopati zoper kon-sumna društva, ki jih zdaj duhovniki ustanavljajo tudi na Sp. Štajerskem. Mej drugim se je sklenilo, poučiti ljudstvo o bistvu konsumnih društev, o njih usodepolnem delovanju, in navadnem žalostnem propadu. V to svrho se izda posebna brošur*ca.
— Na I. izrednem občnem zboru a kad. društva „Slovenija" na Dunaju dne 16. t. m novovoljeni odbor sestavil se je tako-le: predsednik: cand. phil. Hinko Vodnik, podpredsednik: cand. jur. An t Božič, tajnik: stud. med. Rudolf Kobal, blagajnik: stud med.Gabrijel Hočevar,
knjižničar: stud. phil. Hinko Klešnik, arhivar: stud. jur. Avgnst Sedlar, go spodar: stud. phil. Niko Zupanič, namestnika: stud. phil. Franc Kobal in stud. jur. Karol Troha.
— Tržaški namestnik, ki je bil zadnjič v Poreču, kjer so ga Lahi fetirali, je bil včeraj v Buzetu, od koder pojde k sv. Štefanu in v Motovun.
— Nova obravnava proti ciganu Heldu. Iz Novega mesta nam je došlo pred zaključenjem lista obširno poročilo o novi obravnavi proti ciganu Heldu. Poročila radi kasne ure ne moremo več prijaviti. Posnemamo mu le sledeče: Held se zagovarja jako nesrečno, se zapleta v protislovja; Held dolži neznanega kozavega cigana, da je s sekiro pobijal Novljana, a da je on, Held napadenca branil. Cigan dolži priče, da lažejo in se zaklinja, da govori čisto istino. Dvorana, kjer se vrši obravnava, je natlačeno polna. Prič je 42. Izžrebani porotniki so došli vsi, celo pater frančiškan. Več v prihodnji številki.
— Mlad tat. Ivan Dolinar, 12 let star, stanujoč v Rudniku, ukradel je hlapcu Viktorju Kokliču v Stepanovi vasi št. 30, črevlje, katere je prodal delavcu Antonu Habiču za 7 kr. Policija je zaprla tata in kupca.
— Žepna tatvina. Mariji Beličevi, po-sestnici v Vnanjih Goricah je včeraj okoli 11. ure dopoludne v Železnikarjevi proda-jalnici v Medenih ulicah ukradel neznan tat iz žepa črno denarnico, v kateri je imela 9 gld. 95 kr.
— Tatvina. Dekli Mariji Funda na Marije Terezije cesti št 14 je bila ukradena obleka, in zicer dve jopi, rujave in sive barve, obšiti z rumenimi trakovi, rujavo krilo obšito s črnim trakom in ženski črevlji.
— Z loncem. Delavka Marija Novak na Karolinški zemlji št. 11 je prišla včeraj zvečer v stanovanje slepega Josipa Koci-jasa, na katerega je imela neko jezo in se je začela ž njim prepirati. V prepiru in v jezi je zagrabila na mizi stoječi lonec in je ž njim udarila Kocijasa po glavi tako, da mu je prizadejala težko telesno poškodbo, in so ga morali prepeljati v dež. bolnico.
— Zapuščen bicikelj. V Frančiškanskih ulicah je našel danes ponoči neki de lavec bicikelj sloneti ob zidu frančiškanskega vrta. Slonel je baje že včeraj popoludne tamkaj, in ga je pustil tamkaj neki pijan biciklist, kateri mu ni več zaupal kosti svojega rojstva in je raje peš se zaletaval na desno in levo V svoji pijanosti je pozabil, kje je shranil bicikelj Danes pa gaje iskal po mestu in tudi našel na rotovžu, kamor ga je bil pripeljal pošteni delavec.
— Orožniku ušel. Orožniški vodja v Mengšu je bil v Duplici aretiral nekega Franceta Zupanca, ki je bil že večkrat zaradi tatvine zaprt in je tudi sedaj na sumu. da je ukradel Marjeti Dimnik v Duplicah 100 gld. Orožnik je gnal Zupanca v Kamnik Med potjo pa je Zupane ušel orožniku in ga ta ni mogel dobiti več v pest. Včeraj pa je prišel Franc Zupane v Ljubljano in ga je tukaj policija prijela in dala pod ključ.
