Zlatorog skoči

zvenu* "

mladino.

I. ZVEZEK.

Spisal Fr. H.

V Ptuji 1882.

Založil in natisnil W. Blanke.

'. ^ . 'v ~ 4 '»
’ . ■ ,/»*». .

.





i


*

47524

Obovlbbf?..

Natisnil W. Blanke v P tuji.

&R. K* c&

Predgovor.

Pravljice in pripovedke so mladini naj pri-
pravnejše berilo. Takih ponujam tu mladim prija¬
vljeni. Ako najdem takih čitateljev in zbudim v
ajih veselja do branja, dosegel sem svoj namen.

Odraslim pa in kritikarjem, če jih najde ta
knjižica, samo to: Namenjena je mladini!

V P tuji 19.  februarja 1882.

Fr. H.

1 *


18

V‘-«>


; sH99|&>%ft v'š5S§gl£^gf SS&S *' Ifc *

-SV.*s2fc s


.\v*V?« “■v,'*.

*g$ ■4M;ir.^ : y.mpmm

. : E-.-- 1 «* »atfS >^»3*0.:


'L :- wX 4 -
'

J«?


:>• "'k


‘v-’”,;

.r  v v*

•V/*#.

,Vi'i>.


V . V.

.


■vf.


tt-  • >v-v•«

M.


•* f


Pedenj človek-laketbrada.

Slovenska. JPo Valjavcu.

Živela je nekdaj siromašna mati; imela jetri
dneve. Hodili so na delo. Ko niso imeli nekega
■ drugega posla, pošlje jih mati v šumo po drva.
Naj starejemu sinu da purana ter mu reče: „Idi v
! šumo po drv; ko boš lačen, speči si purana 44 . On
gre, zakuri ogenj pa si peče purana. Pride Pedenj-
čiovek-laketbrada (bil je možiček komaj eno ped
visok, imel je pa brado laket dolgo) in ga praša:

Deček, kaj delaš 44 ? — ,,Purana si pečem, bom
jel' Pedenj človek-laketbrada pa zgrabi purana in
ga odnese. Naj stareji sin pride žalosten in lačen
do u in pove, kaj se mu je zgodilo.

Drugi dan gre drugi brat v šumo in pravi
■sam pri sebi: „Bom videl, ali bode vzel purana

tudi meni 44 ! Pride v šumo, naseka si drv, speče
purana. Komaj je bila gotova pečenka, pride Pe¬
denj človek-laketbrada, mu jo vzame in zbeži. Revež
pride lačen domu in pove, kaj se mu je zgodilo.

Tretji dan gre tretji brat v šumo. Vzame se¬
kiro in seka drva. Ko postane gladen, speče si
purana. Ko je bil spečen, pride Pedenj človek-laket¬
brada in hoče vzeti purana. Deček ga pa zgrabi

6

za brado in ga praša, kaj hoče s pečenko. ,,JeI
bom“, odgovori Pedenjčlovek-laketbrada. „Ne boš“,
pravi deček. Začneta se ruvati, deček pa zgrabi
sekiro, razkolje bukvo, dene brado Pedenj človekovo
v razpoko in potegne sekiro vun, da je obtičala
brada njegovega nasprotnika notri.

Vesel priteče deček domu in pove bratoma,
kaj je storil onemu človeku. Vsi trije grejo v gozd,
pa ne najdejo ne bukve ne človeka. Ali bukev je
bila razrila zemljo, koder jo je vlačil Pedenjčlovek-
laketbrada. Gredo po sledu, pa pridejo do neke
jame; v njo je peljal sled. Bratje pomišljujeje,
kako bi mogli v jamo. Najmlajši pomisli nekoliko
in reče: „Pojdimo vsak na eno stran, poprosimo
naše sosede za vrvi in pridimo nazajTako  store
in prineso kmalu vsak eno vrv. Zvežejo jih vkup,
stareja spustita mlajšega po vrvi v jamo.

Ko pride do dna, v podzemeljski svet, da
bratoma znamenje, naj počakata, da se bo ogledal.
Gre dalje in dalje pa pride do sela, kjer so plesale
devojke kolo. Pride do njih ter jih pozdravi: „Pomoz u
Bog, kolo devojačko! Ali ste vidile iti tu mimo
Pedenjčloveka-laketbrado“? — „Vidile smo ga;
vlekel je bukev za seboj“! Naj mlajše dekle stopi
k njemu, mu da oreh in reče: ,,Le pojdi dalje, boš
že zvedel, kaj imaš početi žnjim“ :

On gre in pride v drugo selo, kjer so tudi
plesale deklice kolo. On jih vpraša: ,,Pomoz Bog,

7

kolo devojačko! Ali ste vidile Pedenj človeka-laket-
brado 44 ? One mu odgovore: ,,'Vidile smo ga, bukev
je vlekel za seboj 44 ! In zopet stopi k njemu naj
mlajša, da mu lešnik in reče: ,,Le pojdi dalje, boš
že zvedel, kaj imaš početi žnjim 44 !

Gre dalje in pride v tretjo vas. Tudi tu so
plesale deklice kolo. On jih pozdravi in reče: ,,Po-
moz Bog, kolo devojačko! Ali ste vidile Pedenj-
človeka-laketbrado 44 ? One mu odgovore: „Vidile smo
ga, vlekel je bukev za seboj 44 ! Naj mlajša stopi k
njemu, mu da jabelko in reče: ,,Pojdi k temu člo¬
veku. Ko prideš v hišo njegovo, noš našel na mizi
skledo polno strupa vrzi jo na tla, da se razbije. Človek
se bo boril s teboj. Če vidiš, da bi te nadvladal,
vzemi tri četrtine oreha in pojej  jih, eno pa vrzi
proč. Če bo on še močneji kakor ti, vzemi lešnik ;
pol jedra pojej, pol ga pa vrzi proč. Če pa čutiš,
da si še slabeji od njega, razreži jabelko na štiri
dele, jednega pojej, tri pa vrzi proč, onda ga boš
premagal. On te bo prosil, da bi ga ne tepel; ali
ti ne vzemi drugega, kakor prstan, kteri ima na desni
roki. Če ti ga ne bo hotel dati, tepi ga tako, da
ti ga bo dal 44 .

Mladeneč se odpravi na pot, pride do hiše
Pedenjčloveka-laketbrade in najde njegovo mater
na pragu. Vpraša jo, kje je Pedenjčlovek-laketbrada.
Mati mu odgovori, da spi. Na to stopi mladeneč v
sobo, zgrabi skledo z otrovom in jo vrže na tla

8

da se razdrobi. Potem pa kliče človeka: „Oj, Pe-
denjčlovek-laketbrada, ustani“! Se le v drugo se mu
oglasi in godrnja: „No, no a ! Vnovič ga pokliče in
reče: „Pedenjčlovek-laketbrada, ustani“! Pedenj-

človek-laketbrada mu pa odgovori iz postelje: ,,Ako
ustanem, za te ne bo dobro“! Mladeneč pa zavpije
zopet: „0j, Pedenjčlovek-Iaketbrada, ustani, da se
boriva“!

Pedenjčlovek-Iaketbrada ustane iz postelje in
začneta se boriti. Skoraj bi bil premagal mladenča;
ta pa vzame oreh, poje tri četrtine, četrtino pa
vrže proč, sne še pol lešnika in četrtino jabelka
pa se sprimeta zopet. Kmalu zmaga mladeneč in
začne tepsti nasprotnika. Ta ga pa začne prositi,
naj ga ne bije, da mu dk  kar hoče, purana, ktera
je bil vzel njegovima bratoma, zlata in srebra, ko¬
likor more nesti. Mladeneč pa reče, da neče drugega
kakor prstan z njegove desne roke. Pedenjčlovek-
Iaketbrada mu pa odgovarja, da prstana ne more
dati. Zato ga tepe mladeneč tako dolgo, da potegne
prstan s prsta in ga vrže na tla.

Mladeneč pobere prstan, si ga natakne na
prst in gre. Pride v vas, kjer so plesale deklice
kolo, zahvali se naj mlajši za dober svet in si jo
vzame za ženo. Po poroki se odpravita na njegov
dom. Na potu ga prosi žena vedno za prstan in
tarnja tako dolgo, da jej ga da. Ko prideta na
mesto, kjer je visela še vrv, po kteri je bil prišel

— 9  —

doli, potegne mladeueč za vrv, da bratoma znamenje
in ona dva potegneta naj prej njegovo ženo na
svet. Žena jima pa pokaže prstan in jima pove,
kako moč ima.

Čudno se je zdelo mladenču, da brata vrvi
tako dolgo nista spustila zopet doli. Ko spustita
toraj vrv, priveže kamen zanjo in brata ga pote¬
gneta kviško. Ko ga pa privlečeta do pol višine
prerežeta vrv in kamen pade v globočino, da se
razdrobi na kosce. Mislila sta nečloveška brata, da
je njen brat na vrvi.

„Bog ti moj mili, tako bi bil pal jaz doli,
tako bi se bil razdrobil, ko bi mi Bog ne bil dal
pameti“, misli mladeneč sam pri sebi.

Revež ni mogel  na svet; žalosten se vrne
pa pride pod visoko drevo. Mimo drevesa tekla je
velika voda, pod drevesom ležalo je devet kamen-
čikov, na drevesu bilo je gnezdo, v gnezdu ležalo
je devet mladih ptičkov. Na enkrat priplava po
vodi velik som in hoče požreti ptičke. Mladeneč
pa pobere hitro kamenčke, jih vrže somu v gobec
in reši ptiče.

Ko prileti starka domu, vidi, da so njeni
mladi še vsi živi; praša toraj dečka, kaj hoče zato,
da ji je rešil mlade. Dečko jo prosi, naj ga spravi
iz jame na svet. Vesela mu pomaga ptica, prinese
ga na svet, on vzame bratoma ženo in prstan in
živi dolgo in srečno.

v

Cudotvorni lokot. 1 )

Slovenska. l*o Valjavcu.

Živela je enkrat žena, imela je sina. Ta je
živil sebe in mater; pasel je kravo, nabiral je
drv in nosil jih je v mesto na prodaj; za peneze
je pa kupoval kruha, da je hranil mater in sebe.
Dogodi se, da nese enkrat šibja v mesto ; proda ga,
kupi kruha in gre zopet domu. Ko je šel domu s
kruhom skoz šumo, pride do pastirjev in vidi, da
hočejo ubiti malega psička. On jim reče: „Ne ubi¬
jajte ga, saj vam revče ni storilo nič, dajte ga
raje meni. Pastirji mu reko: „Kaj nam daš zanj?

Daj nam kruha \ u  On jim da kruh, vzeme psa in
gre domu.

Ko pride domu, praša ga mati: „Ali si prinesel
kruha?“ — „Ne, kupil sem psička za kruh“. Ona
pa veli: „S čim ga bova hranila, saj sama nimava
kaj jesti“. — „Pa pojdem po šibja in kupim zopet
kruha“.

Gre toraj drugi krat po šibja, ga nese v mesto,
proda ga in kupi kruha. Ko pa pride skoz šumo,
vidi, da hočejo zaklati pastirji mačka. Reče jim
toraj: „Ne mučite mačka, saj vam ni storil nič,
dajte ga raje meni! u  Pastirji pa reko: „Kaj nam

j)  Lokot==taška.

11

daš zanj ? 44  On reče: „Kaj bi vam dal, saj nimam
nič ! 44  — Pastirji pa odvrnejo: „Daj nam ta hleb

kruha ! 44  On jim ga da in nese mačka domu.

Starka je bila lačna, komaj je že čakala kruha.
Komaj pride sin domu, ga vpraša: „Ali neseš kruha?
— „Ne! mačka sem kupil za kruh ! 44  Starka pa
veli: „Saj sam nimaš jesti, kaj bo še le maček
jedel!" On pa reče: ,,Pa pojdem zopet po šibja,
prodam ga in kupim kruha, maček mi bo že še
kaj koristil 44 . Gre tretjič, nabere šibja, proda ga in
kupi kruha. Pride zopet v šumo, vidi, da pastirji
pobijajo kačo. Prosi jih toraj: ,,Ne ubijajte kače,

saj vam ni storila nič ! 44  Smilila se mu je; bila je
lepo pisana, dopala se mu je. „Kaj nam pa daš,
da je ne ubijemo ? 44  prašajo pastirji. „Ta hlebec
kruha 44 , odgovori milosrčni. Da jim hlebec oni pa
njemu kačo. Ko gre s kačo domu, mu reče kača:
„Pitaj me; ko bodem zrasla, nesi me domu 44 .

Mati ga pokara, da ni prinesel kruha; on pa
reče: „Tudi to mi bo še koristilo 44 . Gre toraj četrti
krat v gozd, nabere šibja, proda ga in kupi štiri
hlebe kruha. Najedli so se vsi, pes, mujcek, kača,
mati in on.

Živalim daje jesti. Kača zrase velika, dajo  je
mogel komaj nesti na njem dom. Na potu mu pa
reče ona: „Moja mati ti bo dajala zlata in srebra
za to, ker si me prinesel, ali ne vzemi nič, zahte¬
vaj lokot, ki visi za vrati. Kar koli boš želel, po-

12

trkaj po njem, koj bo prišlo dvanajst mladencev m
prašali te bodo: kaj zapovedate? Samo reči jim
kaj bi rad, hitro boš imel“.

Ko prinese kačo njenim starišem, prašajo ga,
kaj hoče za to, da jo je prinesel domu. 0 odgo¬
vori, kakor ga je bila naučila kača: ,,Nič drugega
kakor lokot, kteri visi za vratmi“. Oni roo pa
pravijo: „Sinek, tega ti ne moremo dati; kaj h  pa
tudi s lokotom? damo ti raje denarja, kolikor ga
moreš nesti. Ali on neče denarja, samo lokot /-.dne¬
va. Dolgo mu ga niso hoteli dati, ker ga pa vendar
niso hoteli pustiti brez plačila, dajo mu lokot.

Vesel ga vzame mladeneč in odide. Kamri je
bil nekoliko dalje od kačjega doma, potrka na t kl ¬
in na enkrat stoji pred njim dvanajst mlao a
kteri prašajo: ,,Kaj zapovedate?“ —„Nic.drugega,
kakor da bi bil rad hitro doma!“ — Še pomisliti
ni mogel kako in kaj, že je stal pred domačo kočo.

LKZ

Kj

Mati ga pozdravi vesela: „Hvala Bogi. da
doma! težko sem živela, ko te ni bilo“. ..Le
žalite se“, odgovori sin, „sedaj bova živela bol d
kakor do slej; prinesel sem stvar, da bodeva živela
lehko“. Skrivaje potrka na lokot, dvanajst mod en-
čev prileti: „Kaj zapovedate? a  prašajo. ----- .
in pijače za mater, za me, za psička in za nanj * i : . K
Na enkrat bila je polna miza naj boljih jedi in pijač.

To je bilo materi po volji, še bolj je ljubila
svojega sina nego prej.

