270
Nekoliko iz zgodovine iznajdb sploh.
I.
Ko je Bi»g zemljo vstvaril, je bilo na nji se marsikaj sirovega in nepopolnega. Se ve. da bi bil koj vse prav popolnoma narediti mogel, če bi bil hotel. Ali po svoji neskončni modrosti je spoznal to za ljudi nevgodno.
Sej je tem svojim stvarem um in pamet dal, da zamo-rejo mnogoverstne reči, ktere jim zemlja daje, v svoj prid ei obračati. Delo ali koristno opravilo dela življenje prijetno. Brez <le'a bi bilo življenje ljudi kej nesrečno. Kaj bi ljudje brez dela celi čas svojega življenja počeli? Se ve, da je treba se vsake reči pred učiti; začetek vsak je pa težak. Ložeje in dostikrat veliko ložeje je res vsako delo, če nam je že kdo pred pot pokazal. Pa kdor se, bodi si v kterem koli delu, ne vadi, ne bo nikdar dela kos. Vaja pa tirja časa, in dostikrat silno veliko časa, če hočemo kaj do mogoče popolnosti dognati.
Pervim ljudem ni nihče naprej delal. Pa Bog je zato skerbel, da sd v kraji stanovali, kjer jim je bilo malo delati treba.
Skoraj da je bilo to njih stanovališče v Azii, in sicer v dolinah srednje Azije, kjer ni ne žareče solnce preveč pripekalo, ne silni mraz eeverja jih moril. Tu so rastle naše žita in mnogi drugi sadeži sami po sebi, in tu je tudi domovina skoraj vseh naših žival.
II.
Ljudje so se kmalo pomnožili. Kakor so se bolj in bolj množili, tako so se tudi darovi zemlje bolj in bolj med nje delili. Vsak jih je hotel imeti, in vsak je hotel tega imeti, kar je bilo dobro in kar se mu je bolj prilegalo. Ali je bilo čudo, da je kmalo pohlep in zavist* strasti ljudi podpihal iti kreg in prepir med njimiumel! Pa ne to samo, tudi pože-ljenje, zvediti, ali ni kje drugje še bolje, kakor ondi, je gnalo ljudi s časom, svoje stanovališče zapustiti. Rod za rodom se je razširjal, dalje ali bliže ; t^ so šli tu sem uni tje. Tako so mogli ljudje dostikrat se z divjimi sadeži hraniti kakor tudi v zubljih, pečinah ali izvotljenem drevju si prebivališč iskati. Sila je njih um k delavnosti naganjala, da so si kaj izmislili, s čimur so zamogli svojim potrebam zadostovati. Dostikrat jim je sreča pomožna bila. Tako so ljudje s časom marsikaj koristnega iznašli. Tako n. pr. so si napravljali brambo zoper divje zverine: ojstri ali špičasti kamni in kosti, v začetku samo bati in lesene sulice so bile njih pervo orožje; pozneje frače in loki, ki so že več umnosti razodevali. Dalje so si narejali lope iz drevja in vej, in šotore iz živinskih kož. Šotore so imeli zlasti potujoči pastirji ali nomadi, kteri niso imeli nikjer stanovitnega bivališča. Ko so v kakem kraju vse popasli, so šli drugam si pašnikov iskat.
(Dalje sledi.)
List 70.
Nekoliko iz zgodovine iznajdb sploh.
(Dalje.) III.
V krajih, kjer niso imeli ljudje z domačimi, pa tudi ne z divjimi živalmi opraviti, kjer je pa narava žita in družin koristnih sadežev dajala, so zaceli ljudje zgodaj se s kmetijstvom pečati. Stanovitnih prebivališč so si naredili in bolj složno in pokojno so živeli. Ko se niso imeli ne drevesa, ne brane, ne lopate in druzega orodja, je bil dober hlod lesa m roke so mogle pomanjkanje poljskega orodja domesto-vati. Ko niso imeli ne kose ne serpa, so mogli rastljine ter-gati in puliti. Miatičev ni bilo in žival je mogla zernje iz žita meti. Zernje so jedli ali sirovo ali pa so ga med karanjem meli, dokler niso mlinov znašli.