— Zgubila se je včeraj po 4. uri popoludne mala srebrna damska ura z verižico, na poti od sejma na Reseljevi cesti, mimo zgradbe nove justične palače do kavarne „Evropa". Pošteni najditelj, naj jo odda na magistratu, ali pa v „Narodni Tiskarni".
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 21. novembra. V današnji seji poslanske zbornice se je nadaljevala razprava o predlogih, naj se bivše Thunovo ministrstvo obtoži radi kršenja ustave. Prvi je govoril socialni demokrat Zel le r, potem pa Schonerer, ki je dejal, da se bodo vedno dobili ljudje, ki bodo pripravljeni, kršiti ustavo, dokler se bode kršenje ustave plačevalo z redovi. Za njim bo govoril D y k.
Dunaj 21. novembra. Po današnji seji poslanske zbornice se zbero načelniki klubov na posvetovanje. Namerava se prememba programa parlamentovega delovanja v tem smislu, da pride bud-getni provizorij takoj na razpravo, čim bo končana razprava o predlogih, da se obtoži bivše Thunovo ministrstvo.
Dunaj 21. novembra. »Slovanska krse. narodna zveza" je imela sejo, v kateri je Povše poročal o posvetovanjih desnice, o položaju in o pogajanjih
kvotne deputacije. Klub je neki sklenil da bo v vseh slučajih post pal solidarno s Čehi.
Dunaj 21. novembra. Odsek za premembo § 14. je imel danes sejo, ki se bode nadaljevala zvečer.
Dunaj 21. novembra. Včeraj je cesar sprejel Fuchsa in Palffvja, Stiirgkha in Sch\vegla. Danes ob 4. uri pop. sprejme načelnika češkega kluba, dr. Engla, jutri pa dr Bulata, Povšeta in Luegerja. Nihče ne dvomi, da je avdijenca dr. Engla najvažnejša, da je od uspeha te avdijence odvisno ne le nadalnje postopanje čeških poslancev, ampak usoda parlamenta.
Dunaj 21. novembra. O včerajšnji avdijenci parlamentarcev ni prišlo še nič avtentičnega v javnost. Schwegel in Stiirgkh sta še sinoči o tej avdijenci poročala načelnikom nemških klubov.
Dunaj 21. novembra. Golucho\vski je bil včeraj pri cesarju, danes je pa dlje časa konferiral s Clarvjem. Clary se odpelje s Schonbornom in s Knia-žiolnickim novic v Pešto dogovarjat se glede kvote.
Dunaj 21. novembra. Izvrševalni odbor desnice je izrekel svoje obžalovanje, da je kvotna deputacija odnehala od prvotnega svojega stališča.
Dunaj 21. novembra V včerajšnji seji kvotne deputacije so For-t, Janda in Povše zopet ostali v manjšini. Ka-threin je pobegnil v vladni tabor.
Praga 21. novembra. „Narodni Listy" poročajo, da hoče vlada sanirati deželne finance s tem, da od davka na alkohol odkaže deželam neke odstotke v skupnem znesku 10 milijonov goldinarjev, torej toliko, kakor sta nameravala jim odkazati Bi-linski in Kaizl.
Budimpešta 21. novembra. Ogrska kvotna deputacija je imela danes dopoludne sejo, v kateri je sklenila, odložiti avtenticiranje predloženega poročila in se novic pogajati z avstrijsko kvotno deputacijo. Szell je v parlamentu naznanil, da se bodo pogajanja v Budimpešti nadaljevala in čuje se, da se bo nasvetovalo, naj se določi ogrska kvota na 34,3875°/0, o katerem slučaju bi obe deputaciji jednako odnehali od zadnjih svojih zahtev.
London 21. novembra. Buri, ki se nahajajo v Zulu-deželi. so pozvani, da se združijo z Joubertom okrog La-dvsmitha. — Listi poročajo, da je bila pri Ladysmithu bitka, v kateri so bili Buri poraženi. — Isto tako trde, da je bilo poraženo krdelo Burov, na katere je major Corneycrost naletel mej \Vil-lov-Grangeom in Highlandsom. — Reu-terjev bureau javlja, da Buri še niso zasedli Burghersdorpa.
Narodno gospodarstvo.
Zaveza slovenskih posojilnic.
(Občni zbor 15. novembra t. 1. v Celji.) (Dalje.)