13

Kmalu pa pride sinu misel, da bi se ženil;
/ o r ; e materi: „Mama, pojdite k našemu kralju,
naj a svojo hči za ženo 44 . Mati se mu smeje
in pr iv;: „Kaj brbljaš? u  — „Le pojdite h kralju

ter mu recite, kaj želim 41 . Starka se s početka še
uy.v'!* m, vendar pa gre in reče kralju, da bi njen
sin ' d njegovo hči za ženo.

Kralj ji pravi: „Dobro! ako mi napravi, kar
mn . i novem. Ako razmeče te le bregove okolo
mojega gradu do jutri zjutraj in bo rasla na plan¬
javi. \i )  daleč kakor vidim, jutri naj lepša pšenica,
.a bom mogel jesti še jutri kolače.iz nje, dobro;
( ; na lega ne stori, zgubi glavo 44 .

iti pride domu, solze ji dero z lica: „Sin,
s n, ? si storil! Kralj  zapoveduje, da moraš raz-
r, 1 it bregove okolo gradu do jutri zjutraj, da bo
r ])«■; planjavi tako daleč kakor vidi on naj lepša
pM in bo mogel jesti on še jutri kolače iz nje.

<' . a ne storiš, zgubiš glavo 44 . — „No, mati,

,ik■ i rekel drugega, bo hči njegova moja žena 44 .
— ..K iko bi bilo to mogoče, sinek moj ? 44  — „Le
molčijo, pojdiva spat, bodete videli, do jutri bo
ve :v>tovo“.

! :> o večerji leže mati spat. On pa potrka na
loko:, dvanajst mladenčev pride in prašajo : „Kaj

z: ;.ovedate ? 44  On pa veli: „Hočem da bodo raz-
r. ;t( i bregovi okolo kraljevega gradu do jutri
zj raj j  tako daleč, kakor bo videl kralj z očmi, in

14

naj lepša pšenica mora rasti tam!“ Tako se zgodi.
Zjutraj že gre mati s kolačem h kralju. Kralj ustane
in vidi, da se je zgodilo, kakor je želel in da ga
starka že čaka s kolačem. Ko pride vun, pozdravi
ga mati: „Dobro jutro! prinesla sem kolač! On pa
reče: „Dobro je naredil tvoj sin, ali reci mu, da
mora izkrčiti do jutri vse gozde na okolo, kakor
daleč morem videti, in naj lepše vinske gorice
morajo biti na njihovem mestu, da bom mogel zo¬
bati grozdje in piti mošt; ako ne stori tega, zgubi
glavo!”

Mati gre domu, solze ji teko žlica in pove
sinu, kaj ji je rekel kralj. Sin se pa zasmeje in
pravi: „Le pojte spat, jutri bo že vse gotovo“.

Po večerji leže starka v posteljo, sin pa pp-
trka na lokot, dvanajst mladenčev skoči pred njega in
prašajo: „Kaj zapovedujete ?” — „Ti gozdi okolo
morajo biti posekani do jutri in naj lepše grozdje
mora se roditi F’

Tako se zgodi. Zjutraj ustane kralj in najde
vse gotovo, starko s grozdjem in z moštom.

Kralj ji reče: ,,Dobro, reci sinu, da naj na¬
pravi še eno, onda dobi hči. Ako bo imel toliko
živine in tak grad kakor jaz, bo dobil hči, ako ne,
zgubi glavo !“

Mati pove sinu, kaj veleva kralj. Sin |pa potrka
na lokot; mladenči stopijo pred njega; „Kaj zapo-
vedate?“ — '„Do jutra mora stati tu grad, lepši,

15

kakor ga je videl kedaj kralj in več živine mora
biti v hlevih, kakor je ima kralj; od gradu mora
biti mostovž do kraljevega gradu. Tudi naj postane
lep vrt z lepim drevjem, in lepe ptice naj pojo
v njem!“

Tako se zgodi.

Zjutraj ukaže upreči sin štiri konje in se pelja
h kralju snubit njegovo hči. Kralj mu jo obljubi
in določi, da bode gostija pet let.

Kmalu po tem bila je poroka in gostili so se.
Vsakdo je smel v goste. Grez tri leta pa zmanjka
kralju vsega; zato reče njegov zet: „Sedaj bom

vas pa gostil jaz tri leta. u

V goste pride tudi morski  kralj. Nevesta mu
je bila kaj všeč; posebno  pa pazi, kako  je to, da
nikdo ne kuha in je vendar vedno dosti jedi. Ne¬
kega dne zapazi, da kraljev zet trka po lokotu in
da postane hitro, kar je hotel. Ko idejo drugi spat,
ukrade morski kralj lokot, potrka nanj, dvanajst
mladenčev stopi pred njega in praša: ,,Kaj zapo-

vedate? u  — „Postavite ta grad in nevesto na črno
morje!“ — Tako se zgodi.

Ko se zbudi zjutraj gospoda, se prestraši, ker
se najde v priprosti hiši. Zet je pa videl koj, da je
zgubil lokot. Gre toraj h kralju in ga prosi, naj
vzame mater k sebi, da pojde iskat svojega gradu.

Na to ide s psičkom in z muj čekom po svetu
iskat gradu. Pride do morja in zagleda svoj grad

/

— 16  —

na sredi vode. „Mujcek in psiček“, ali vidita naš
grad? pravi mladeneč, „ali kako pridemo tje“ ? er
je bil truden, sede kraj morja na tla in zaspi.
Psiček in mujcek se pa pogovarjata: ,,Pojdiva po-

lokot!“ Pes reče: ,,Ti ne znaš plavati, sedi name
nosil te bom“ ! Tako storita in priplavata do zida
Tu pa reče mujcek; ,,Jaz znam plezati po zidu,
pa ne. Primi se me za rep, da prideva gorke K maki
sta bila na zidu. Mujcek gre v grad, pes pri po čaj-, a
zunaj.

Morski kralj je imel tudi mačka. Mujcek p v
do vrat in zamijavka: mijav. Morski kralj ga , a
in reče slugi: ,,Pusti mačka notri“! Mujcek gre
notri, poišče lokot in ga ukrade tako lepo, da ga
kralj ni zapazil. Ko pride do vrat, zamijavka v ra :
mijav. Kralj reče slugi: „Pusti mačka vuni a  Muj¬
cek gre vun in pride k psu. Plavata nazaj. Ko sta
bila že blizu svojega gospodarja, reče psiček mač¬
ku: ,.Daj mi lokot, če ne te vržem v morje š' K e*
mu ga pa mujcek neče dati, začneta se ruvati, lokot
pade v morje in riba ga požre. Maček pa zgrabi
ribo in reče: „Ako mi ne daš lokota, zakoljem
Riba se vstraši in da lokot nazaj.

Potem splavata pes in maček iz vode in polo¬
žita lokot pred gospodarja. Ko se zbudi gospodar,
pravi: ,,Kako pridemo v grad?“ Ona dva pa rečeta:
,,Gazda, prinesla sva že lokot“. — „Kje paje?“
,,Tu!“ Gospodar vzame lokot, potrka nanj, dvanajst

17

»rila lenčev skoči vun: ,,Kaj zapovedate? u  — „Po-
> f av,re moj grad tje, kjer je bil in kralja in mojo
ženo t.udi“. Tako se zgodi. Ko pride domu, razve-
eli se ga žena, morskega kralja pa da napičiti na
raženj. Tako je dobil svojo ženo nazaj, živel je
srečn ž njo, morski kralj je pa poginol.

Zlatorog.

Slovenska. JPo Dežmanu,

Jezerska dolina in skalnata Komna bila je
* uii prav raj na planinah. Tamo so bivale
P> le žene. Bile so mile, dobrosrčne; še dan danes
se j spominja hvaležno ljudstvo. Prikazovale so
se mnogokrat v dolini, pomagale so revežem v
nadlogah. Posebno rade so pomagale ženam. Otroke
j ri Jerih porodu so bile, varovale so vedno vsake
nesreče. Učile so pastirje spoznavati zdravilne moči
raznih zelišč; po golih skalah rasla je po njihovi
volji slastna trava, da se je redila koza reveževa.
Niso pa  imele rade hvale; če se je predrznil kdo
do doline, kjer so bivale Bele žene, plašile so ga
h  prt i očim glasom. Če je zablodil kdo, zgubivši se
na. planini, do njihovega stanovanja, spodila ga je
kamenita toča, strašen lijak ali huda nevihta domu.

3 o rebrih, ktera se razprostirajo proti Sočini
doli i, pasle so se njihove divje koze, bele ko sneg.
Živ- ee stražile so dom svojih gospodarjev. Če je

Pripovedke za mladino. I. 2

18

prisopel predrznež to tega kraja, valile so cele
skale proti njemu. Vodil je koze močen kozel s
zlatimi rogovi; imenovali so ga ljudje zato ,,Zlatoroga“.
Bele žene bile so ga očarale zoper vsako rano. Ko
bi ga bila tudi zadela krogla lovčeva; kamor koli
je padla kaplja njegove krvi, bodi si na trdo skalo
ali na leden sneg, koj izrasla je iz vsake kaplje
čudna cvetlica, čudne zdravilne moči, Triglavska

v

roža. Ge je požvečil zlatorog le en list take rože.
koj je bil zdrav, ko bi ga bila zadela krogla tudi
ravno v srce. Še večo moč so pa imeli njegovi
zlati rogovi. Komur bi se posrečilo vjeti Zlatoroga
in dobiti v last eden rog njegov, imel bi ključ k
vsemu bogastvu, k srebru in zlatu, ktero varuje
v gori Bogatinu kača z mnogimi glavami.

Nek tujec iz Benetek, ki je iskal zlata po
hribih, stal je dolgo pri uhodu v pečino Bogatina,
čakal je Zlatoroga. Videl je, da se dotika Zlatorog
s rogom strašne kače; na to postane krotka kakor
jagnje in pusti ga, da omaka svoje rogove v potoku
zlata kteri teče skoz pečino. Posrečilo se je kasneje
Benečanu; našel je samo košček zlatega rogu,
kteri si je bil oderl Zlatorog na skali. S tim dobil
je vse zaklade v svojo oblast. Leto za leto nosil je
svoje žive dni vreče zlata iz Bogatina; nosil jih je
na Italijansko.

Manje srečen nego Benečan bil je lovec iz
Trente; da, nehvaležnost človeška in in skopost

19

njihova spremenili ste dolino Belih žen v skalnato
puščavo. To se je zgodilo tako.

Tedaj po Bovški dolini še ni bilo ceste, le
steza peljala je iz Kobarida skoz Bovec v Trbiž.
Mule beneških kupcev nosile so po nji bogato blago
iz Benetek na Nemško. Kjer se steka Koritnica v
Sočo, stala je krčma, kamor so zahajali tovorniki.
Krčmarico spoštovali so tujci in sosedje; z dobro
jedjo in dobro pijačo sladila je popotnikom počitek.
Ali še bolje priljubila se je vsakemu krčmaričina
hčerka, ponižna pa naj lepša deklica v celi dolini.
Mnogo bogatih snubačev jo je snubilo, ali ona bila
si je izbrala mladenča iz Trente. Slovel je na daleč
okrog za najboljšega lovca, imenovali so ga le
lovca iz Trente.

Njegova mati bila je slepa udova. Zvest sin,
skrbel je zvesto zanjo; ljudje so pravili, da je v
varstvu Belih žen.

Poznal je steze in pota po vsih planinah, on
je smel na naj više gore, ni se mu bilo bati
kamenite toče. Marsikakega tolstega kozla prinesel
je že v krčmo, marsikterega divjega petelina pa
tudi mnogo šopkov naj žlahtnejših rož. S tim se je

j ' '> •, • . ' '. '' '. j  * • ■. . ■ * ' ,

bil prikupil krčmarici, še bolj pa njeni hčerki.

Ali zlato in dragocenosti omamijo marsikomu
glavo. Ptuji kupci iz Benetek prilizovali so se de¬
klici, postala je ošabna.

2 *

20

Neko nedeljo, ravno je bil skopnel sneg, pride
mnogo kupcev s tovori žlahtnega blaga v krčmo.
Eden izmed njih, bogat, mlad gospod prikupoval se
je deklici. Zlate prstane ji je natikal na prste,
venec biserjev ji obesi okolo vratu; plačeval je ru¬
menega vinca, godci so godli njemu na čast.

Ko je bilo veselje naj veče, pride tudi lovee
iz Trente v sobo. Povabi svojo nevesto na ples, ali
bila je kaj osorna; ko ji očita, da je vzela prstane
in venec od tujca, menila je:,,Gostje iz Benetek so
kaj pridni ljudje, veliko bolji od tebe, ki veš za vse
zaklade po gorah, pa mi še triglavske rože nisi
prinesel?. Te besede zbodejo ga globoko v srce.
Ošabno odvrne: „Vem tudi, kje je najti ključ za¬
kladom v Bogatinu. Če ga dobim, sem kralj proti
tvojim laškim kramarjem. Le nosi jim vino**.

Razžaljen zapusti krčmo. Na potu sreča
^zelenega lovca 44 . Od tega so pripovedali ljudje, da
je že spravil marsikterega pridnega fanta v večnost.
Ta mu je vedel pripovedovati veliko o zakladih v
Bogatinu. Skleneta toraj iti na planine po bogastva.

Še isto noč se odpravita, da bi zasačila
Zlatoroga. Saj je vedel lovec iz 'brente, kam zahaja,
kozel naj raje. Ni še bilo poldne, ga najdeta.
Lovčeva krogla zadene Zlatoroga ravno v srce;
težko ranjen se splazi kozel na ozko skalo, ktera
je končala v strašen prepad. „Za mano 44 , zakliče
zeleni lovec, „ključ Bogatinovih zakladov je naš ! 44

21

Ko pa hoče lovec dalje, zagleda na skali naj lepše
rože, med njimi tudi očino zelišče, kterega je bil
nabiral že mnogokrat, da je kuhal materi vode za
očesa. Spomni se matere, angelj varuh ga opominja:
„Nazaj, saj imaš tu triglavskih rož 44 ! Sramovala se
bo nevesta, če ji jih prineseš, prosila te bo za od¬
puščanje 44 . Ali zelenec zavpije: „Še je čas, da ukro¬
tiva Zlatoroga, dokler še ne požveči čudne rože.
Naprej! bogateji boš, kot vsi kupci iz Benetek, ki
so ti dekle izneverili 44 .

Zmagal je glas hudega; po sledu krvavečega
kozla plezata dalje, čudne rože kazale so jima pot.
Da ju stane lehko vsaka stopinja življenje, tega
še mislila nista.

Ali Zlatorog bil je požvečil pero čudne rože,
z novo močjo se obrne proti svojima sovražnikoma.
Njegovi rogovi zablišče se kakor solnce; omamljen
pogleda lovec iz Trente pod se v brezdno, zvrti se
mu v glavi. Zlatorog skoči proti njemu, lovec se
zvrne v brezmerno globočino. Smeje mu vošči
zelenec: „Srečno pot ! 44

Med tim začela se je kesati deklica, da je
bila razžalila svojega ženina. Ali ni ga bilo nazaj.