Da so ljudje ogenj spoznali in se naučili, ga delati, je dobrotljivi Bog skoraj da s tem za ljudi skerbel, da je blisk kako vnetljivo reč vžgal. Morebiti da so ljudje tudi vidili, da so se s tem iskre pokazale, ko je terd kamen na kako rudo priletel ali padel. Zna biti, da so take iskre na kako reč padle, ktero so vnele; da je ta reč kaj časa tlela ali clo gorela in na rečeh, s kterimi je v dotiko prišla, moč razodela, ktera je ljudi očitno'učila, kako ogenj rabiti. Tako so mogli ljudje tudi spoznati, da osrenj mraza varuje, da v tamni noči sveti, da jim zamore jedila peči in kuhati, rad-uioe topiti itd. Rudnine topiti jim je morda najpervo kak gojzden požar, ali pa tudi kak podzemeljsk ogenj   pokazal,
in ko so se naučili rudnine v svoj prid obračati in topiti, jim je bilo mogoče, mnogo lesenega in kamnenega orodja opustiti in namesti tega močnejega rudnenega, zlasti želez-, nega se posluževati. Rud so našli v*časih na poveršji zemlje ali pa v zemlji, iz ktere so jih kopali. Globočeje in globočeje so kopali in dalje in globočeje ko so kopali, več rud so dobivali. Tako se je rudništvo začelo. V prednji Azii in Egiptu so imeli neki že v starodavnih časih rudnike Da niso bili taki, kakor so današnji, si je lahko misliti.
Zdaj je bila marsikterim iznajdba bolj lahka in vspe-sna pot odperta. Ljudje so se v marsikterem ozeru začeli omikovati, pa se ve, da ne povsod enako.
IV.
v        v
Ce človek v družbi živi, dobiva v nji vselej priložnost, moč svojega duha buditi in vaditi, in to temveč, kolikor večja je družba in kolikor večje so njene potrebe. Vsak bi rad druzega prekosil, vsak bi rad kaj bolje storil memo druzega. In tako se izcimijo v človeku po mišljenji in prizadevanji nove misli in iz teh nove iznajdbe. Tudi žlahno prizadevanje, svojemu bližnjemu koristiti, spodbada marsi-fc>ero glavo k novi delavnosti, in ga napelje k iznajdbam, Ktere življenje bolj složno delajo in znanosti množijo. Med poslednje se štejejo tudi iznajdbe za izbistrovanje uma in za naučenje prav koristnih, in deloma prav vzvišenih vednost. Tako prihaja človek bolj in bolj popoln. Bolj urno napredovanje omike se je pokazalo zlasti od časa, ko so krepki možje deržave ustanovili. Obertnije in kupčija so odslej dalje in dalje korenine poganjale.
List 71.
Nekoliko iz zgodovine iznajdb sploh.
(Dalje.)
V.
Mnogo id mnogo reči, ki so bile v starih in pa tudi v pozuejih časih iznajdene, je bilo po naključbi iz-najdenih. Prav mnogo teh iznajdb, zlasti novejših časov je pa vspeh globocega premišljevanja, ©jstro- in bistroumnosti in vaje. Ce pa preudarimo celo versto iznajdb po neštevil-nih potrebah ljudi današnjega dne, od vstvarjenja zemlje do danes, vidimo, da je med tem več tavžent let preteklo, da je bilo v poslednjih stoletjih novega časa več novega iznajdenega, kakor pred v tavžent letih.