Iz letnih računov slovenskih posojilnic za 1. 1898 smo posneli, da so slovenske posojilnice pri sledečih „Zvezah", (Zveze so društva (ne zadruge), katera so prevzela nalogo, nadzorovati in v moralnem obziru podpirati posojilnice, katere se jim pridružijo) :
	S	£ '3 J* r.		M	o u>	o tc	3			
i Posojilnice	> is O a _ > >	S it ► l| "o1	iS f a 11	's a JC > o	a 3 a >?_ o J« •5	a 3 2 3 S £ ? 1	3 a . i* > 2 — =s = — > o	a s 3 o > -£ o ° d — u r-. -a j:	S B i o a	§
	g |	S c	m >	£	S1		—1 tu	1 f	X	xn
	20									20
Kranjske	20	15	—	1	—	20	3	—	10	69
Primorske	10	2	3						5	20
Štajerske	27	—	—	—.	2	—	—	3	—	32
Skupaj	77	17	3	1	2	20	3	3	15	1411
Pojasnila:
1.) Člani „Zveze slovenskih posojilnic" smejo biti (glej § 4. pravil) posojilnice (na Štajerskem, Kranjskem, Primorskem in Koroškem § 2.), katere so organizovane kot zadruge na podlagi zakona od 9. aprila 1873 ali pa na podlagi zakona od 26. nov. 1852.
') Posojilnic je sicer že več kakor 141; toda le od teh je nam bilo mogoče dognati, h kateri „credi" pripadajo.
2. ) Redni člani .Zveze kranjskih po gojilnic", ki ima namen pospeševati razvoj posojilnic na »Kranjskem" (§ 2.), zamorejo biti le posojilnice s sedežem na Kranjskem
(§5.)
3. ) Redni člani „Gospodarske zveze8") zamorejo biti (§ 5.) le v društvenem okolišu, ki obsega vse v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele (§ 2.), obstoječe zadruge.3) .      (Dalje prih.)
2) „Gospodarska zveza" snuje zopet kranjsko kmetijsko družbo, neko osrednjo zadrugo, pri kateri naj bi bile posojilnice glavne zadružnice. Čudno! Še bolj čudno bi bilo, ako bi posojilnice morale to zadrugo zalagati in znabiti še s tujim denarjem.
3) Zdaj ima že 120 členov, znabiti polovico
posojilnic vmes.
Proti zofcobolu in gnjilobi zob
izborno deluje
Melusina ustna in zobna voda
utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po pošti razpošilja se vsak dan dvakrat.
.1 odi m« zuloga (19—47)
lekarna M. Leustek, Ljubljana
Resljeva cesta štev. 1, zraven mesarskega mostu.
Meteorologično poročilo.
Vtiina nad morjem 306-3 m. 8 radnji tračni tlak 736-0 mm.
Stanje Čas opa- baro-zovanja metra
v mm.
H B
Vetrovi
Nebo
Is
20. j 9. zvečer 21
I r.
36 9
7. zjutraj i 740 2 2. popol. I 741 7
3 6 brezvetr. oblačno
2*8 si. svzhod pol. oblač 5 4 sr. jvzhod oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 31°, nor-rnale: 26\
XD-a.3^.a-3slsa- "borza.
dne 21 novembra 1899. Skupni državni dolg v notah. Skupni državni dolg v srebra Avstrijska zlata renta . . . Avstrijska kronska renta 470. Ogeraka zlata renta 4*/0. . . Ogerska kronska renta 4°,0 . Avstro-ogerske bančne delnice
Kreditne delnice.......371
London vista........
Nemški drž. bankovci za 100 mark
80 mark........•
20 frankov.........
Italijanski bankovci   .  ,   .  . . C. kr. cekini.....
99 gld. 60		kr.
99 „	35	■
116 ,	55	■
99 ,	80	a
116 .,•	60	m
95 ,	30	u
906 ,	—	s
371 .	50	•
120 p	65	■
59 ,	021 ,	
11 n	78	
9 ,	57 Vi	■
45 l	20	■
6 .	69	■
mar Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, Ljubljana, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obrok* po 2, 3, 5—10 gld.
Vsaltovrstito
izvršuje in tudi poemt&emje
Giulieima N. ^
Dunajska cesta štev. 31, na dvorišču. Za odvetniško pisarno v Kozjem iščem
pisarja
(stenograf ima prednost) (2094—2)
Dr. Franjo Piki v Mariboru.