Ko začne pripekati solnce bolje na zemljo, ko
začne rasti voda v Soči od tojajočega se ledu, pri¬
plava po reki truplo lovca iz Trente. V rokah je
držalo še šopek triglskihav rož.

22

Pride gorko poletje. Pastirji ženo svoje črede
na planino. Ko pridejo do jezerske doline, najdejo
skalnato puščavo. Bele žene zapustile so kraj, ž
njimi odišle so tudi bele koze. Zlatorog je razril s
svojimi rogovi lepe livade, še dan danes se vidijo
tam znamenja njegovih rogov.

Dolgi, Široki in Bistrooki.

Češka.

Bil je kralj že star pa je imel edinega sina.
Nekega dne ga pokliče k sebi ter mu reče: ,,Mili

moj sin! dobro veš: zrelo sadje pada z drevesa, da
dela prostora novemu. Tudi moja glava že dozoreva,
morda je solnce kmalu ne bo obsevalo več. Ali
predno me pokoplješ, bi vendar še rad videl svojo
bodočo hčer, tvojo ženo. Oženi se, moj sin 44 ! —
Kraljevič mu pa reče: ,,Rad bi storil, oče, po tvoji
volji, ali neveste nimam, nobene ne poznam 44 .

Starec seže v žep, potegne zlat ključ iz njega,
in ga da sinu: ,,Pojdi na stolp, v najviše nastropje y
oglej se in povej mi, ktero nevesto bi hotel imeti ? 4t
Kraljevič se ne obotavlja ampak ide. Dokler je
živel, še ni bil nikoli tam gori; še slišal ni, kaj b[
moglo tam biti.

Ko pride v zgornje nastropje, zagleda v stropu
male dveri kakor poklop. Bile so zaprte. S zlatim
ključem jih odpre, vzdigne jih in zleze gori. Tu je

*

23

bila velika okrogla soba, strop moder kakor nebo
v jasni noči, srebrne zvezde lesketale so po njem.
Na tleh bilo je razprotrto zeleno svileno pogrinjalo,
v steni na okolo bilo je pa dvanajst visokih oken v
zlatih okvirih; na vsakem oknu bila je pa naslikana
z barvami mavričnimi na kristalovem steklu deklica,
s kraljevo krono na glavi; v vsakem oknu druga,
v drugej obleki, ali druga krasneja od druge, da se
je bliščalo kraljeviču. Ko jih ogleduje čude se, ne
vede ktero bi si izvolil, začno se premikati deklice
kakor žive; gledale so na njega, smejale so se, ka¬
kor bi hotele spregovoriti. Tu pa zapazi kraljevič,
da je bilo zagrneno eno izmed dvanajst oken z
belim zastorom. Odtegne zastor, da bi videl, kaj je
za njim. Bila je deklica belo oblečena, srebrnim
pasom opasana, z biserno krono na glavi. Bila je
najkrasnejša izmed vsih ali žalostna in bleda, kakor
bi bila ustala iz groba. Dolgo stal je kraljevič pred
podobo kakor v sanjah. Gledaje jo, zaboli ga srce
in reče: ,,To hočem imeti pa nobene druge 4  k Komaj
je bil izgovoril te besede, poobesi deklica glavo,
zarudi kakor roža in vse podobe zginejo.

Ko pride kraljevič zopet na tla in pove očetu,
kaj je videl in ktero devico si je zbral, razžali se
kralj, zamisli se pa reče: „Zlo si storil, sin, ker si
odkril, kar je bilo zagrneno; s svojo besedo si se
spravil v veliko nevarnost. Ta devica je v moči
hudobnega čarovnika, zaprta je v železnem gradu.

24

Kdorkoli je poskusil do slej, da bi jo osvobodil, se
še ni vrnil. Ali kar se je zgodilo, ne more se pre-
narediti; dana beseda je zakon. Pojdi, poskusi svojo
srečo in zdrav se mi vrni domu“.

Kraljevič se poslovi od očeta, sede na konja
ter odjaha po nevesto. Prijaha v velik gozd; jaha
in jaha po gozdu, da zgubi pot. Ko blodi tako
po hosti med skalami in močvirjem na konju sem
ter tje, zasliši za seboj kričati nekoga: „Hej, po¬

čakaj te**! Kraljevič se ozre in zagleda visokega
človeka, kteri je šel za njim. ^Počakajte in vzemite
me seboj, ne bodete se kesali, ako me vzamete v
službo“. — „Kdo pa si“, reče kraljevič, „Kaj pa
znaš delati**? — „Imenujem se Dolgi in znam se
raztegovati. Vidite li tam na visoki jeli ptičje gnezdo?
Prinesem vam gnezdo pa mi ni treba plezati na
drevo**. Dolgi se začne raztegovati, telo njegovo
raste hitro, da postane visoko kakor jela; on seže
po gnezdo in na enkrat je bil zopet mal in poda
gnezdo kraljeviču.

„Dobro umeš svoj posel, ali kaj mi pomagajo
ptičja gnezda, ako me ne moreš peljati iz gozda**.
— „Hm, to je lehko**! reče Dolgi in se začne raz¬
tegovati zopet, da je bil trikrat tako visok, kakor
naj viši bor v gozdu. Ogleda se nekoliko, pa reče:
,,Tamle imava naj bližo pot iz gozda** Skrči se
zopet, prime konja za uzdo in gre naprej. Prej
nego se je kraljevič nadal, bila sta iz gozda. Pred

25

njima bila je dolga ravnina, za ravnino pa visoke,
sive skale kakor zidovje kakega mesta in gore po¬
ražene z gozdom.

,,Tamle, gospod, gre moj tovariš, reče Dolgi
in pokaže po strani na ravnino; ,,tega bi imeli

tudi vzeti v službo, gotovo bi nama služil dobro".

„Zavpij nad njim, pokliči ga, da vidim, kaj
je ž njim".

„Malo daleč je, gospod", reče Dolgi, ,,komaj
bi me slišal, dolgo bi trajalo predno bi prišel, ker
ima mnogo nositi. Raje poskočim po njega". Dolgi
se stegne zopet tako visoko, da mu je segala glava
do oblakov, stopi dvakrat trikrat, prime tovarša za
ramo in ga postavi pred kraljeviča. Bil je okrogel
fant, trebuh je pa imel velik kakor sod za štiri
vedra.

„Kdo pa si"? vpraša ga kraljevič, „kaj znaš
delati"?

„Gospod! imenujem se Široki in znam se
razširjati".

„Pokaži"!

,,Gospod, jezdite hitro, hitro v gozd"! zavpije
Široki in se začne napinjati.

Kraljevič ni vedel, zakaj naj odjezdi, ker pa
zagleda, da teče Dolgi proti gozdu, podhode konja
in dirja za njim. Bilo je:res treba odjezditi, če ne

v-’ * •' ■ * *


— 26  —

bi ga bil zmečkal Široki njega in konja, tako hitro
mu je rasel trebuh na vse strani. Na enkrat bilo
ga je vse polno, kakor bi se bila privalila gora. Na
to se jenja napinjati Široki, oddahne si in bil je
zopet tak kakor prej.

„Ti si me pognal"! reče mu kraljevič, „takega
hlapca ne najdem vsak dan; pojdi z menoj"!

Idejo dalje. Ko pridejo do skal, srečajo človeka,
kteri je imel oči zavezane s robcem.

„Gospod, ta je naš tretji tovariš", reče Dolgi y
tega bi imeli vzeti tudi v službo; gotovo bi ne
jedel zastonj vašega kruha".

„Kdo pa si"? vpraša ga kraljevič, „zakaj imaš
oči zavezane! Saj še ceste ne vidiš".

„Hoj, gospod, naopako; ravno ker vidim
prebistro, si moram zavezovati oči. S zavezanima
očema vidim tako kakor drugi z nezavezanima;
kedar jih razvežem, vidim povsod skoz in skoz, če
pa pogledam bistro na kaj, zagori s plamenom, kar
pa ne more goreti, razdrobi se na kosce. Zato se
imenujem Bistrooki". Obrne se proti skali, vzame
robec z oči in upre žgave oči. na skalo. Skala
začne praskati in kosci lete na vse strani; kmalu
od skale ni bilo drudega, kakor nekoliko sipe. V'
sipi je pa bliščalo nekaj kakor ogenj. Bistrooki pri¬
nese to kraljeviču. Bilo je čisto zlato.

,,Hoho, ti si klapec, da te z denarjem ni pla¬
čati"! reče kraljevič, ,,neumnež, kdor bi tebe ne

hotel v službo! Ali če imaš tako dobre oči, poglej
okolo in povej mi, je li še daleč do železnega grada
in kaj se godi tam**?

„Ko bi jahali sami**, reče Btstrovki, ,,morda
še v enem letu ne bi prišli tje; z nami pa pridete
tje še danes — ravno nam pripravljajo večerjo*-.

„Kaj pa dela moja nevesta 4 *?

,,Za železno mrežo jo straži čarovnikova moč
na visokem stolpu?

Kraljevič pa reče:„Kdor je moj prijatelj, naj
mi pomaga, da jo osvobodim.**

Vsi trije mu obljubijo svojo pomoč. Peljali so
ga med sivimi skalami po prelomu, kteri je bil
naredil Bistrooki z očmi skoz skale, črez visoke
gore in skoz goste gozde dalje in dalje; kjer je bilo
kako napotje na cesti, odstranili so ga trije tovarši.

Ko se ji nagibalo solnce na zapad, postajale
so gore nižje, gozdi so prihajali redkeji, skalovje
skrivalo se je med resjem; ko je bilo na zapadu,
videl je kraljevič ne daleč pred seboj železni grad;
ko je ravno zahajalo solnce, jahal je po železnem
mostu skoz vrata; ko je zašlo solnce, vzdigne se
most sam, vrata se zapro na enkrat; kraljevič in
njegovi tovarši bili so ujeti v gradu.

Ko se ogledajo po dvorišču, dene kraljevič,
svojega konja v hlev — vse je bilo že pripravljeno
zanje — potem gredo v grad. Na dvorišču, v hlevu,
v sobani in po sobah videli so v mraku veliko

— 28  —

ljudi bogato oblečenih, gospodov in služabnikov; ali
nikdo izmed njih se ne gane — vsi so bili okame-
neli. Idejo skozi več sob in pridejo v sobo za jed.
Bila je lepo razsvetlena, na sredi stala je miza, na
nji dosti dobrih jedi in pijač; pogrneno je bilo za
štiri osebe. Čakajo, čakajo; mislijo, da pride kdo;
ker pa dolgo le ni bilo nobenega, sedejo, jedo in
pijo, kar jim je bilo ljubo.

Ko se najedo, začno se ogledovati, kje bi
spali. Na enkrat se odpro vrata, v sobo stopi ča¬
rovnik, zgrban starec v dolgem črnem oblačilu, s
plešasto glavo, sivo brado do kolena, mesto pasa
pa ima tri železne obroče okolo pasa. Za roko je
vodil krasno, prekrasno devico, belo oblečeno; ime¬
la je srebrn pas na glavi pa krono iz biserjev; ali
bila je bleda in žalostna, kakor bi bila ustala iz
groba. Kraljevič jo spozna koj, skoči na noge in
ji gre nasproti, ali predno je mogel spregovoriti,
reče mu čarovnik: „Vem, zakaj si prišel; to kra¬
ljičino hočeš peljati od tod. Dobro, naj bo, vzemi
jo, ako jo moreš varovati tri noči tako, da ti ne
uide. Ako ti uide, okameniš s svojimi služabniki,
kakor vsi, ki so prišli pred teboj Na to pokaže
kraljičini na sedež, naj sede in odide.

Kraljevič ni mogel obrniti oči od deklice,
tako krasna je bila. Začne jo ogovarjati, praša jo
za to in uno, ali ona mu ne odgovori, še ne na¬
smeje se in ne pogleda nobenega, kakor bi bila iz

— 29  —

marmora. On sede k nji in misli budeti celo moč
da bi ne ušla; da bi bilo še bolje, stegne se Dolgi
kakor jermen in se ovije ob steni okolo cele sobe;
Široki sede med duri, se napne in jih zamaši tako,
da bi še miška ne mogla skoz, Bistrooki pa stopi
k stebru na sredo sobe in straži. Ali kmalu začno
dremati vsi, zaspe in spe celo noč, kakor bi jih bil
vrgel v vodo.

Ko se začne daniti v jutro, se zbudi kraljevič
prvi, ali bilo mu je, kakor bi mu bil zabodel kdo
nož v prsi — kraljičine ni bilo več. Hitro zbudi
služabnike in jih praša: „Kaj bo ? 44

„Ne skrbite, gospod 44 , reče Bistrooki in pogleda
bistro skozi okno, , jo že vidim. Sto milj od tod je
gozd, sredi gozda stoji star hrast, na vrhu hrasta
visi želod — ta želod je ona. Dolgi naj me vzame
na ramo, pa jo prineseva 44 . Dolgi si ga naloži na
ramo, se stegne in gre vsak korak deset milj,
Bistrooki mu pa kaže pot.

Ni minulo toliko časa, da bi šel kdo okolo
bajtice, sta bila že nazaj in Dolgi poda želod kral-
jiču. „Gospod, pustite jo pasti na tla 44 ! Kraljevič jo
spusti in ta trenutek je stala kraljičina poleg njega.

Ko se je začelo pokazovati solnce izza gor, se
odpro vrata s strašnim pokom, čarovnik stopi v
sobo in se smeje porogljivo. Ko pa zagleda kralji¬
čino, se mu zmrači čelo, nevoljen zamrmra in —

30

tresk! železen obroč na njem poči in odskoči. Jezen
prime deklico za roko in jo pelje proč.

Celi dan kraljevič ni imel posla, hodil je po
gradu in gledal je, kaj je bilo čudnega. Povsodi je
bilo, kakor bi bilo zginilo življenje na enkrat. V
eni sobani je videl mladega kraljeviča, z obema
rokama je vihtel meč, kakor bi hotel presekati ko¬
ga na dvoje, ali ni mahnil, okamenel je bil. V eni sobi
je stal okamenel vitez, kakor bi se skrival v strahu
pred kom, kakor bi se bil spodtaknul na pragu in
bi hotel pasti, ali ni bil še padel na tla. Pri ognjiš¬
ču je sedel mlad služabnik; v eni roki je držal kos
pečenke od večerje, z drugo jo je hotel deti v usta,
ali ni je prinesel v usta; ko mu je bila roka že
ravno pred ustmi, bil je okamenel. Še mnogo dru¬
gih je videl okamenelih, vsakega ravno takega,
kakor je bil, ko je rekel čarovnik: ,,Okamenite se!“
Tudi mnogo krasnih konj je videl okamenelih;
okolo grada je pa bilo vse pusto in mrtvo: drevesa
so bila, ali brez listja; travniki pa brez trave, reke
so bile a niso tekle ; nikjer ni bilo tiče pevke, niti
cvetke, ni ribice, ki bi bila plavala po vodi.