Da niso vsi narodi zemlje enako napredovali, da so ne-kteri po poti izobraževanja ročno naprej stopali, drugi pa dalječ, dostikrat silno dalječ zadej ostajali; in da je tudi v časih izobraževanje tako hitro odsedalo, da bi smeli reči, da je letelo, pri druzih pa le lezlo, kakor polž, še pri druzih pa še tako ne; da se še zdaj na zemlji ljudstva nahajajo — tako imenovani divjaki — kteri so še vsi v pervotoem stanu nature: zamore vsega tega marsikaj krivo biti. n. pr. kakovost dežele, v kteri ljudje prebivajo, pridelki in obnebje ta-
282
jiste, navada enoličnega življenja, zlasti zavoljo prevelike daljave od druzih narodov itd. Pomislimo le živež, obleko in stanovališča tistih divjakov, kteri se še zdaj v množin neobdelanih deželah nahajajo. Kako sirovo je vse pri njih! Pomislimo pa mnoge reči, ktere služijo Evropejcem za živež, obleko, prebivanje, razveseljevanje itd. Kako mnogo-verstne, kako ugodne, kako lepe so te! Se ve, da živimo mi Evropejci tudi v kaj umetno osnovanih deržavah, zamorci in Hotentoti pa v svobodni divjosti. Pa vendar so bili časi, da so bili narodi, kteri stoje zdaj na najvišji stopnji izobraženja, umni divjakom v neumnosti in nevednosti podobni. Sej so ti izobraženi narodi še pred 200 leti v co-pernice verovali in, Boga bodi potoženo! marsikje še danes verujejo. Sej pred 450 leti še bukev niso imeli. Sej pred 1000 leti še ni bilo povsod mest in vasi, kakor jih je zdaj!
VI.
Da je bilo pa že v starodavnih časih narodov, kteri so umeli pridelke matere zemlje izverstno rabiti in požlahno-vati, kteri so imeli sploh že mnogo znanost, to se mora pač zlasti kakovosti njihne dežele pripisovati. Tako je v Indii zemlja sila rodovitna in bogata obrodkov vsake verste, kakor n. pr. kožuhovine, bombaževine, rastljin za barve, dišav, žlahnih in nežlahoih rudnin, žlahnih kamničev, biserov itd. Tako je zidarstvo v Indii že zgodej visoko stopnjo dospelo. Že v starodovnosti so imeli tu krasnih umetnijskih izdelkov, dragocenih olepšij itd.
Enako so se stari Egipčani z veličanskimi zidarijami obnašali, kakor tudi v zemljornerstvu, zvezdoznanstvu in zdravilstvu. Z iznajdbami in obertnijami so še posebno Fe-ničani sloveli, in med druzimi se pripisuje njim iznajdba stekla in barvanja. Umeli so tudi tkati, lepotije in lišparije, zlatenine, srebernine in blago iz kositarja, slonokosti, go-ravca (Bernstein) itd. izdelovati. Tudi izverstni mornarji so bili. Tudi Babilončanje so bili umni tkavci. Izdelovali so dragoceno svilinino, vsaktere lepotije in lišparije, pečatne perstane, lepo dišeče vode in mazila. Kaldejci so bili izurjeni zvezdogledi, malarji itd.    (Dal. si.)
List 72.
Nekoliko iz zgodovine iznajdb sploh.
(Dalje.)
VII.