Samo gospodje
dobe": 2 zbirki z 120 komadi jako interesantnih momentnih fotografij in senzacijonalno novo-iegno zbirko prekomorskih kuriozitet, obsega-jočo 16 barvanih podob, v obliki vizitk. Te 3 zbirke veljajo, ako se denar naprej pošlje, le 1 gld. (tudi v poštnih znamkah). Pri povzetju 30 kr. več. Pošilja franko in diskretno S. kanu, Dunaj, II., Jaegerstrasse 26. (2112—1)
Cas. kr. aistrljtti jfc državne žtltznio«.
Izvod iz voznega reda
veljaven od da« L oktobra 1896. leta.
Odhod ls ljubljene jaž. kol Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; če« Selztbal v Aus-te, Solnograd; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, čez Amstetten na Dunaj. V oktobra in aprila ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. ari 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljck, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Čarih, Genevo, Pariz; čez Klein-Beifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzeoj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto In V Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 4 m. zjutraj, ob 1 ari 5 m. popoludne, ob 6. ari 55 m. zvečer. — Prihod ▼ LJubljano juž kol. Proga ls Trblia. Ob 5. uii 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Solnograd*, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. ari 17 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Panza, Geneve, Curika, Bregenca. lnomosta, Zella ob jezera, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fi anzeasfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga ls Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. ari 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod ls Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri* 23 m. zjutraj, ob 2 uri 5 m. popoludne, ob 6, ari :0 m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. is Kamnika. Ob 6. ari 5i m. zjutraj, ob 11. ari 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (1206)
V
Se 10 lo ceneje
prodajam od 19. novembra pit" do decembra • *»» elegantne obleke za arogpode in deelie, dalje sedmo-crnike kožuhe od *» gpld. višje, kakor tudi najnovejše novosti v damskih konfekcijah •m.sm. 2O0/8 cenejea
Kje
7 »angleškem skladišču oblek"
v LJUBLJANI vogel Sv. Petra ceste (2089-3)     Resljeva cesta št. 3.
Nihče se ne sili kupiti. Prosim, da si p. n. občinstvo to ceno in najlepše blago ogleda.
Z odličnim spoštovanjem
OROSLAV BEBNATOVIĆ.
Št. 39.148
(2100-2)
Da se za slučaj zanesen j a kuge v naše mesto pravočasno potrebno ukrene, odredil sem, da vsako hišo in k njej spadajoča gospodarska poslopja v mesta ogleda posebna magistratna komisija, katera bode zlasti konštatovati imela vse zdravstvene nedostatke in pa vse okolnosti, katere bi v slučaju zanešenja kuge širjenje iste pospeševati utegnile.
Ker se bode to komisij ono vanje, katero se prične že te dni, vršilo v interesu vse-skupnega ljubljanskega prebivalstva kakor tudi v interesu vsacega posameznika, pričakujem, da bodo gospodje hišni posestniki radi šli na roko voditeljem komisij ter jim skušali v vsakem oziru olajšati njihovo nalogo.
Za voditelje komisij sem določil:
1. mestnega nadkomisarja Jakoba Tomca za ves na desnem bregu Ljubljanice
ležeči del mesta;
2. tržnega nadzornika Janka Bleivveisa viteza Trsteniškega za oni del mesta na levem Ljubljaničinem bregu, ki leži južno od Prešernovih ulic in Franca Jožefa ceste ter
3 nadzornika mestnega užitninskega zakupa Ignacija Valentinčiča za oni del mesta na levem Ljubljaničinem bregu, ki leži severno od Prešernovih ulic in Franca Jožefa ceste.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 16. novembra 1899.
Župan: Ivan Hribar.
Izvirne Musgrave-jeve irske peči
Prednosti:
so priznano izborne, trpežno goreče poči, za katerih dobrost so jamči.
Gore" neprenehoma vso zimo. Oddajajo gorkoto na mil, prijeten način. Lahka regulacija. Najvarčnejša kurjava. Ilustrirani ceniki brezplačno in poštnina prosto.
Ghr. G-CLrms. BodonBacH o. I«.
Tovarna zalaznih pe6L Tovarniška zaloga t Marala Kausehejs*a naslednika t
Sehnelder Jt Verovšek v IJublJanl. <2066—2)
Posredovalnica stanovanj m služeb
Gospodske ulice št. 6.
priporoča * brhki kuhariel,v za vse, oral In redni, s sprleevali (Stajerka in Saorenjka) r, spretno natakarico, Jaka simpatično, z dobrim povpraševanjem, In starejšo, Jako zaneslJi%o hotelsko hislno z letnimi spričevali in Jezikov zmožno. (2110)
Več sto hektolitrov
e
na prodaj.