Zjutraj, opoldne in zvečer najde kraljevič s
tovarši v gradu dobro, bogato pojedino; jedila so
se nosila sama, vino se je nalivalo samo. Po večerji
se odpro duri same, čarovnik pripelje kraljičino, da
bi jo čuval kraljevič. Pa, akoravno so se bili zme¬
nili vsi, da se bodo branili spanja, jim vendar ni

)

31

pomoglo nič, zaspali so. Ko se prebudi rano o
mraku kraljevič in vidi, da kraljičine ni, skoči na
noge, zgrabi Bistrookega za ramo: „Hej, ustani,
Bistrooki! vidiš li, kje je kraljičina? — Ta si
zmane oči, pogleda skoz okno in reče: ,,Jo že vi¬
dim! dve sto milj od tod je gora, v gori skala, v
skali drag kamen, ta kamen je ona. Ako me nese
Dolgi tje, dobiva jo“.

Dolgi ga vzame hitro na rame, se stegne in
gre — vsak korak po dvajset milj. Bistrooki pa
upre svoje oči v goro, gora se razspe in skala v
nji se razdrobi na tisoč kosov, med njimi pa za¬
leskeče dragi kamen. Tega vzameta in ga prineseta
kraljeviču. Komaj ga spusti na tla, stala je kralji¬
čina pred njim.  Ko pride čarovnik in jo zagleda,
zasvetijo se mu oči od hudobe in — tresk! železen
obroč poči na njem in pade na tla. On pa zamrmra
in odvede kraljičino iz sobe.

Ta dan bilo je zopet vse tako kakor prejšnji
dan. Po večerji pripelje čarovnik zopet kraljičino,
pogleda kraljeviču ostro v oči in reče posmehljivo:
,.Pokaza!o se bo, kdo je močneji; ali premoreš ti
ali jaz“! S tim odide. Tedaj so si prizadevali vsi
še bolje, da bi se ubranili spanja; še sesti niso
hoteli, celo noč so hoteli hoditi sem ter tje; ali vse
ni pomoglo nič, drug za drugim zaspe hode, kral¬
jičina pa zgine.

32

Rano zbudi se kraljevič in zbudi Bistrookega,
ko ne zagleda kraljičine: ,,Hej ustani, Bistrooki!

Glej, kje je kraljičina^!

Bistrooki gleda dolgo skoz okno. Na enkrat
zavpije: „Hoho, gospod, daleč je daleč! tristo milj
od tod je črno morje, sredi morja na dnu leži
školjka, v školjki zlat prstan, — ta prstan je ona.
Ne skrbite, kmalu jo dobim. Ali danes mora vzeti
Dolgi tudi Širokega seboj, treba ga bo!“ Dolgi vza¬
me na eno ramo Širokega na drugo Bistrookega,
stegne se in gre — vsak korak po trideset milj.
Ko pridejo k črnemu morju, pokaže Bistrooki Dol¬
gemu kam naj seže po školjko. Dolgi stegne roko
kolikor jo more, ali ne more seči do dna.

„Počakajta, tovarša! le nekoliko  počakaj ta a ?
reče Široki, ,,hitro vama pomorem.“ Napne se koli¬
kor mu je pripuščal trebuh, leže na breg in začne
piti. Kmalu upade voda toliko, da je segel Dolgi
lehko na dno in je prinesel školjko vun. Vzame
prstan iz školjke, vzame tovariša na rame in teče
domu. Ali na potu bil mu je Široki vendar pretežek,
ker je imel še pol morja v trebuhu. Zato ga vrže
v široki dolini s rame na tla. Zabuhnelo je, kakor
bi padel meh s stolpa in na enkrat je bila dolina
pod vodo, kakor bi bilo veliko jezero; Široki sam
je zlezel komaj iz njega.

Kraljiču v gradu pela je že huda. Zarja za¬
čela se je kazati za gorami, služabnikov pa še ni

33

bilo nazaj; čim jasneji se je kazala svitloba, tim
huje mu je bilo; smrtni pot mu je tekel po čelu.

Kmalu se prikaže solnce na vshodu kakor
žareč trak. — V tem hipu se odpro vrata kakor
bi treščilo, na prag stopi čarovnik in pogleda po
sobi. Ko ne zagleda kraljičine, zasmeje se ostudno
in stopi v sobo. Ali v tem hipu — črnk, zleti šipa
v kosce, zlati prstan pade na tla in v tem trenutku
stoji kraljičina pred njima.

Bistrooki bil je zapazil, kaj se godi v gradu,
v kaki sili je njegov gospod; hitro pove vse Dol¬
gemu; Dolgi stopi korak naprej in vrže prstan skoz
okno v sobo. Čarovnik zaruj o ve od jeze, da se strese
grad in — prask, tretji obroč poči na njem in pade
na tla. Iz čarovnika pa postane gavran in zleti skoz
razbito okno vun.

Zdajci pa spregovori krasna deklica in se za¬
hvali kraljeviču, da jo je oprostil in zarudi kakor
roža. Po gradu in okolo grada pa oživi na enkrat
vse. Oni ki je držal meč v zraku, mahne ž njim
po zraku, da je zažvižgalo in ga vtakne v nožnice;
oni, ki se  je bil spodtaknil nad pragom, pade na
tla, ali ustane hitro pa se popade za nos, ali je še
cel; oni, ki je sedel pri ognjišču, vtakne kos pe¬
čenke v usta in je dalje in tako dodela vsaki, kar
je začel in kjer je končal. Po hlevih tolkli so konji
ob tla in so rezgetali; drevesa okolo gradu zazele-
nela so kakor zimzelen, po travnikih bilo je vse

Pripovedke za mladino. I.

polno pisanih cvetic, visoko v zraku zažvergole;
so škrjanci in po bistri reki splavalo je mnog
drobnih ribic. Vse živo, vse veselo.

Med tim zbere se v sobi, kjer je bil kraljevi
mnogo gospodov; vsi so se zahvaljevali za rešite 1 «
Ali on reče: »Meni se nimate zahvaljevati; ko
ne bilo mojih vernih služabnikov, Dolgega, Široke
in Bistrookega, bil bi jaz, kar ste bili vi.»

Hitro po tem se odpravi domu k svojem
očetu, staremu kralju, s svojo nevesto in s služabnii
z Dolgim in z Bistrookim, vsa gospoda gaje sprer
Ijevala. Na potu srečajo Širokega in ga vzamejo sebv:

Stari kralj plakal je radosti, da je bil njeg.
sin tako srečen; mislil je že bil, da se ne vrne ve
Kmalu je bila vesela svatba. Trajala je tri tedm
vsi gospodi, ktere je bil rešil kraljevič, bili so pr
vabljeni. Ko je bilo po svatbi, oglase se Dolgi, Š
roki in Bistrooki pri mladem kralju, da pojde,
zopet po svetu iskat dela.

Mladi kralj jim je prigovarjal, naj bi ostr
pri njem. Vse vam dam, kar vam bo treba c
smrti, nič vam ni treba delati.

Ali njim leno življenje ni bilo po volji, posl.
ve se od njega in idejo; do današnjega dneva s
potikajo, kdo ve kod, po svetu okrog.

— 35  —

Hroma lisica.

Srbska.

Bil je človek; imel je dva sina; dva pametna
tretjega neumnega. Temu človeku se je desno oko
vedno smejalo, levo pa je vedno solzilo. Dogovore
se njegovi sinovi, da gredo k njemu eden za drugim,
da ga prašajo, zakaj se njegovo desno oko smeje,
levo pa solzi.

Gre  toraj naj  stareji v sobo in ga pita: „Oče!
povej mi resnico, zakaj se tvoje desno oko vedno
smeje, levo pa solzi ?» Oče na to ne reče nič, plane
kviško, popade nož pa za njim. Sin pa skoči skoz
vrata in nož se zasadi vanje.

Brata sta čakala pred hišo, da bi zvedela, kaj
je rekel oče. Ko pride naj stareji k njima, prašata
ga; ,,Povej, brate, kaj ti je povedal oče?“ On pa
odgovori: „Nista modreja, kakor jaz, idita, pa bodeta
slišala. u

Gre toraj drugi, srednji brat, v sobo in praša
očeta: ,,Oče, povej mi resnico, zakaj se tvoje desno
oko vedno smeje, levo pa solzi?“ Oče tudi njemu
ne odgovori nič, plane kviško, popade nož pa za
njim. Sin skoči iz sobe in nož se zabode v vrata.
Pride k bratoma in ta ga prašata : „Povej, brate,
kaj ti je povedal oče?“ On jima pa odgovori:
^Nista modreja, kakor jaz, idita pa bodeta čula.“
Tako je govoril starejemu bratu zaradi mladega ne¬
umnega, da ide i on in čuje sam.

3 *

36

Odide toraj neumni v sobo k očetu pa ga pita
„Oče, brata mi neeeta povedati, kaj si jima povedal,
reci mi, zakaj se tvoje desno oko vedno smeje, levo
pa solzi!“ Oče plane kviško, popade nož pa nad
njega. Ali neumni sin obstoji kakor je stal, na svojem
mestu, ne ustraši se. Ko vidi oče, da se ne gane
stopi k njemu, ter mu reče: „No, ti si moj prav
sin, tebi bom povedal; una dva sta plašljivca. Moj'
desno oko se smeje, ker se radujem in veselim, de
me vi, otroci moji, lepo ubogate. Levo oko se n
pa solzi, ker sem imel na vrtu vinski trs, ki i;
je dajal vsako uro po vedro vina, toraj čez dan 1
noč po štiri in dvajset vedro v. Ta trs mi je ukradem
ne morem ga najti, ne zvedeti, kdo ga je ukral a ;
kje je. Zato se mi solzi levo oko in solzilo se  bod
dokler ne umrem, ako ne najdem trsa.“

Ko pride vun, prašata ga brata, kaj je reke
oče in on njima pove resnico.

Zato pripravijo sinovi, kar je bilo treba očet'
in domačim, pa se odpravijo na pot. Pridejo do raz
potja, od kterega so peljale tri pota naprej.

Stareja se dogovorita in rečeta mlademu: »Brate
izberimo si vsaki svojo pot, pa idimo vsak za se
in poiščimo svojo srečo.“ „Dobro, bratca,“ odgo
vori neumni, „izberita si vsak svojo pot, jaz pa pojden
po oni, ktera mi ostane.“ Stareja si zbereta dvr
pota, ktera sta peljela skupaj in odideta. Kmalu p*
prideta vkupaj na eno pot in rečeta: ,,Hvala Bogu.


— 37  —

da sva se ga iznebila neumneža ? Sedeta na tla, da
bi jedla. Komaj sedita in začneta jesti, pride hroma
{šantava) lisica na treh nogah, približa se jima in
se začne prilizovati, da bi dobila tudi kaj jedi. Ona
dva jo zagledata in zavpijeta: ,,Lisica, lisica, ubijva
jo!“ Zgrabita palice v roke pa za njo. Hroma li¬
sica beži po treh nogah; komaj uteče.

Med tem pa pridejo pastirski psi k torbi onih
dveh in pojedo vse, kar je bilo notri. Ko prideta
brata nazaj, nista imela več kaj pogledati.

Tretji, neumni brat pa vzame tretjo pot pred
se in ide, ide dokler ga lakota ne prime. Sede
na travo pod hruško, potegne kruha in slanine iz
torbe pa začne jesti. Ali glej, pride hroma lisica,
ista, ktero sta bila brata zapodila, začne se mu
približevati in prilizovati, da bi kaj dobila. Mla-
denču se umili, da tako šantuca, pa ji reče: „Pridi
lisica; vem, da si lačna, in vem da ti je težko,
ker četrte noge nimaš.“ Da ji jesti kruha in slanine,
sebi zalogaj pa lisici zalogaj.

Ko se pokrepčata nekoliko, vpraša ga lisica:
,,Brate, povej mi resnico, kam pa greš?“ On od¬
govori: „Imam očeta; nas je troje bratov; očetu
se eno oko vedno smeje, ker ga radi ubogamo,
drugo mu pa vedno solzi, ker so mu ukrali trs,
kteri je daval vsako uro po vedro vina. Sedaj pa
grem, da prašam ljudi po sveti, ne bi mi li znal po-

38

vedati kdo za trs, da ga dobim očetu, da se mu
oko ne bo solzilo. “

Lisica mu pa veli: „E! jaz vem, kje je trs;
pojdi z menoj!“ On gre za njo in prideta do veli¬
kega vrta. Lisica obstoji pa reče: ,,Tu je trs, kterega
iščeš. Ali težko prideš do njega, dobro pazi, kaj ti
bom rekla. Predno prideš na vrtu do trsa, moraš
mimo dvanajst straž, pri vsaki je dvanajst čuvajev.
Kedar gledajo čuvaji, moreš priti mimo njih, ker
spavajo z odprtimi očmi. Ko pa zatisnejo oči, ne
hodi dalje, ker ne spavajo ampak gledajo. Ko prideš
na vrt, najdeš pri trsu dve lopati, ena je lesena
druga pa železna. Ali ne jemlji železne lopate, da
bi izkopal trs, ker bi lopata zazvonila, stražo bi pre¬
budila, straža bi te vjela in težko bi ji ušel. Vzemi
leseno lopato, izkoplji žnjo trs pa odidi, ko bo gle¬
dala straža, tiho k meni in trs je tvoj.“

On odide na vrt. Pride do prve straže ; čuvaji
uprejo vsi oči na njega, ali on gre mimo njih, kakor
mimo kakega kamna. Pride do druge, do tretje in
pride po vrsti mimo vsih in stopi na vrt k trsu,
kteri daje vsako uro po vedro vina. Kmalu mu je
pa bilo predolgočasno kopanje z leseno lopato, po¬
pade železno; ali komaj udari žnjo  ob zemljo, za¬
zvoni lopata, prebudi stražo, straža priteče, vjame
ga in ga pelje k svojemu gospodarju.