Kdo je v starodavnih časih to ali uno iznajdel, potem kje in kdaj? ni natanko znano. Še naj važne je in najum-neje iznajdbe tistih časov, kakor postavimo, iznajdbe pisanja rajtanja, zvezdoslovja, zdravilstva, umetnost kruh peči, presti, tkati, rado topiti in kovati itd. segajo v tamne starodavne čase. Stari so v iznajdbe vselej kako basen ali pravlico vpletali. Zavoljo tega se pri takih prigod ban ni nič prav vedlo, kako in kaj. Navadno je mogla vsaka nova in koristna reč, ktere izvirka niso zamogli povedati, od kterega njih bogov ali junakov izhaja. Tako so Egipčani iznajdbo rudnin bogu Oziridu pripisovali, in Sol, Oceanov sin, je po njih pravlici znanstvo rudnin iz iztoka čez morje v Grecijo prinesel. Titanom sploh se zahvaljujejo stari Greki za pervo poznanje rudnin in njih izdelovanja. Ko so pa Ti-tani pokončani bili, je ž njimi tudi to znanje v Grecii minulo; potem pa so Kade m in drugi novi naseljenci radni-štvo v tej deželi sopet obudili. Egipčani pripisujejo iznajdbo drevesa (pluga) in sejanja žita tudi Oziridu; Greki in Rimci pa menijo, da je Cerera drevo iznašla. Saturn ni le serp in koso, * temuč tudi cepljenje drevja iznašel. Vulkan je oče kovačev, — Bakus ali kakor drugi ter-dijo,   Tifon   je učil vino delati.   Grekom   velja Minerva,
286
Feničanom N o e m a ko* perva predica in tkalka. Merkur je bil pervi zdravnik, Apolon pervi ranocelnik, in Eskulap je po mnenji Grekov in Rimcov zdravilstvo bolj spopolnil. Iznajdbo vozov pripisujejo Greki in Rimci tudi bogovom. Homer imenuje Minervo, Ovid pa Vulkana pervega kolarja. Koliko vere ia gotovosti je v te basni etaviti. ni treba obširneje razkladati.
VIII.
Toliko je pa gotovo, da se je mnoge prav važnih reči ob času med Abrahamom in Mojzesom iznajdio. To nam prav jasno pričujejo Jobove in Mojzesove bukve. Znali so takrat že sočivje in meso kuhati, meso peči, žito mleti (čeravno ne prav somlevati) in nekak kruh iz njega peči, olje iz olivk iztiskovati, koče staviti, prejo presti in platno tkati ter oblačila šivati. Pečali so se že s poljodelstvom in živinorejo, tudi vertnarstvo so že poznali. Imeli so drevo, se ve, da ne tako, kakoršno je naše, brano, serp, mlatisnico, tiskavnico za olje (prešo) itd. Dalje jim je bilo rudarstvo že znano, namreč so umeli že v gorah kopati, v jamah kuriti; imeli so plavše, fužine, kladva in nakove. Kovali so že bronaste uhane, perstane in druge lepotije; obrezovali drage kamniče, imeli so zlate in sreberne dnarje.
Gotovo je dalje, da so Greki že sirovo maslo in sir poznali; Greki in Rimci so sploh že drevje cepiti znali, in da so Rimci ne samo, kekor drugi narodi pred njimi, že ročne mline in mline s konji, ampak tudi že mline na vodi imeli.
Tiče v zanjke loviti so znali že o Davidovem času ; tudi so Greki že vabljenkov, mrež in limanc za to se posluževali. V starih časih so tudi štirinožne živali v mreže in zanjke lovili. Iz Virgilija vidimo, da je tudi čbelarstvo že starim narodom bilo znano. Njive gnojiti so umeli že najmanj 600 let pred Kristusom. Se pred so jedli jagode divje terte ali pa so pili sok iz žmetih vinskih, kakor tudi sok druzih jagod.
Stari so imeli, ne le kamnitno sol, ampak tudi sol iz morske vode narejeno. Dragocena svilna roba in druge drago barvane tkanine, steklene posode, steklene zerkala, lončene posode itd. pričujejo, da so bili stari narodi v teh rečeh precej omikani. — Perve barke so bili čolniči, v začetku izdolbljene stebla dreves. Stari Feničani so imeli pa tudi že dobre barke. Greki in Rimci so poznali solnčne in vodne ure, ktere se pa že pred njimi Kaldejci in Egipčani iznajdli.