Ponudbe na (2057—4) oskrbništvo grofa Coronini-Cronberg v št. Petru pri Gorici, Primorsko.
Slavenske pesmi
Sj <9tna 60 4*. 444444
3>oSi »e p
(Sena 60 4*. ' (2042-5) m
3£ 3Corn-n
i&otenjoJio
Pridnega
(2077—2)
ki je vešč nemškega in slovenskega jezika, dober kupec se sprejme takoj pri Dragotinu Novaku, trgovina mešanega blaga v Trebnjem. — Ravno tam se sprejme tudi
učenec.
□
□
1
G. Piccoli I;
dvorni založnik
Nj svetosti papeža
Leona XIII.
Iekarnar„prianplju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Železnato vino
S
i!
Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v b (582—12)
železnatem vinu
lekarnarja Pic"coli-j»i v Ljubljani zmirom potrdili navedeno množino železa, so najboljše spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek.
To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke.
Cena polliterski steklenici 1 gld. Naročila pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki.
□
U S
s
M
Preklic.
Jaz obžalujem in preklicem vse žaljive besede, katere sem o gospodu Mihaelu Pavlin-u, računovodji pri Šent Janskem pre-mogokopu, govoril.
Franc Sirci
(2109) v Pijavcih.
Kavčič & Lilleg
Ljubljana, Prešernove (prej Slonove) ulice št. 1 „pri Zlatorogu" (81_267) Zaloga najboljšega
špecerijskega blaga
po nizkih cenah.
IVa* drobno In na debelo.
Trgovski pomočnik
in vajenec
oba vešča nemškega ter slovenskega je-zika, prvi hiter prodajalec v trgovini me šanega blaga sprejmeta se pri
Franu Krautu (2095-2 v IMibcrku na Koroškem.
Prostovoljno se proda
hiša štev. 47 v Žireh
na dobrem prostoru pri cesti in zravei cerkve. V tej hiši je sedaj gostilna in j pripravna za večjo obrt, ker je dovolj pro štora. (2oa<
Kdor želi to hišo kupiti, naj se oglasa takoj pri lastniku hiš. štev. 47 v Žireh in naj prinese seboj deset tisoč kron.
Janko Klopčič
urar, zaloga zlatnine in srebrni Ljubljana, Prešernove ulice št. 4.
Razne žepne in stenske ure, lične budilke
po izdatno znižanih cenah.
Popolna razprodaja
okusno izdelanih predmetov iz srebra
in kina-srebra.
Raznovrstni kim-
iz 14-kar. zlata, double, srebra, granato >
Opozarjajoč slavno občinstvo na to posebn ugodno priliko za nakupovanje, priporoča se
z velespoštovanjem
Janko Klopčič
(2074—3) -o. r a r.
BŠ3J   y. na i Ir i* Hm «-
«- mm.
Občina Jesenice na Gorenjskem
rstzpisvLjo
službo občinskega policaja
z letno plačo 400 gld. in prosto službeno uniformo. Obiralo se bode v prvi vrsti na bivše orožnike, v drugi na doslužene vojake. Prosilci morajo biti zmožni slovenskega in nemškega jezika. Prošnje, opremljene z vojaško prehodnico in nravstvenim spričalom, je vlagati do ±Q   decembra t. 1- (2108-1
p**« občinskem predstojništvu na Jesenicah.
Jesenice, dne 18. novembra 1899. Jožef 2E^lil^.ax
občinski predstojnik.
Opatija
6)
"A?ila JlZelanic"
na obrežnem potu v najlepši legi v Opatiji, brezpraSno, južna stran, vsa okna
južno, varna pred vetrovi, vhod v park. IttUUU  Pred okni svira 2krat v tednu kopališka godba. SMiliiM Velika terasa (jedina v Opatiji) z razgledom na monte Maggiore, Reko, na otoke
in po vsem Kvarneru. Lapo opravljena, prikladna, velika in mala stanovanja s kuhinjo ali brez nje
tudi posamezne sobe se lahko oddajajo. 99***********999*91   Nič pretiranih cen. 999999^^r9999^r*99^ Na vsa vprašanja odgovarja takoj lastnik
IBofiumil j£riscl\ (2093—2) god6eni ravnatelj v Opaliji.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Tiastnina in tisk .Narodne Tiskarne'
D9^^