Gospodar praša neumnega: „Kako si mogel

priti skozi toliko straž na vrt, da mi vzameš trs? u

39

Neumni odgovori: ,,To ni tvoj trs ampak mojega
očeta je; zato solzi mojega očeta levo oko in bo
solzilo, dokler mu ne pribavim trsa. Jaz moram to
storiti; če mi ne daš očetovega trsa pa pridem v
drugo in tretje, da ga uzamem.“ Gospodar mu veli:

N'

,,Ne morem ti dati trsa. Ge mi pa prineseš zlato
jabelko z jablani, ktera vsakih štiri in dvajset ur
cvete, dozori in zlato sadje rodi, dam ti trs.“

Izide on z vrta k lisici, ktera ga upraša: „No,
kako je?“ Oni: „Ni nikako! Skoz straže sem prišel
in začnem izkopavati trs z leseno lopato, ali,trajalo
mi je predolgo, vzamem železno lopato, lopata
zazvoni, straža se zbudi, ujame me in me pelje k
gospodarju. Gospodar mi obeta trs, ako mu prine¬
sem zlato jabelko z jablani, ktera cvete, dozori in
zlato sadje rodi vsakih štiri in dvajset ur.“ Lisica:
„Ali zakaj me nisi ubogal? Sedaj bi lehko šel s
trsom k očetu 44 . On pa maje z glavo: „Vidim, da
sem grešil, ali ne bom več ! 44  Lisica mu reče: ,,ldiva
toraj po zlato jabelko / 4

Pripelje ga lisica do drugega še veliko lepšega
vrta, nego je bil prvi in mu pove, da bo moral
zopet skozi dvanajst straž. „Kedar pa boš na vrtu,
kjer stoji zlata jablan, najdeš pri nji dve palici,
ena je zlata, druga pa lesena. Ne jemlji zlate, da
sklatiš zlato jabelko, ker bo zlata veja zasvirala,
pa bo zbudila stražo in slaba ti bo pela. Vzemi
leseno palico, zmlati zlato jabelko in glej, da prideš


— 40  —

koj k meni; ako me ne ubogaš, ti ne bom pomaga/a
več.“ On na to: „Ubogal te bom, lisica, da le do¬
bim zlato jabelko, da kupim trs in pridem k očetu.“
Ide na vrt, lisica pa ostane zunaj. Pride mimo
dvanajst straž. Ko zapazi jablan in na jablani zlata
jabelka, pozabi od radosti, kje je; zgrabi hitro
bližnjo zlato palico, pa klati zlato jabelko. Ali
komaj se dotakne s palico zlate veje, zasvira veja,
prebudi stražo, straža priteče ga vjame in ga pelje
k gospodarju.

gospodar upraša neumneža: „Kako si smel

in mogel mimo toliko straž na moj vrt, da mi
klatiš zlata jabelka?“ Neumni mu odgovori: „Tako
in tako. Mojega očeta levo oko solzi, ker mu je
ukraden trs, kteri je dajal vsako uro po vedro vina.
Ta trs je na vrtu tam in tam in njegov gospodar
mi je rekel: ,,Ako mi dobaviš zlato jabelko z jab¬
lani, ktera vsakih štiri in dvajset ur cvete, zori in
zlato sadje rodi, ti dam trs“. Zato sem prišel, da
sklatim zlato jabelko, da dam jabelko za trs in
nesem trs očetu, da mu ne solzi več levo oko.
Ako mi ne daš zlatega jabelka, pridem zopet pa ga
ukradem“.

Gospodar: ,,Pa dobro, ako je tako. Ti pa idi
in dobavi mi zlatega konja, kteri obhodi v štiri in
dvajsetih urah celi svet, zanj ti dam jabelko, jabel¬
ko daj za trs, trs pa nesi očetu, da ne bo plakal
več.“

41

Gre toraj z vrta; lisica ga že čaka: „Kako
je ? 44  On: „Ni naj bolje! Lepa so zlata jabelka, da
se jih nagledati ne morem. Jaz se zmotim, ne
zgrabim lesene palice, kakor si mi rekla, ampak
zlato, da sklatim zlato jabelko, veja zasvira, straža
se zbudi, vjame me in izroči me gospodarju. Gos¬
podar mi je rekel, da mi da zlato jabelko, ako mu
dobavim zlatega konja, kteri obhodi v štir in dvaj¬
setih urah celo zemljo. Jabelko naj dam za trs in
trs naj nesem očetu, da ne plače več!“

Lisica ga začne psovati in karati: „Zakaj me
nisi poslušal? Sedaj bi bil že lehko pri očetu. Tako
mučiš sebe in mene.“ Začne jo toraj prositi: „Samo

r

dobavi mi konja, liska, gotovo te bom ubogal . 44

Pelje ga toraj lisica v velik, temen gozd. V
gozdu najdeta dvor. V dvoru bilo je dvanajst straž,
kakor pri trsu in pri zlatej jablani. Stražile so
zlatega konja. Lisica reče: ,,Tu poj deš skoz straže,
kakor prej; ako gledajo čuvaji, idi, ako miže ne
hodi. Ko prideš v hlev, najdeš zlatega konja pri¬
vezanega s zlato uzdo.

Pri kopju visi ena uzda zlata, druga spletena
iz prediva. Ne jemlji zlate ampak ono iz prediva.
Ako mu deneš zlato uzdo na glavo, zahrčal bo
konj, probudi stražo, straža te vjame in gorje tebi.
Da mi ne prideš pred oči brez konja.‘ ;  ,,Ne, ne,
liska 44 , reče on in odide. Pride skoz straže, pride
v hlev do konja. Konj je zlat, zlata ima krila, lep

je, o Bog, da se ga ne moreš nagledati. Vidi tudi
zlato uzdo; lepa je in okinčana. Vidi tudi ono iz
prediva, grda je, da ne more gerja biti. Dolgo
misli, kaj in kako, pa reče: „Ne morem deti take
grdobe na tako krasoto; raje ga ne vzamem, kakor
bi ga tako pogrdil . 44  Vzame zlato uzdo, obuzda
konja in sede nanj. Ali konj zahrči, zbudi stražo,
straža ga vjame in ga pelje k gospodarju.

Gospodar mu reče: „Kako si se usodil priti
skoz toliko čuvajev v moj hlev, da bi mi odgnal
zlatega konja?“ Neumni: „Nesreča me goni; doma
imam očeta; levo oko mu plaka vedno in plakalo
bo, dokler mu ne dobim trsa, kteri daje vsak dan
in vsako noč po štiri in dvajset vedrov vina. Ta
trs so mu ukradli. Našel sem ga in rečeno mi je,
da bom dobil trs, ako dobim gospodarju zlato ja¬
bolko. Gospodar zlatega jabelka pa veli, da mi ga
da, ako mu priženem zlatega konja. Zato sem
prišel po zlatega konja; da dam zlatega
konja za zlato jabelko, zlato jabelko za trs
in nesem trs domu očetu, da ne bo plakal več V
Gospodar odgovori: ,,Dobro, če je tako. Jaz ti dam
zlatega konja, ako mi prineseš v zibelki zlato
deklico, ktera še ni videla ni solnca ni mesca, da
bi ji lice ne potemnelo . 44  Neumnež reče: „Prinesem
ti deklico; ali ti mi moraš dati zlatega konja, da
poiščem deklico na njem. Zlata deklica pristuje
zlatemu konju . 44  Gospodar: ,.S čim mi pa stojiš do-

ber, da prideš zopet k meni nazaj ? 14  Neumni: ,,Za¬
klinjam se ti pri vidu [očetovem, da pridem nazaj
in priženem konja, ako deklice ne najdem, ali ti
pa dam deklico za konja . 44  Gospodarju bilo je to
po volji, da mu zlatega konja, obuzda ga s zlato
uzdo in on jaha k lisici. Lisica ga je že komaj
čakala.

„No si li dobil konja ? 44  — „Sein, ali dobiti
mu moram zlato deklico v zibel ji, ktera še ni vi¬
dela ni solnca ni mesca, da ji lice ne potemni.
Ako veš, kaj je nesreča in dobri prijatelji na svetu,
povej mi, ali je kje in veš li ti za tako deklico?
Lisica veli: „Vem, kje je. Pojdi za menoj . 44  On gre
za njo. Prideta do velike pečine. Lisica reče: „Tu
je deklica. Ti pojdeš sedaj v to pečino globoko v
zemljo. Prišel boš mimo dvanajst straž kakor prej.
V zadnjej sobi v zlati zibelji leži zlata deklica. Pri
deklici stoji veliko strašilo, ktero vpije: „Ne — ne!

— ne ! 44  Ali ne boj se ničesa, ono ne more storiti

nikomu nič; hudobna mati ga je postavila k hčerki,
da bi je ne vzel kdo. Deklica sama že težko čaka,
da bi jo kdo osvobodil od hudobne matere. Ko
pojdeš z deklico v zibelji nazaj, zaloputi vsaka vra¬
ta, da se zapro. Straže ne bodo mogle za* teboj. 4 "
Mladeneč stori tako. Pride mimo straž, stopi v
zadnjo sobo; v zlati zibelji ziblje se zlata deklica.
Poleg zibelji stoji veliko strašilo, ktero kriči: Nel'

— ne! — ne! Ali on se ne briga zanj. Vzame

44

zibelj, sede na konja in se vrne. Vsaka vrata za-
loputi, da se zapro vse od prvih do zadnjih, in
pride z deklico v zibelji k lisici. Komaj ga je že
čakala.

Lisica mu reče: „Je li, da ti je žal dati tako
lepo deklico za zlatega konja? Ali drugače ne do¬
biš konja, ker si se zarotil pri očetovem vidu. Ali
daj, poskusila bom jaz, ali bi mogla biti zlata deklica ! u
Skoči sem, skoči tj e, pa se prevrne v zlato deklico.
Vse je bilo dekličino, le oči so bile nekoliko lisičje.
On jo položi v zlato zibelj, deklico pa pusti pod
nekim drevesom, naj mu čuva zlatega konja. Gre,
odnese zlato zibelj, v zibelji pa lisico-deklico, ter jo
odda gospodarju zlatega konja in reši zakletvo
očetovega vida. Na to se vrne h konju in k devojki.
Gospodar zlatega konja pa zbere od radosti, da je
dobil zlato devojko, vso svojo gospodo, napravi
veliko veselico in pokaže gostom, kaj je dobil za
zlatega konja svojega. Gosti ogledujejo deklico, eden
se pa zagleda in reče: „Vse je dekličje, vrlo je

lepa, ah oči so podobne lisičjim/' Komaj izreče to,
skoči lisica iz zibelji in beži. Gospodar in gosti se
pa razsrdijo, da je rekel oni oči lisičje in ga pogube.

Lisica pa priteče k neumnemu in idejo dalje,
da bi dali zlatega konja za zlato jabelko. Pridejo
pred vrt, Tu reče lisica zopet: „Vidiš, sedaj si za-
dobil zlato devojko. Zlati deklici pa prilikuje tudi
zlat konj. Jeli, da ti je žal zlatega konja ? u  Neumni:

45

„Žal mi je, liska! pa še kako mi je žal, ali vendar
raje vidim, da mi oče ne plače več.“ Lisica: „No,
daj, poskusila bom, ali bi mogla biti zlat konj.“
Skoči simo, skoči tj e, pa se prevrne v zlatega konja,
samo rep je lisičji. Pa reče: „Vodi me, naj ti

dajo zlato jabelko, jaz že pridem za teboj. “ Neumni
žene konja-lisico, odda ga gospodarju zlate jablani
da dobi zlato  jabelko. Gospodar razveseli se tako
lepega konja, pozove vso svojo gospodo v goste, da
jim pokaže, kakega konja je docil. Gostje ogledu¬
jejo konja in se čudijo njegovi lepoti; na enkrat
pa zagleda eden rep in reče: ,,Vse je lepo, vse mi
je po volji, samo, rekel bi, rep je lisičji.“ Komaj
izusti  te besede, skoči lisica pa beži,kolikor more.
Gostje se razsrdijo, planejo na nepremišljenega govor¬
nika in ga ubijejo. Lisica pa pride k neumnemu in gre
s zlato deklico, s konjem in s jabelkom k trsu.

Tedaj reče lisica zopet: „Vidiš, sedaj si dobil
tudi zlato jabelko. Ali zlata deklica brez zlatega
konja, zlat konj brez zlatega jabelka, to ne pristuje.
Ali ti je žal dati jabelko?“ Neumni: „Žal mi je,
liska! Ali moram ga dati, da dobim trs, da mi oče
ne solzi. Raje imam, 'da mi oče ne plače, nego
vse, kar imam.“

Lisica pa reče: „No, pa poskusim ali bi mo¬
gla biti zlato jabelko.“ Skoči sem, skoči tje, pa se
prevrne v zlato jabelko, ter reče, naj jo da za trs.
On jo odnese in da gospodarju lisico-jabelko za trs.

46  —

Gospodar razveseli se zlatega jabeika tako, da
povabi vso svojo gospodo na veselje in jim kaže
njegovo lepoto. Začno ogledovati jabelko. Jeden se
zagleda vanj pa reče: ,,Lepo je, lepše ne more
biti, samo ravno tako je, kakor lisičja glava.“ Ko¬
maj izreče te besede, skoči lisica, pa zbeži. Gostje
pa nad govornika ter ga ubijejo.

Lisica doide kmalu neumneža in gresta domu
s zlato deklico, s zlatim konjem, s zlatim jabelkom
in s trsom. Ko pridejo do razpotja, kjer se je bil
ločil od bratov, najde zbranih veliko ljudi. Gre
gledat, pa vidi svoja brata obsojena; ljudje, ju ho¬
čejo obesiti. On pove deklici, da sta njegova brata.
Ona mu da veliko denarja, da odkupi brata, ktera
sta mislila dobiti trs s tim, da sta ljudi ubijala in
hiše požigala. On ju odkupi. Zavidala sta sicer
svojemu bratu srečo, ali nista mu mogla nič.

Pridejo domu. Neumni usadi trs na vrtu, kjer
je prej stal, trs začne dajati vina in očetovo oko
prestane solziti in začne se smejati. Jabelko vzraste,
začne cvesti, konj začne hrzati, devojka peti, daje
bila sama milina in krasota po dvoru. Vse je veselo,
vse se raduje in napreduje.

Nekega dne pošlje oče sinove, naj mu prine-
so z njive tri klasove žita, da bi videl, kaka bo
letina. Ko pridejo bratje na polju do studenca, re¬
četa stareja mlajšemu, naj jima zajame vode, da
bi se napila. On poklekne k studencu in hoče . za-

I

— 47  —

jemati, ona dva ga pa pahneta v vodo, da utone.
Isti hip  pa prestane trs dajati vina, očetovo oko
začne solziti, jablan usahne, konj prestane hrzati,
deklica začne plakati, vse veselje mine. Ali šantava
lisica pride, spusti se v studenec, potegne svojega
pobratima iz vode, ga položi na živo travo in on
oživi. Ko oživi, spremeni se lisica v lepo deklico in
mu pove, da jo je njena mati proklela, ker je bila
rešila od smrti njenega naj večega sovražnika:
„Prokleta bila, v lisico se spremenila, ter šantucala
po treh nogah, dokler ne rešiš svojega dobrotnika
od smrti v vodi. Rešila sem te, bratec. Sedaj pa z
Bogom!“ Ona gre na svojo stran, neumni pa na
svojo, k očetu. Ko stopi v vežo začne trs dajati
vina, očetovo oko se smeje, konj hrza, devojka
napoje. Pove očetu, kaj sta mu storila brata in
da ga je zakleta deklica rešila in tudi sebe zaklet-
ve oprostila. Ko čuje to oče, spodi sinova od
sebe. Naj mlajšega pa poroči s zlato devojko, s
Mero je živel dolgo veselo in zadovoljno.

Golobica s tremi zlatimi peresi.

Moravska.