Z zdravilstvom so se že stari Egipčani pečali; sploh je to ena najstarejih umetnost. Najstareji vertje, kakoršne so imeli že morda ob času Mojzesovem, se ne dajo primerjati s sedanjimi. Ako pa pomislimo v zraku visečeh vertove babilonske kraljice Semiramide, od kterih Plini govori, sadne in cvetlične verte Hesperid, Sircov itd. sploh zabavno vertnarstvo Orientalov, zlasti Kitajcov, moramo spoznati, da so bili stari narodi že umni vertnarjL
Boba in repe, ki se šteje med najstareje jedila iz rastlinstva, so imeli Greki in Rimci že več plemen; pa tudi že čebulo, luk in več druzega sočivja so poznali. Prebivavci srednje Evrope, kteri so bob, repo in take sadeže posebno radi jedli, so tudi že zgodaj špargeljne sadili. Današnje dni ni razun žita v teh in tudi v naših krajih med vsimi sadeži nobeden bolj obrajtan in koristen, kakor krompir, kterega je Anglež Franc Drake v letu 1586 iz Brazilije v Evropo prinesel. V naših krajih so še le pred kakimi sto leti spoznali, krko dobroto nam je Bog s krompirjem poslal.
List 73.
Nekoliko iz zgodovine iznajdb sploh.
(Dalje.) IX.
Kakor so Greki že zgodaj moževe imeli, kteri so v mehaniki in matematiki sloveli, tako so imeli Rimci izverst-no-slavne kipotvorce, stavbnike in kmetovavce. V Palestini, domovini Izraeljcov, so imeli mnogo živine, dišečih mazil in olj, s kterim so kupčevali in si živež služili. — V Azii je mnogo nerodovitnega sveta, zlasti v peše'nih pušavah. V severnih krajih tega dela sveta je premerzlo, v južnih prevroče, da bi mogla narava marsikaj obroditi. Pa Azija ima tudi mnogo rodovitnih dežel, n. pr. tacih, kterih gore so bogate žlahnih rud in kamnov. Tudi ima v južnih krajih drazih rastljin in v morji dokaj drazih biserov. Tudi Afrika je bogata naravnih obrodkov, pa manj kakor Azija.
Evropa nima toliko žlahuih rud in kamnov, ne drazih dišečij in krasnih rastljin, da bi se mogla z Azijo in Afriko meriti. Zato pa Evropejcov ne overa prevelika vročioa ali pa preosorni mraz v njih delavnosti.
Tako so zamogli Evropejci ne le, kar se tiče umetnost, temuč tudi v učenosti toliko lože najvišjo stopnjo omike doseči. Na tej stopnji stoje zdaj posebno Angleži, Francozi, Nemci Italijani, in — ako Bog dade in sreča junaška — jih morajo tudi Slovani doiti.
X.
Ko so Rimci v naše kraje prišli, menda še ni bilo mest. Sčasoma so bile zidane in z Rimci se je tudi nekoliko omike v naše kraje priselilo. Ali pozneje preseljevanja narodov   in z njimi združene   vojske  so za več časa  tudi to
290
zaterle in se le s keršansko vero eo se zopet po malem umetnosti, obertnije in kmetijstvo opomogle. Bolj ko se je število mest narašalo, bolj se je izebraženje razširjalo. Z mestnimi obert nijanii se je kmetijstvo širilo. Mo-čirue, puste, porašene kraje so obdelovali, gojzde posekovali in namesti njih polje nadelo vali. To se je zlasti v 14. stoletji godilo. Ta čas so že začeli ceste delati. Pa sploh in bolje delati so jih začeli še le proti koncu 18. stoletja.
Kola ali vozovi so bili sicer že v starodavnih časih znani, n. pr. Egipčanom in drekom, in Greki kakor tudi Rimci so imeli že nekake prav krasne kočije. Pa še le v poslednjih sto letih so jih tako popolnoma začeli delati. Ce pa še celo železnice, ktere so v poslednji polovici 18. stoletja izuajdli, tu sem štejemo, moramo reči, da ni mogoče, sredstva za urno in po mogočosti varno prevaževanje ljudi iz enega kraja v druge še na bolj popolno stopnjo povzdigniti.
Tlak so imele sicer že mnoge mesta pred Kristusovim rojstvom, pa še podoben ni bil tlaku današnjih večjih in lepših mest. Nektere mesta starih časov so imele tudi že, vsaj po veličin ulicah svečavo, n. pr. Autiohija in Rim. Pa dolgo je terpelo, preden je dobrota te naprave povsod spoznana bila. Sej so celo v Parizu še le v drugi polovici 17. stoletja začeli ulice ponoči razsvitljevati, v družin mestih pa še pozneje. Angleži so začeli v začetku tega stoletja z gazom razsvitlovati, pa še le zdaj so začeli v večjih mestih se te svečave bolj poprijemati.
Kaj koristna naprava so naše pošte, in silno veliko eo pripomogle k razširjenju omike ljudi in k prijetnosti življenja. Že rimski cesar Avgust je imel pošte, pa misliti se da, kakošne so bile memo sedanjih. V letu 1793 je Francoz Chap pe telegrafe iznajdel. Ta iznajdba se sme gotovo ena najlepših in znamenitih imenovati« Imeli so res že v prejšnih časih naprave, s kterimi so po posebnih znamenjih si važ-uise prigodke naznanovali; pa senca današnjih telegrafov niso bile.
List 74.
Nekoliko iz zgodovine iznajdb sploh.
(Dalje.)
XI.
Svetilnice (laterae) so imeli že v najstarejih časih. Tudi vojaki so jih nosili sabo ponoči potovaje. Pa lateme kakor lauipe so današnje dni silno popravili. Angležu Da-vy-u, kteri je tudi na Krajnskem dalj časa živel in kteri je toliko koristnih reči iznajdel in izmislil, bo radarjem v hvaležnem spominu živel za lampo, s ktero smejo zdaj brez skerbi po jamah po svojih opravilih hoditi.
Olikane (lakirane) reči za marsiktero rabo so imeli Japanci in Kitajci že davnej. Evropejci, zlasti Angleži in Nemci, so pa v izdelovanji takega blaga, posebno kar le-post utiče, silno dalječ prišli.
Svetilnike za varnost mornarjev so imeli že stari. Današnji so memo unih, se ve da, veliko popolneji, kakor sploh toliko reči. V 14. stoletji so iznajdli kompas, kteri kaže na morji enako in še bolj varno pot, kakor svetilniki. Ako so vedli že stari Kaldejci, Egipčani in Kitajci s sonc-
294
Dimi, vodnimi in peskinimi urami dneve po arah deliti, so bile vendar ure s kolesci in težili, ktere so bile v 11. stoletji iznajdene, bolj složne in ugodne. Začeli so v tem času tudi že ure v zvonikih in sploh na javnih poslopjih ua-pravljati. V pervih letih 16. stoletja so žepne ure iznajdili. Ni kmalo kaj lepšega, umnišega in konstnejega od teh mašinic. Današnje dni je ta umetnost kaj spopolujeoa.
XII.
V   10. in 11. stoletji so iznajdili mline na sapo, ktere so se le v 16. stoletji Holandci popravili. Konec 13. ali v začetku 14. stoletja so perve orgije zapele; par stoletij pozneje so začeli z oljnatimi barvami mala ti, in v 14. stoletji z mašinami d u ar je kovati. Te iznajdbe vse si Nemci pripisujejo, in Nemec je bil tudi, kteri je v letu 1440 iznajdel umetnost tiskarstva. Nekaj let sem imamo tudi ur not i 8 k ar ne, ktere tu in tam namesti človeških rok tudi hlap goni. V sredi 15. stoletja so začeli podobe v baker (kufer) vrezovati in natiskavati, pred nekimi 60 leti pa so dobili perve kamnotise. Tudi to so iznajdbe Nemcov.
Kitajci, Indijani in drugi stari narodi so znali že podobe v les rezati. Pa, kakor marsiktero drugo reč, so Evropejci tudi to umetnost iz novega iznajdili in na višjo stopnjo popolnosti spravili, kakor je kdaj pri druzih narodih bila.
V   11. stoletji so prinesli Arabi v Evropo umetnost, iz bombaževine ali pavolje papir delati. V 13. stoletji so znali pa že Evropejci ga iz platna narejati. Že v 14. stoletji so poznali žage in v sredi 16* stoletja so že krajce (špice) klepali.