Nek trgovec umerje in zapusti devetnajst let
starega sina. Ta reče svoji materi: „Ljuba mati, jaz
pojdem po svetu iskat sreče?“ Mati mu odgovori:
,,Le pojdi, ljubi sin! Ali ne hodi predolgo po svetu,

48

stara sem in rada bi videla, ko bi mi ti pomagal
v starosti. “

Sin gre po svetu, gre in gre, dokler pride v
velik gozd. Dva dni že hodi po gozdu pa še ne vidi
ni konca ni kraja. Tretji dan pride pred neko hišo.
Bila je videti hiša kakega lovca. Stopi v izbo. Kako
se pa ustraši, ko ne najde lovca ampak strašnega
človeka sedečega na stolu sredi izbe. Na glavi je
imel ščetine mesto las, njegov trebuh bil je kakor
vedro, nos mu je visel do trebuha. Bilje čarovnik.
Mladenču so se tresle roke in kolena. „Ne boj se,
moj sin!“ reče čarovnik. „Po volji si mi, dobre na¬
mene imam s teboj. Šel si po svetu, iskat sreče.
Pri meni jo najdeš lehko, ako mi služiš zvesto in
pošteno celo leto. Ali mi hočeš služiti ?" — Mla-
deneč si ni upal ugovora. Služi toraj pri čarovniku
celo leto. Dobro mu je bilo, gospodar mu ni storil
nič žalega.

Ko preteče leto, mu reče čarovnik: „Sedaj ti
pa dam plačilo.' 4  Pelje ga v neznano veliko klet,
polno samega zlata, in pravi: „Vzemi tega bogastva
kolikor nesti moreš. Kolikor neseš, naj bo tvoje.
Da boš pa mogel nesti več, ti nobeden kos zlata ne
bo težji kakor pero!" — Mladeneč si napolni vrečo
in vse žepe zlatom. Čarovnik je imel poleg svoje
hiše tudi ribnik, v kterem so se kopale tri golobice,
ktere so imele po tri zlata peresa. Pelj e toraj mla-
denča k ribniku, vjame golobico, ktera se je ravno

49

J

kopala, mu jo da in re : ?? N a  golobico, dragocen
dar je. To ni golobicr jL  am p a k princesinja. Ker me
ni hotela ni ona ni n j e ni sestri za moža, akoravno
sem jih rešil in ujel ? njihovega sovražnika, nklel sem jih
in njihova dva brr A | a  ji izpuliš tri zlata peresa,
ktera nosi na si j^i, rešil jo boš in ti boš lehko sre¬
čen žnjo. Pere ^ p a S p rav i dobro in ne povej ni-

komu, da jih i ma g i n  kamo jih shraniš! Le pojdi
in spominjaj se me! «

M  bi iG sre čnejega človeka kakor mladeneč/S
polno vrei M  z j ata  j n z  g 0 i 0 bico gre domu. Ker je
že poznr j p 0 t a  p 0  g 0z d u , pride kmalu k materi.
Doma f  j sezida lepo hišo. V zidu da napraviti skrivno
luknjo ^ bi shranil notri zlata peresa. Potem iz-
puli golobici tri zlata peresa in pred njim stoji —
P re  krasna princesinja, že na očeh poznala se ji je
s?  mia dobrota. Hitro se poroči žnjo. Bili so srečni
/si: mladeneč, nevesta in mati. Peresa pa shrani
“v skrivno luknjo in ne pove o njih nikomu, še ne¬
zvesti ne, le — svoji materi.

Nekega dne odjaha mladeneč od doma. Mati
sedi doma pri mladi ženi; ni se mogla nagledati
njene lepote, tako vesela je bila. „Kako lepa si,
hčerka moja!“ reče. „Ali, mislim, ko bi si utaknila
v lase eno zlatih peres, bila bi še lepša. Sicer mi
je prepovedal sin, naj ti ne pravim od te skrivnosti;
ali kaj ti bo škodovalo pero, še lepša boš.“ Prin¬
cesinja se je ustavljala sicer materi; ali ta se ni

Pripovedke za mladino. I. 4

50

dala pregovoriti, prinese zlato pero, princesinja si
ga je morala utakniti med lase in — bila je še
lepša kakor prej. „Vidiš, ali ti nisem pravila? zav¬
pije mati vesela. Še drugi dve peresi prinesem,
moraš si ji utakniti med laseV

Predno pride mož, deneva jih zopet nazaj. “
— Princesinja se brani, kakor bi slutila nesrečo;
ali mati ji ne pusti miru, prinese peresi, princesinja
si ju utakne med lase in — na enkrat je bila zo¬
pet golobica. Skoz odprto okno odleti in reče: ,,Slaba
vam hvala, ljuba mati, da ste mi dali tri zlata pe¬
resa. Le moža še počakam, da se poslovim od

njega.“ Žalostna sede na streho in čaka.

Starka stala je kakor okamenela; stala je še
na istem mestu, ko stopi sin v izbo. „Z Bogom
mož!“ zavpije golobica s strehe. ,,Lepa, srčna ti
hvala za zvesto ljubezen, ali videla se ne bodeva
nikdar več!“ S temi besedami odleti. — „Mati,
mati, kaj ste storili ?“ upije žalosten mladeneč.
,,Povedali ste ji mojo skrivnost, spravili ste me ob
ljubo, ljubo ženo! Z Bogom! Vse svoje bogastvo
vam puščam, dosti imate do groba! Jaz grem iskat
svoje žene.“

Steče iz izbe. Išče in išče, hribe in doline,
gozde in polje preišče ali svoje žene, golobice, ne
najde. Ne ve si pomoči več, gre toraj k svojemu
staremu gospodarju, k čarovniku z dolgim nosom.

„Ali si zopet tu?“ reče ta, ko stopi žalostni

51

v njegovo sobo. „Vse vem; slabo si se držal mo¬
jega sveta! Pa, ker si bil dober sin, in si povedal
svojo skrivnost samo svoji materi, odpuščam ti za
ta krat. Tvoja žena je pri svojih sestrah, sto milj
od tod v palači s zlato streho. Ali le nekaj ur
vsaki dan ima človeško podobo, sicer je golobica.

Ako si srčen zadosti, da si upaš na dolgo
pot, spravim te tje.“

Mladenčevo hrepenenje bilo je preveliko ; vesel
sprejme ponudbo. Čarovnik pa vzame piščalko in
zapiska. Na enkrat je bila soba polna malih možič-
kov, njegovih služabnikov. Čarovnik pomigne enemu
kteri je stal zadej v kotu in reče mladenču: „Na

tega sedi! nesel te bo v palačo s zlato streho!“ —
Možiček stopi k mladenču, ga vzame na ramo in
ga upraša: „Kako hitro hočeš leteti; kakor orel?

— ,,Še hitreje, hitreje!“ odgovori nesrečni. —
„Kakor puščica, ktera orla doleti ?“ upraša maliček.

— ,,Hitreje, hitreje!“ odgovarja mladeneč. — ,,Te¬

daj kakor vihra, kedar hrumi črez suho in črez
morje?,, upraša mali. „Tako hitro leti,“ odgovori
mladeneč. Izbin strop se odpre in maliček z mla-
denčem zleti vun. Komaj je mogel zavpiti čarovnik
še za mladenčem: ,.Varuj se, ko prideš v palačo,

da ne osvobodiš sovražnika, kteri zalezuje tvojo
ženo! Ako ga oprostiš proti volji tvoje žene, po¬
magaj si sam, jaz nečem in ti ne morem pomagati

4 -*


— 52  —

več!" Komaj je slišal mladeneč še te besede, tako
hitro je letel mali.

Predno pomisli nesrečni mož kaj in kako.
bila sta na vrtu palače; mali ga postavi na tla in
zgine. Ko se ogleda, zagleda svojo ljubo ženo;
vezla je zlate niti, dve golobici, njeni sesiri, bili
ste pri njej. On ji teče nasproti in ona ga
objame ko ga zagleda. „Vendar se še vidiva!"
veselita se oba. „Ali le nekaj ur na dan imam
človeško podobo, sicer sem golobica, kakor moji
sestri," reče princesinja. — „Da te le imam zopet,
več si ne želim, ljuba žena," odgovarja ji mladeneč.
— Bila sta srečna v palači, za cel svet se nista
brigala. Tako preteče več tednov.

Nekega dne vzeme princesinja ključe, pelje
svojega moža po dvoranah in izbah okolo, in mu
pokaže vse, kar je bilo videti. Le ene sobe mu
ni hotela odpreti in prosi svojega moža tudi, naj
je ne odpira nikdar, sicer jima preti pogin. Ko
postane zopet golobica, zleti s sestrama v morje,
kopat se. Mladeneč pa misli in misli sam pri sebi:
,,Kaj je vendar v sobi?" Gre toraj, poišče ključ in
odpre sobo. V sobi zagleda zmaja s tremi glavami;
visel je odstropa, vsaka glava bila je pripeta na
kaveljnu. Pod zmajem stale so tri čaše vode. Mla¬
deneč se prestraši in hoče nazaj; spominjal se je
svaritve svoje žene, spominjal se je tudi svarjenja
čarovnikovega. Ali zmaj ga prosi prilizno: „Ne boj

53

se, daj mi čašo vode! Zato ti pustim še enkrat
življenje!“ — Mladeneč se da pregovoriti in mu
da čašo. Komaj izpije zmaj vodo, mu pade ena
glava s kaveljna in on začne prositi zopet: „Daj

mi še drugo čašo vode, tudi v drugo ti bom pustil
življenje!“ — Mladeneč se da preslepiti, poda mu
drugo čašo. Komaj je bila prazna, pade druga glava
s kaveljna. Zdajci pa zarujovi zmaj s strašnim gla¬
som: ,,Sedaj mi pa moraš dati tretjo čašo, ali ho¬
češ ali ne!“ — Prestrašen mu jo da mladeneč.
Zmaj izpije vodo, tretja glava mu pade s kaveljna,
bil je zopet zdrav, kajti voda je bila živa voda.
Zdrav skoči zmaj kviško in zahrumi skoz okno vun,
da je zletelo na kosce. Mladeneč je stal še kakor
iz kamna, ko priletiti sestri in zavpijete: „Nesrečnež,
kaj si storil? Naj hujšega sovražnika svoje žene si
osvobodil. Zmaj je ujel tvojo golobico, v grad daleč
od tod jo je zaprl, kjer jo bo mučil do sodnega
dne !“— „Zanikrnež!“ toži mladeneč in začne pla¬
kati. ,,Svojo mater sem zmerjal, da je povedala
mojo skrivnost, sam sem pa storil iz radovednosti
še huje od najhujšega, kar sem mogel storiti. Da
bi me mati ne bila rodila!“

Žalosten hodi po palači, kjer njegove golobice
ni bilo več. Do čarovnika z dolgim nosom bila je
dolga, dolga pot; ni vedel, kaj bi počel. Pride tudi
v hlev. Tam najde konja, — enega izmed začara¬
nih bratov princesinje. Konj ga ogovori, ko ga vidi

54

tako žalostnega: „Smiliš se mi ti in moja sestra,
imela sta se tako rada. Ako imaš junaško srce v
prsih, sedi na me! Nesem te do gradu zmajevega,
naj bo še tako daleč; pojdi in ugrabi mu sestro!“
— ,,Pa naj mi gre za glavo!“ reče mladeneč in
skoči na konja. Letel je žnjim kakor leta orel.

Prideta do zmajevega gradu. Zmaja ravno ni
bilo doma. Mladeneč ujame golobico. Ali komaj jo
je imel v rokah, komaj je bil zopet na konju, pri¬
de zmaj domu. Kmalu zve za zgubo, leti za beže¬
čima, vzame mladenču golobico, ko je bil že skoro
pri svoji palači. ,,Obljubil sem ti,“ zavpije zmaj,

,,da ti bom pustil življenje enkrat za čašo vode.

• ^ -

Puščam ti ga, ali ne vračaj se v drugo!“

Čfez  nekaj časa reče konj v hlevu zopet
mladenču: „Ako imaš junaško srce v prsih, ne
straši se, da nama je spodletelo enkrat! Sedi na
me; poskusiva v drugo!“ — „Pa naj mi gre za
glavo!“ reče mladeneč in skoči na konja. Letel je
ž njim kakor puščica z loka. Prideta do zmajevega
gradu. Zmaja zopet ni bilo doma. Mladeneč ujame
golobico, ah komaj jo je imel v rokah, komaj je
sedel zopet na konju, pride zmaj domu, kmalu zve,
kaj se je zgodilo, zleti za bežečima in ugrabi mla¬
denču golobico, ko je ravno hotel skočiti skoz vra¬
ta v grad. ,,Obljubil sem ti“, zavpije zmaj srdit,
„da ti bom pustil življenje za drugo čašo. Puščam
ti ga; če pa prideš še enkrat, usmrtim te! u

Mladeneč obupa popolnoma; tožil je noč in
dan. Konj mu pa reče zopet: „ Svetoval ti bom

eno. Vem, kje so mladi krokarji, pojdiva do njiho¬
vega gnezda. Delaj, kakor bi jih hotel vzeti iz
gnezda. Branili jih bodo stari, ali reci jima, da boš
ubil mladiče, ako ti ne prineso žive in mrtve vode.
Ce ti jo prineseta, prepričaj se prej. Zgrabi mladiča,
odtrgaj mu glavo, pomoči ga z vodo in pritisni glavo
zopet na truplo. Če se prime glava telesa, !je pra¬
va mrtva voda. Potem vlij mu vode v kljun; če
oživi, je to prava živa voda!“ Mladeneč stori, kakor
mu je svetoval konj. Ko sta imela žive vode, reče
konj: „ Se daj je pomoči, ako ti je prav in si junak,
poskusiva jo še enkrat. a

„Kako bi ne rad, kako bi mi manjkalo po¬
guma, zvesti konj ! u  reče mladeneč. ,,Saj je moja
dolžnost, da popravim, kar sem zakrivil, in osvo¬
bodim svojo ženo iz zadrege, v ktero sem jo spra¬
vil sam. Hajdi k zmajevemu gradu!/ Skoči na
konja in letela sta kakor vihra, kedar hrumi črez
suho in črez morje. Srečno ujame -mladeneč golo¬
bico, zmaja ni bilo doma; ali komaj jo je imel v
rokah, komaj je sedel na konju, pride zmaj domu.
Hitro zve, kaj se zgodilo, leti za bežečima, vzame
ailadenču golobico, ko je bil že pol med vrati pa¬
lače in strga mladenča na dvoje. Potem se vrne
vesel v svoj grad.