Bert. Švarc je, kakor se bere, v 14. stoletji smodnik ali prah za streljanje (pulfer) iznajdel; pa verjetneje je, da gre ta čast, kakor tudi iznajdba pušk, Ki-tajcom že v pervih stoletjih po Kristusu. V sredi 17. stoletja je bila zrako-sisalka in električni kolovrat (Elektrisiirmašine), iznajdena. Več inštrumentov za muziko, zlasti klavir, se pripisuje 18. stoletju. Angleži so še le v sredi pretečenega stoletja s premnogimi iznajdbami sloveti začeli, med kterimi gre hlap ono m in železnicam pervo mesto.
XIII.
Egipčani in Kitajci so bili že v starodavnih časih iz-verstni lončarji. Tudi Greki so lončarsko strugo poznali. Še dandauašnji posnemajo lončarji podobe marsikterih starih posod. Porcelan, najličneje persteno blago, so delali Kitajci že davno davno. Evropejski porcelan so začeli pred kakimi 155 leti najličneje v Saksonii delati.
Razun me sin ga je bilo tudi jeklo že starim znano. Kar jeklo zadeva, so v poslednjih časih več, posebno za mašine koristnih sort iznajdili, n. pr. angležko lito jeklo. Avstrijanski stotnik Uhaci je današnje dni umetno izdelovanje jekla iz navadnega železa iznajdil, ktero se je po mnogih skušnjah mnogo ličneje in terdneje od angležkega litega pokazalo.
Tudi noži so bili že starim znani, zlasti marsikteri obertnijski noži. Vilic še v starih časih niso imeli, ampak vilicam podobne orodja so rabili. Kavo so Arabci pervi pili. V naše cesarstvo je prišla ta pijača o času, ko so Turki Dunaj oblegovali, pa po poljskem kralji, Sobieski z imenom, odgnani bili. Arabci so tudi umetnost, iz vina žganje delati, v Evropo prinesli. Oni so tudi že znali, kakor se misli, iz sladkorničnega soka sladkor ali cuker kuhati. 01 (^pivo) so tudi že stari pili. Piše se pa, da ga je flanderski kralj Gambrin z imenom, pervi kuhal &j.
*) V Vratislavu   v pruski Silezii  je bila nekdaj   stara podoba tega kralja iz lesa izrezana in pod njo se je bralo v nemškem jeziku:
Gambrinus icerd ich genannt,
War Konig vom flandrischen Land;
Aus Gerste haV ich Mal% gemacht,
Das Bierbrauen szuerst erdacht:
Drum solit Ihr die Brauer mit Ehren begaben,
Weil sie einen Konig *um Meister haben.
Vse te umetnosti so bile pozneje, zlasti poslednje čase mareikako spopolnjene. Arabi so tudi že vročega vodnega hlapa se posluževali, namreč za kuho jedil. Kako mnogotere so pa iznajdbe v naših časih, s hlapom kuhati, kuriti, mašine goniti itd. je slednjemu omikanemu znano.
List 76.
Nekoliko iz zgodovine iznajdb sploh.
(Konec.) XIV.
Gasilnice bo bile že Grekom znane. Netilne in iz-votljene zerkala je že stari Arhimed rabil. Očala (špegle) so bile znajdene v 13., perspektivi in sostavljeni drobnogledi (mikroskopi) pa v 16. stoletji. Te orodja, zlasti perspektivi, se štejejo med najvažneje iznajdbe. Za koliko iznajdb na obnebji in za koliko koristnih rab v navadnem življenji se imamo njim zahvaliti! S temi za učenosti in umetnosti tako koristnimi iznajdbami se vjemajo v 17. stoletji iznajdeni zrakomeri (barometri) in gorkomeri (termometri.)