Mladeneč bil je mrtev! Ali zvesti konj vzame

56

vodo, pomoči polovici vanjo, jih pritisne skupaj in
primeta se. Potem ulije mladenču vode v usta in
ta oživi. ,,Sedaj pa ne vem pomoči več,“ reče zvesti
konj. Trikrat sva poskušala, trikrat je spodletelo.
Ali imam še brata onkraj rudečega morja, zaklet
je in konj je kakor jaz. Ta je močneji kakor jaz
in zmaj oba. Ako bi nama pomagal 6n, ubili bi
zmaja. Ali težka bo, težka, dobiti ga, kajti on
služi pri peklenski Ježibabi.“

,,Poskusiva!“ reče mladeneč, nova moč se
mu je bila rodila v prsih. „Ako je le še količkaj
upanja, ne zapuščaj me, tovariš moj, pomozi mi,
da zmagam ali pa umerjem. a

,,Rad ti pomorem,“ reče konj „bratova ljube¬
zen naj ne bo manja od moževe. Pazi, kaj ti je
storiti! Stopi v službo pri Jezibabi za tri dni; za
plačilo pa zahtevaj suhega konja, mojega brata.
Ježibaba ti bo dala dvanajst konj, da jih paseš. Ali
varuj se tega, kar ti da jesti. Kar ti da doma, smeš
jesti brez nevarnosti, kar ti bo pa dala na pašo,
tega ne jej. Če bi poj el to, zaspal bi, konji bi ti
utekli, Ježibaba bi te kaznovala, da bi ne bilo več
pomoči zate. 4 ‘

Odideta. Prideta blizu črnega morja. Ko sta
mu že bila blizu, zagleda mladeneč nenavadno ve¬
liko muho trepetajočo v pajčevini; ni mogla iz nje.
Skoči s konja, stopi k nji pa reče: „Revica, ne

moreš se rešiti iz pajčevine. Počakaj, pomagam ti! iC

Pajčevina bila je kakor velika mreža; on jo raz¬
trga, muha skobaca iz nje in mu pravi: „Hvala ti
dobrosrčni trgovčič, da si mi pomogel! Odtrgaj mi
nogo pod trebuhom; če ti bo huda pela, spomni se
me, pomogla ti bom.“ — Mladeneč se zasmeje sam
pri sebi misle: „Kaj mi bo pomogla muha!“ Vendar
vzame njeno nogo in jo shrani.

Ideta dalje. Mladeneč zagleda volka. Rep mu
je bil pod drevesom, ni si mogel pomoči, kajti
volk ima trd hrbet, ne more se obračati. Mladeneč
skoči s konja, odvali klado in volk bil je prost.
Volk mu reče: ,.Hvala ti, dobrosrčni trgovčič, da
si mi pomogel. Vzemi si krempelj z moje noge; če
ti bo huda pela, spomni se me, pomagal ti bom!“
On mu odreže krempelj pa ga shrani.

Prideta na morski breg. Mladeneč zagleda
velikega raka, ležal je na pesku na hrbtu, ni si
mogel pomoči. Mladeneč skoči s konja, obrne raka
in pomaga mu na noge. Rak mu reče: ,,Hvala ti,
dobrosrčni trgovčič! Kam pa greš?“ — ,,K Ježibabi
unkraj morja.“ — „Dobro, moj sin,“ mu odgovori
rak, „napravil ti bom most črez morje, da ti kon¬
ju ne bo treba plavati tj e, nevarno bi bilo za nje¬
ga. Prej mi pa odtrgaj nogo pod trebuhom; če ti
bo huda pela, spomni se me, pomagal ti bom.“
Vzame si mladeneč rakovo nogo in jo shrani. Rak
pa zleze v vodo, in hitro prilezejo vsi raki iz morja

58

vkup, in narede mladenču most, da je mogel črez
morje. Zvestega konja pa pošlje domu.

Ni hodil dolgo, kar pride k Ježibabi. Stala je
ravno pred svojim gradom, vesela ga je bila. Mla-
deneč stopi v njeno službo za tri dni; ona mu da
dvanajst konj, naj jih pase, pa mu reče: ,,Pasi jih
dobro, da mi ne zgubiš nobenega! Če zgubiš kte-
rega, nataknem tvojo glavo na kol!“ — Pošlje ga
s konji na pašo pa mu da kos kruha, da bi
ne stradal. Mladeneč se spomni konjevega sveta,
vrže toraj kruh od sebe; vse težave, ktere je bil
prebil, kar ni ubogal svarjenja svoje žene, naučile
so ga bile poslušati dobrih svetov. Ali kaj mu po¬
more vse to! Prime ga taka lakota, da si ni vedel
pomoči, poišče toraj kos kruha in  ga poje. Komaj
ga sne, zaspi in konji se razkrope. Ko se zbudi,
ne vidi nobenega več. Začne tožiti: „Kaj mi je

pomoglo vse, Ježibaba je prorokovala resnico, da
mi pojde za glavo. “

K svoji sreči se spomni muhe; potegne njeno
nogo iz žepa. Muha prileti in ga upraša: „Zakaj

tožiš ? u  On ji pove svojo nesrečo. ,,Ne boj se, po-
morem ti!“ mu odgovori muha. Hitro pokliče vse
druge muhe, te zlete na vse strani in poiščejo
konje. Najdejo jih. Tako dolgo brenče okolo njih,
tako dolgo jih zbadajo, da priteko zopet k pastirju.
Vesel jih žene mladeneč domu. Ko ga zagleda Ježi¬
baba in vidi, da so konji vsi tu, mu reče; ,,Dobro

59

si pasel konje, nobenega ne manjka!“ Vzame bie
in začne biti konje, posebno pa suhega, da mu je
viselo meso s kosti. Mladenču se smili konj, ker ga
je tepla naj huje in je bil naj bolj suh. Ježibaba
pa^ vzame neko mazilo, namaže konje in bili so
drugi dan zdravi, kakor prej.

Drugi dan izroči Ježibaba mladenču zopet
dvanajst konj, da mu kos kruha in mu zapove,
naj ga sne na pasi. On pa zdrobi kruh, ko pride
na pašo in ga potepta z nogami. Ali vse mu ni
pomoglo nič, tako lačen postane, da si poišče drob¬
tine in jih poje s prstjo, — tako lakoto bila je
poslala Ježibaba nad njega. Kmalu zaspi, konji se
razkrope; ko se zbudi, ni bilo videti nobenega več.
Začne tožiti, spomni se volka in potegne njegov
krempelj iz žepa. Volk priteče in reče: „Ne toži,

pomorem ti ! 44  Zatuli in od vsih strani priteko vol¬
kovi v celih trumah. Ko zvedo, kaj je treba, se
razkrope na vse strani za konji. Ko jih najdejo,
primeta vsakega konja dva volka za ušesa in ga
priženeta k pastirju. Ta je bil kaj vesel in žene
konje domu. Ko ga zagleda Ježibaba, reče mu zo¬
pet: ,,Dobro si pasel konje, vse si prignal domu ; 46
Konje pa pretepe z bičem še huje nego prvi dan,
potem jim namaže rane, da so ozdravele do dne.

Tretji dan pošlje Ježibaba mladenča zadnji,
krat na pašo; tudi takrat mu da kos kruha in za¬
pove, naj ga ne meče proč ampak naj ga sne.

60

Komaj pa pride na pašo, zakoplje kruh itako glo¬
boko, kolikor le more. Ali lakota ga prime zopet,
da ga mora izkopati in pojesti. Zaspi: ko se zbudi

ni bilo konj več; bili so se poskrili v morje, ker

s ‘k i ^/ »' ^ 'V* ■

so se bali, da bi jih tepla zopet Ježibaba, ko bi
jih našel mladeneč. Tega mladeneč ni vedel, od
raka ni upal veliko pomoči. Zato toži še bolje,
vendar se spomni raka in potegne njegovo nogo iz

žepa. In glej, rak zamrgoli v vodi in vsi drugi raki
priplavajo, poiščejo konje in jih ščipljejo tako dolgo,
da priteko k pastirju. Neskončno vesel jih žene
mladeneč domu. — Ježibaba ga je že čakala. Še
strašneje pa bije konje, da so se dali dobiti, na to
jim pa pomaže zopet rane.

Drugo jutro praša Ježibaba mladenča, kako
plačilo hoče. On ji odgovori, kakor mu je bil sve¬
toval brat njegove žene. »Drugega ne zahtevam,
kakor suhega konja izmed tvoje črede.« — »To bi

ne bilo lepo», reče Ježibaba, »ko bi ti ne dala
boljega plačila za tvojo službo. Naj lepši konj naj
bo t,voj!» On pa odvrne: »Nečem drugega kakor
suhega.» »Zakaj pa hočeš ravno tega?» vpraša ba-

bura, da bi zvedela njegovo skrivnost.. — »Smili
se mi,» odgovori pametni, ,,ker biješ ravno tega
vedno naj huje.“ —,,Dobro,“ reče Ježibaba zvito,
skoraj bi ga bila nadmodrila, „pa naj bo tvoj, ali
onega debelega konja ti podarim še po vrhu; suhi


I - 61  -

fcV5f i.V ‘ \ ‘. frTjpi y\  •w r *> “1 - ;V .■SV?' X* ” "J :  ‘ J

J- •' ,• *3" »Vi2 • i» ?’r< c„ . ? -. r.€*w> ■ */-'T £3 .:■'/■ k

bi te ne prinesel domu.“ On sede na tolstega konja r
suhega pa vodi poleg sebe.

Ko pride do vrat, zašepeta suhi konj mladenču:

| „Hitro skoči name, če ne ti gre za glavo.“ Mia-
deneč skoči na njega in debeli konj zavpije : „To
ti je svetoval sam vrag!“ odtrga se pa zdirja v
hlev nazaj. — „Glej“, reče suhi konj, „ko bi bil
ostal na debelem konju, vrgel bi te bil med vratmi
kviško, razbil bi si bil glavo. Sedaj bi bil mrtev.“

Srečno prideta do palače s zlato streho. Ko
ju zagledate golobici, sestrici, letite jima nasproti
in letate veseli okolo nju. Ko prideta v hlev, poz¬
dravi ju konj v hlevu: „Dobro došla, sedaj zmagamo!
Počivajta tri dni, potem pa, hajdi nad zmaja!“

v-

Tako se zgodi. Četrti dan sede mladeneč na
suhega konja. Bil si je pomogel tako, da so mu
letele iskre iz oči in iz nozder. Letel je ž njim še
hitreje kakor orel, puščiča in veter, kmalu sta bila
v zmajevem gradu, zmaja ni bilo doma. Mladeneč
ujame golobico. Zmaj pride domu, zve, kaj se je
zgodilo in dirja za bežečima. Ravno je hotel za¬
grabiti mladenča, kteri je bil pridirjal že med vrata
svojega gradu, kar ga brcne konj s zadnjima nogama
tako hudo, da pade zmaj brez zavesti na tla. Hitro
skoči mladeneč s konja, potegne meč iz nožnic, pa
mu odseka glavo za glavo. Zmaj se valja v svoji
krvi, ne zbudi se več v življenje. Suhi konj in
konj iz hleva, kteri je bil priskakal, pa poklekneta

I

— 62  —

pred mlaeenča in ga prosita, naj odseka glavi tudi
njima. Mladeneč se ustraši. „Kako bi mogel to?
Kako bi vama, svojima dobrotnikoma, plačal tako!
Tega nečem na svojo vest!“ Ali ona dvanejenjata
prositi in pravita, da bo to le njima na dobro.
Zato njima odseka glavi in — glej dva lepa princa
stojita pred njim. Ta dva vzameta golobici, kteri
ste bili sedli njima na ramo, pobožata ju, poljubita
ju in mladeneč stori isto svoji golobici in naenkrat
so dobile golobice človeško podobo za vselej nazaj,
pred njimi stoje tri lepe princesinje, naj lepša pa
mladenčeva žena.

Veselja ni bila ne konca ne kraja. Črez nekaj
časa se pa poslovita princa, da bi šla po svetu
iskat slave in časti. Sestri pa ostanete pri svoji
omoženi sestri, da bi ji pomogle, kjer bi bilo  treba.
Trgovčiču ni manjkalo drugega, kakor matere. Pa
tudi ta želja se mu izpolni. Nekega dne se pri¬
pelje njegova mati v kočiji s štirimi belimi konji.
To je bil storil čarovnik z dolgim nosom. Stano¬
vitnost trgovčičeva bila ga je ganila, ko je bil zvedel
o tem, saj je imel dobro srce, akoravno je bil
strašen v svoji jezi. Kdor išče sreče, najde jo. Le
pazi naj vsak, da je ne izgubi.

63

Trije zlati lasi Deda-Vseveda.

v

Ceska.

Bilo — ne bilo: Bil je enkrat kralj. Rad se
je potikal po gozdih za zverinami. Nekega dne
goni jelena tako dolgo, da se zgubi. Bil je sam,
pride noč; vesel je bil, da najde kočo. Tu je sta¬
noval ogljar. Kralj ga praša, ali bi mu hotel poka¬
zati pot iz gozda na cesto, dobro bi mu plačal.
„1 rad bi vam jo pokazal 44 , reče ogljar, „ali žena
je bolna, ne morem od doma. Ali kam hočete po
noči? Lezite na hišo v seno, jutri zgodaj vas pa
peljem na cesto/ 4  — Kmalu potem narodi se og-
ljarju sin. Kralj je ležal na hiši, ni mogel zaspati.
O pol noči zapazi spodaj v izbi svitlobo. Pogleda
skoz luknjo v stropu in gleda: Ogljar je spal, žena
ležela je v omedlevici, poleg deteta so pa stale tri
stare ženice, belo oblečene; vsaka je imela v roki
gorečo svečo. Prva reče: „Jaz dajem temu detetu,
da pride v velike nevarnosti. 44  Druga reče: „Jaz
mu pa dajem, da jih premaga vse in naj dolgo
živi? 44  — Tretja pa; ,,Jaz mu dajem za ženo hčerko,
ktera se je rodila danes kralju, kteri tu zgoraj na
senu leži. 44  Na to ugasnejo ženice sveče, vse pos¬
tane tiho. Bile so Sojenice.

Kralju je bilo, kakor bi mu bil kdo porinil
meč v prsi. Do jutra ne zatisne očesa; premišljuje
kaj in kako? da bi se ne zgodilo, kar je slišal.
Ko se zdani, začne plakati dete. Ogljar ustane, pa

64

vidi, da mu je zaspala žena za večnost. „0h uboga
sirota, toži, „kaj počnem sedaj s teboj ?“ ,,Daj mi
otroka", reče kralj. „jaz bom skrbel za njega, da
mu bo dobro; tebi pa dam penez toliko, da ti ne
bo treba, do smrti oglja kuhati. u  —

Ogljar je bil zadovoljen in kralj mu obljubi,
da bo poslal po dete.

Ko pride do svojega grada, povedo mu z
velikim veseljem, da se mu je rodila po noči krasna
hči. Bilo je ravno to noč, ko je videl sam tri
Sojenice. Kralju se pomrači čelo, pokliče svojega
služabnika ter mu reče: ,,Pojde tje v gozd; v koči
stanuje ogljar; daj mu te peneze on ti bo pa dal
malo dete. Vzemi dete in utopi ga na potu nazaj.
Ako ga ne utopiš, boš sam vodo pil!“ — Služabnik
gre, dene dete v košek in ko pride do reke, vrže
ga s koškom v vodo. — „Lehko noč, nezvani zet iz¬
reče kralj, ko mu pove služabnik, kaj je storil.
Kralj je mislil, da sa je utopilo dete, ali ni se
utopilo. Plavalo je v košku po vodi, kakor bi ga
kdo zibal in spalo je, kakor bi mu mati popevala.
Priplava do koče nekega ribiča. Ribič je sedel na.
bregu, delal je mreže. Zagleda plavati nekaj po
reki, skoči v čoln in potegne dete v košku na suho.
Prinese ga svoji ženi in reče: „Vedno si hotela
imeti otroka; tu ga imaš: prinesla nama ga je voda."