Poslednje leta 18. stoletja sta Francoza Montgolfier in Charlier balone iznašla. Nihče bi ne bil pred mislil, da zamorejo ljudje tudi po višavah se iz kraja v druge kraje podajati. Posebne važnosti pa je po Amerikanu Franklinu iznajdeni bliskovod. Koliko tolažbe imamo po njem v hudih vremenih! Skoraj o tistem času je Italian Volta s svojimi, po njem imenovanimi steberci mnogoterim ukem fizike in kemije pot nadelal. Obe učenosti, združene, ste v tolikterih ozerih k izobraženju in omiki ljudi pripomogle. Spopolaile ste že davno mnoge umetnosti navadnega življenja, obert-nijstva, kmetijstva in zdravilstva. Da bi skoraj čas prišel, ko bodo Slovenci Vertovcovo kemijo pridno preberali in v svoj prid obračali.
XV.
Z računstvom so se že iztočni narodi pečali, posebno Kaldejci in Egipčani. Zlasti so imeli Kaldejci perve zvez-doslovce, kteriso tudi perve sončne ure narejali. Se ve, da so iznajdbe poslednjih stoletij zvezdoslovje kakor matematiko sploh na stopnjo povzdignile, na kteri današnje dni stoji. Ne moremo se zderžati in izreči, da je naš slavni rojak Vega matematiki zelo na noge pomagal. Kako krasne vspehe, ne le za zvezdoznanstvo, ampak tudi za omiko sploh, ima znajdba tedanjega ozvezdja po Slovanu Koperniku, kterega ime bo na veke živelo. In kako važno je bilo za zvezdoslovje, da je slavni Heršel nove planete na obnebji znajdel, kterih še vsako leto več in več na nebu izpazujejo! Kar so greški modrijani, n. pr. Pitagor, Platon, Talet, Evklid, Arhimed in več druzih za matematiko storili, še velja v naših časih in ne bo prešlo do konca sveta. Zlasti pa so od 15. stoletja Angleži, Nemci, Francozi in Italjani — Slovani so se od nekdaj radi zatajevali! — za te znanosti si zelene vence pletli, pa dostikrat tudi silne boje z vražami prestati imeli, ktere tudi še današnje dni tu in tam v duhu puhle podpornike imajo.
Iudi, Egipčani in Greki so poznali že mnogover^tna orodje za muziko, s kterimi so sebe in svoje bližnje razveseljevali. Egipčani in Kaldejci so rabili zlasti trobila, po-savne, rogove. Ti so tudi že z malarijo se pečali; pa še le Greki so spravili to umetnost na višjo stopnjo popolno-mosti. Kako visoko so pa v tej umetnosti pozneje drugi narodi, namreč Italiani, Španijoli, Nemci, Francozi, Nizozemci prišli, to razkladati, bi mogli več bukev pisati.
302
XVI.
Nihče ne bo tajil, da je bilo iznajdenje Amerike po Krištofa Kolumbu ena najvažnejih prigodb, kar je »vet vstvarjeu. To se je zgodilo v letu 1492. Popihati se ne da vpljiv tega iznajdenja do zuanstva dežela in narodov in do neštetih umetnost življenja. Mnoge druge iznajdbe so bile sopet drugače ljudem koristne. Med take smemo šteti napravo lekarnic ali apotek, po Arabih v 9. stoletji. V Evropi so imeli perve lekaruice Španijoli. Ako so doslej le sploh naštete iznajdbe, — iskre božje modrosti, izkre-sane iz človeškega uma — že človeškemu rodu, kamor so padle, toliko pripomogle spoznati in spoznavati Stvarnika in njegovo neskončno dobroto in modrost, naj še v sklepu poslavimo ime moža, kteremu se ima morda celi današnji rod zahvaliti za zdravo telo, lepo postavo in sploh za življenje. Ime tega moža je Jener, Angleža, ki je učil pervi koze cepiti. Koliko ta beseda pomeni, spozna slednji, kteri pozna kolikaj ali iz pripovedb ali iz pisem ali pa iz lastne skušnje, kaj so cepljene koze.
Toliko naj zadostuje dragim bravcom o iznajdbah. Ako nas Bog zdrave ohrani, bomo kmalo še kaj koristuega in prijetnega povedali.