Reka teče, leta minejo, z deteta postane krasen
mladeneč, da mu daleč okolo ni bilo enakega.

65

Enkrat po letu zgodi se, da je jahal tod kralj
sam. Bilo je soparno, bil je žejen; zato gre k ribiču,
da bi mu dali čerstve vode. Ko mu pri¬
nese Plavaček vode, zagleda si kralj v njega. „Lepega
mladenča imaš, ribič 44 , reče, „ali je to tvoj sin? u  —
„J?, pa tudi ni“ odgovori ribič, ,,ravno je tega dvaj¬
set let, kar je priplaval po reki v košku kot malo
dete, odredili  smo si ga.“ — Kralj obledi kakor
stena; videl je, da je isti, kterega je bil dal utopiti.
Ali hitro.se zbere, skoči s konja in pravi: „Treba
mi je posla v moj grad, nikoga nimam seboj: ali
more iti ta mladeneč tje?“ — ,,Vaša kraljeva mi¬
lost zapoveduje, mladeneč pojde“, reče ribič. Kralj
sede in napiše svoji ženi kraljici list: „Tega mladenča
kterega ti pošiljam, daj zabosti koj z mečem. Moj
sovražnik je. Ko pridem domu, naj bo storjeno.
Taka je moja volja.“ Zloži pismo, ga zapečati in
pritisne svoj prstan nanj.

Plavaček se napravi s pismom koj na pot.
Moral je skoz velik gozd. Predno pomisli, pride s
pota in se zgubi. Hodi iz hoste v hosto, kar se začne
delati noč. Sreča staro ženico: ,,Kam pa, Plavaček,
kam pa?“ — ,,S pismom grem v kraljev grad, zgubil
sem se. Mati, bi mi ne mogli povedati, kod pridem
na cesto?“ — ,,Danes tako ne prideš več tje, tema
je“, reče starka, „ostani pri meni črez noč; saj ne
boš pri tujih ljudeh, tvoja botra sem u . — Mladeneč
jo uboga; komaj sta bila šla nekoliko korakov, za-

Pripovedke za mladino. I. 5

66

gledata pred seboj lepo hišico, kakor bi bila zrasla
iz tal. Po noči, ko je spal Plavaček potegne mu
starka pismo iz žepa in mu dene v žep drugo, v
kterem je bilo zapisano ; „Tega mladenča kterega
ti pošiljam, daj poročiti koj z najino hčerko; ta je
moj zet. Ko pridem domu, naj bo storjeno. Taka
je moja volja. “

Ko prečita kraljica pismo, reče pripraviti hitro
svatbo. Obe, kraljica in kraljičina se niste mogli
nagledati ženina, tako ljub jima je bil. Hitro so
oženili Plavačka s kraljičino.

Črez nekoliko dni pride kralj domu. Ko pride
in vidi, kaj se je zgodilo, razsrdi se nad kraljico,
da je to storila. ,,Saj si mi poročil sam, naj ga dam
poročiti z najino hčerjo, predno se vrneš!“ odgovori
mu kraljica in mu da pismo. Kralj vzeme pismo,
ogleda pisavo, pečat, papir, — vse je bilo njegovo.
Pokliče zeta in ga upraša, kaj in kako, kod je bo¬
dil? Plavaček pove, kod je hodil, da se je zgubil
v gozdu in prenočil pri svoji stari botri. — „Kakošna
je pa bila? u  — „Taka in taka.“ — Kralj spozna z
njegovih besed, da je to ista žena, ktera je bila pri¬
sodila pred dvajsetimi leti njegovo hči ogljarjevemu
sinu. Misli, misli, pa reče: „Kar se je zgodilo, ne da
se zmeniti, ali tako ne moreš biti moj zet. Ako
hočeš imeti mojo hči, moraš ji prinesti tri zlate
lase Deda-Vseveda.“ Mislil je, da se tako svojega
neljubega zeta naj leže znebi.

67

Plavaček se poslovi od svoje neveste in gre

— kod in kam? ne vem ; ali ker mu je bila
Sojenica botra, našel je lehko pravo pot. Gre dolgo
in daleč, črez gore in doline, črez vode in brodo-
ve, pa pride k črnemu morju. Tu zagleda čoln in
v njem brodnika. „Pozdravi te Gospod Bog, stari
brodnik!“ — „Daj to Gospod Bog, mladi popotnik!
kam pa?“ — K Dedu-Vsevedu po tri zlate lase.“

— „Hoho, takega posla že davno čakam. Dvajset
let že prevažam ljudi, ali nikdo me ne osvobodi.
Ako mi obljubiš, da boš prašal Deda-Vseveda, ke-
daj bode konec mojega dela, prepeljem te.“ Plava¬
ček mu obljubi to in brodnik ga pelje na oni kraj.

Po tem pride v veliko mesto, ali bilo je vse
žalostno. Pred mestom sreča starca; imel je v roči
palico, komaj je lezel. „Pozdravi te Gospod Bog,
starček!“ — Gospod Bog daj, mladeneč! kam pa
greš? u  — „K Dedu-Vsevedu po tri zlate lase!“ —
„Aj, aj, takega posla čakam že dolgo; koj te mo¬
ram peljati k našemu kralju.“ — Ko prideta tje,
reče kralj: „Slišim, da greš k Dedu-Vsevedu. Imeli
smo tu jablan, nosila je jabelka. Kedar je kdo
snedel jabelko, pa če je bil že tudi nad grobom, omla-
del je, in postal je kakor mladeneč. Od dvajset let
sem pa ne nosi jablan več nobenega sadu. Ako mi
obljubiš, da prašaš Deda-Vseveda, ali je za nas še
kaka pomoč, plačam te kraljevo / 4  — Plavaček ob¬
ljubi in kralj ga spusti milostivo,

5 *

— 68  —

Po tem pride v drugo veliko mesto. Bila je
tu pomrla že skoro polovica ljudi. Ne daleč od me¬
sta zakopoval je sin svojega mrtvega očeta, solze
kakor grah, padale so mu z lic. „Pozdravi te Gos¬
pod Bog, žalostni pogrebec!“ reče Plavaček. —
,,Gospod Bog daj, dobri popotnik! Kam pa greš?"
— „K Dedu-Vsevedu po tri zlate lase." — „K Dedu-
Vsevedu? Škoda, da nisi prišel prej. Ali naš kralj
čaka že dolgo takega posla; moram te peljati k

V'

njemu." Ko prideta tje, reče kralj: „Cujem, da

greš k Dedu-Vsevedu. Imeli smo tu studenec, tekla
je iz njega živa voda. Kdor se je je napil, pa naj
bi bil že umiral, koj je ozdravel, in ko bi bil že
mrtev, pa bi ga pokropili s to vodo, koj bi vstal
in hodil. Ali dvajset let je že, kar se je posušila
voda. Ako mi obljubiš, da prašaš Deda-Vseveda,
ali je že kaka pomoč za nas, kraljevo te plačam." —-
Plavaček obljubi in kralj ga spusti milostim

Po tem ide dolgo in daleč po črnem gozdu.
Na sredi gozda zagleda veliko zeleno trato, polno
krasnih cvetic. Na trati pa zlat grad. Bil je grad
Deda-Vseveda, bliskal se je kakor bi gorel. Plava¬
ček gre v grad, ali ne najde nikogar, le v nekem
kotu staro ženico; sedela je in predla. ,,Pozdravljam
te, Plavaček, veselim se, da te zopet vidim." Bila
je njegova botra, pri kteri je bil ostal črez noč, ko
je nosil pismo. „Kaj te je pa prineslo sem ?" „Kralj
reče, da bi bil zastonj njegov zet, poslal me je po

tri zlate lase Deda-Vseveda . 44  — Starka se nasme¬
je pa reče: ‘„Ded-Vseved je moj sin, jasno Solnce.
Zjutraj je fantič, o poldne mož, zvečer pa starec.
Jaz ti preskrbim tri zlate lase z glave njegove, da
ne bom zastonj tvoja botra. Ali tak, kakoršen si,
ne moreš ostati tu. Moj sin je sicer dobra duša,
ali kedar pride zvečer lačen domu, moglo bi se
zgoditi, da te speče in za večerjo poje. Tu je prazna
kad, poveznem jo na te . 44  —Plavaček jo prosi še,
naj bi prašala Deda-Vseveda za tri reči, ktere je
bil obljubil na potu, da bo prinesel odgovor. —
,,Bom že prašala 44 , reče starka, ,,pazi, kaj poreče . 44

Na enkrat zahruje zunaj veter; skoz zapadno
okno prileti Solnce, starček s zlato glavo. ,,Duham,
duham človečino ! 44  zavpije, ,,nekoga imaš tu, mati ? 44

— „Zvezda dnevna! koga bi pa mogla imeti tu, da
bi ga ti ne videl? Ali taka je: celi dan letaš po
božjem svetu, tam se naduhaš človečine; ni čudo,
da jo še duhaš, ko prideš žvečer domu . 44  Starček
ne reče nič na to, ampak sede k večerji.

Po večerji položi svojo zlato glavo starki v
naročje in zadremlje. Ko vidi starka, da je že za¬
spal, utrga mu en zlat las in ga vrže na zemljo —
las zasvoni kakor struna. „Kaj češ, mati ? 44  vpraša
starec. — „Nič, sinko, nič! dremala sem in snula
sem čudne sanje . 44  — „Kaj se ti pa je senjalo ? 44

— Senjalo se mi je o nekem mestu. Imeli so tam
studenec žive vode: kdor se je je napil, ozdravel

70

je; pa če bi bil umrl in bi ga bili poškropili s to
vodo, oživel je. Ali od dvajset let sem voda n;
teče več; ali je kaka pomoč, da bi tekla zopet?“ —

,,Lahka je pomoč: v studencu na izvirku sedi žab-;
ne daje vodi teči; ako ubijejo žabo in studenec
očistijo, poteče voda kakor prej.“ —

Ko starček zopet zaspi, utrga mu starka
drugi las in ga vrže na tla. „Kaj ti je, mati?“ —
„Nič, sinko, nič! dremala sem in čudne sanje sen
senjala. Bila sem v mestu. Imeli so tam jablan
rodila je jabelka: kdor je postaral, pa je snel ja-
belko, omladel je. Ali od dvajset let sem ne rod'
več sadu: ali je kaka pomoč?“ „Lahka je pomoč.
Pod jablano leži gad, vso moč ji jemlje. Ge ga u -
bijejo in jablan presade, rodila bo kakor prej“.

Starček zaspi zopet in starka mu utrga treti
las. „Kaj me ne puščaš spati mati?“ reče starec i
hoče ustati. — ,,Leži, sinko, leži! ne huduj se, ni¬
sem te zbudila rada. Ali zadremala sem in senjala
sem zopet čudne sanje. Senjalo se mi je o brod
niku na črnem morju. Dvajset let že prevaža ljudi,
pa ga nikdo ne osvobodi. Kedaj bo konec njego¬
vega dela? — „Neumne matere sin je! ako da
drugemu veslo v roke in skoči sam na breg, bode
ta brodnik. Ali sedaj pusti me v miru: zjutraj mo¬
ram zgodaj ustati, da grem sušit solze, ktere toč^
kraljeva hči vsako noč za svojega moža, oglarje¬
vega sina, kterega je poslal kralj po moje tri zlate lase. “

71

Za rano zabuči zvunaj veter, v naročji svoje
matere zbudi se na mesto starčeka, krasno zlato¬
laso dete, božje Solnčice. „Z Bogom“! reče svoji
materi pa zleti skos vshodno okno vun. Starka pa
odvezne kad in reče Plavačku: ,,Tu imaš tri zlate
lase, kaj je pa rekel Ded-Vseved na tri vprašanja, to že
tako veš. Pojdi z Bogom! več me ne boš videl, saj
tega ne trebaš več“. Plavaček se zahvali starki prav
lepo in odide.

Ko pride do prvega mesta, upraša ga kralj,
kako novico prinaša. —* „Dobro!“ reče Plavaček,
pustite očistiti studenec in ubiti žabo, ktera sedi na
ižvirku, pa vam bo tekla voda kakor prej.“— Kralj
ukaže hitro storiti tako in ko vidi, da teče voda zopet
s polno močjo, podari PJavačku dvanajst konj belih
kakor labudi in na njih toliko zlata in srebra in
dragega kamenja, kolikor so mogli nositi.

Ko pride do drugega mesta, upraša ga kralj, ka-
košno novico prinaša.— ,,Dobro!“ reče Pluvaček,
..pustite izkopati jablan, na korenu najdete gada, tega
ubite; po tem ušadite jablan drugam in rodila vam
bo sad kakor prej.“ Kralj ukaže storiti to in jablan
se odene po noči s cvetjem kakor bi jo bilo posuli
s rožami. Kralj je bil tega zelo vesel in podari Pla¬
vačku dvanajst konj vrancev, črnih kakor krokarji
in na njih toliko bogatstva, kolikor so ga mogli nositi.

Plavaček gre dalje. Ko pride do črnega mor¬
ja, upraša ga brodnik, ali je zvedel, kedaj bo osvo-

72

bojen. „Zvedel sem 44 , reče Plavaček, „ali pelji me
prej na uno stran, pa ti povem 44 . — Brodnik se je
obotavljal sicer, ko pa vidi, da mu druge pomoči, ni
prepelje črez morje njega in njegovih štiri in dvajset
konj. „Ako boš sedaj prevažal koga 44 , reče Plavaček,
daj mu veslo v roke in skoči na breg, pa bode ta
brodnik mesto tebe.

Kralj svojim očem ni hotel verjeti, ko mu pri¬
nese Plavaček tri zlate lase Deda-Vseveda, hči nje¬
gova je pa plakala, ne od žalosti ampak od veselja,
da se je vrnil zopet. „Kje si pa dobil te konje in
toliko bogastva? upraša ga kralj.— ,,Prislužil sem
si vse to 44 , reče Plavaček in pove kako je pomogel
temu kralju do jabelk, ktera delajo iz starih ljudi
mlade, drugemu kralju pa do žive vode, ktera o-
zdravlja bolne in oživlja mrtve. —,,Mladeča jabelka
živa voda ! 44  pravi kralj na tihem; ko bi snel jabelko,
omladel bi, in ko bi umrl tudi, ta voda bi me oži¬
vila . 44  Hitro se odpravi na pot po mladeča jabelka
in po žive vode — ali ni se še vrnil.

Tako je postal oglarjev sin zet kraljev, kakor
je bila prisodila Sojenica, kralj — pa prevaža še
vedno ljudi črez črno morje!

m

m

§

I

■ ».m; .&■

.1



NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA

0000042G998


.•* .


•£w 7,A/ /h&v-, “ v *

f

HsM


•;j.V. * 5 a 1 .

»,V

Y> * ;
%/W f
i+fj,

VAv.i

- . -<


\ K-,*

m  ■

mBNmkt:

Jm

•f.