LISTEK. V droštvu. Crtioa; spisal Ivan Solnce. Sestnajstletni Mihael Brumen je gledal svet že skozi svoja lastna očala. Oče ,Ianez je bil mrtev, mati Ana je ostala vdova, in tako je nioral za^eti Mihael samostojno misliti in preudarjati, kako inu je gospodariii z o^to- im posestvom. Kadar so s;; v nedoljo po[)oldne sbajali vaški fantjQ pri Zadiavčevem Karlu, mu je jasno stopalo pred dušo prepričanje, da ne spada vefi v njib krog. Njib pogovor mu je bil preotročji, prelahkomiseln. A tudi med može, ki so se zbiraji najrajše pri starem Mlinarju. še si ni pra\- upal.Tiho bi moral med njimi sedeti in zdelo se mu bi, da ga vprašajo z oCmi: Kaj pa to drevesee med starimi hrasti ? Vendar pa je bil prepričan, d;; je njegovo mesto med njimi, ki ;:ovorijo resno in telitno ter gledajo naprej. Ostal je torej doma ter x%el v roke časnik, ki Se ga ni imel časa prečitnti. V nedeljo bo pri cerkvi sv. Marka društveno zborovanje. Ni še bil pri nobenem takera zborovanju. Sedaj je gospodar in treba Je, da vidi in čuje, kaj se po svetu godi. V nedeljo bo šel v društvo. Večernice so minfle. Miha«l Bmmen je stopil iz perkro, si otepel zaprašena kolena ter si popravil klobuk. Gospod kaplan je hitel v župnišče, da je poyršna suknja v zraku letela za njim. Pred i$olo pa je staj mladi učitelj Strelec s pevskimi notami pod pazduhn ter z zadovoljstvom gledal ljudi, ki so se vsipavali iz cerkvre. Ljudje so se mirno pogovarjali med »eboj ter čakali. Le nekaj otrok je oziraje se na vse strani in se sladko smejoč odbajalo ter z glasnimi koraki nedeljskih čevljev ubralo svoja pota proti domu. Gospod kaplan je stopil iz župnišča v navadni obleki, brez talarja. Med ljudstvom pred cerkvijo sa je zganilo: ,,2e gredol Pojdimo!" V manjših in večjih skupinah so se Ijudje spušCali ptoti Kocmutu, kjer je bila društvenii dvorana. iMihael Brumen je šel sam. Bil je vznemirjen. Sel je prvokrat pot v društvo. Ni ttil ud. Ali bo ga kdo kaj izpraševal? Hudega ne more biti. Nekaj mu je govorilo, da mora iti to pot. Obrniti bi se ne mogel ve6. V društveni dvorarti se je postavil ob zadnjo steno. Njegovo radovednost, ki ga ie silila naprej, je premagala umljiva nesigurnost ob prvem otfisku. A oko se mu je na Široko odprlo ter se hlastno napajalo z novlmi slikami in prizori. Na odru je stal Košarjev JerneJ, društveni predsednik, ter resno gledal proti gospodu kaplanu, ki se ;ie nosvetoval z učiteliem Strelcem zaradi petja. Košarjev Jernei je bil sobni slikar in je več fiital kakor drugi ljudje. Slovenščino je govoril tako pravilno kiakor gospod kapljan na prižnici. Solski otroci so se radi norčevali iz njegove skrbno počesane govorice. Mihael Brumen ga je spoznal, ko je prišel k njim iskat iiarodnih noš, starib slik in drugih starin za Zgodovinski muzej v Mariboru, Ni razumel, kaj je govoril, toda dobil je utis, da so bili njegovi nazorS modri, višji od nazorov, ki jih Je slišal vsak dan ter da Košarjev Jernej res več ve in blažje čuti ko tnnogi drugi. In njegova pravilna govorica se mu ni zdela več čudnfk Pristojala mu ie dobro kakor nedeljska sukuja. Okoli gospoda kaplana in učitelja so se za6«li zbirati pevci in pevke. Ciričey Francelj |e pačil svoi obraz, krivdl zgornji del svojega telesa in za vsako besedo se niu je okolica, ki ga je slišala, nasmejala, Mihael Brumen ga je dobro poznal. Hodil je mimo njihove hiše k maši. Mihael Brumen še je bil majhen in gledal je preko plota na cesto ljudi, ki so šli mimo. Prišel je tudi Oiričev Franoelj, stopil k njemu ter ga vpraSal, kako se piše. Mihael mu je že vedel odgovoriti na vprašanje. Tedaj mu je Ciričev Francelj rekel: Jaz pa sem čiričarf, v naši fari največji gospod. To so bili menda, prvi rimani stavki, ki ga jih ni naučila mati, Zapomnil si jih je za vedno. Zelo važnega se je delal Stramičev Jože. Vzel je gospodu učitelju pesmarice in sekirice, jih s strokovnjaškim očesom prelagal, listal in nanovo urejeval. Večkrat je pogledal 6ez ljudi proti zadnjemu ok« nii in se nasmehnil. Tam so stali sosedni fantje in dekleta, Bil je zadovoljen, da so ga opazovali. UgajaJ pa je Mihaelu Farkašev Jože, ki je tudi stal med nevci. Ravne postave, resnega obraza je s svojim velikim žarkim očesom mirna gledal po celi dvoranLi Kakor da W vsak daB imel toliko Ijudi pred seboU Nikogar ni iskal, nikomur se nasmehoval, a vendar je bil najlepši fant med vsemi. Pevke so bile živahne, Veidno so imele kaj vpragati gospoda kaplana ali gospoda učitelja. Naglo in s pretrganimi opazkami so se pomenkovale med seboj, se smejale, obračale in ozirale po ljudeh in se zopei smejale. Le Nemčeva Trezika je bila mima. Držala je v rokah knjigo ter pogledovala vanjo kakor Mihael, ko se je učil katekizem. Dvorana je bila polna! Vroč vzdub je nastal v njej. Govorjenje je postajalo vedno glasnejše. V posameznih skupinab se je vzdignil kratek, in glasen smeh. Košarj,ev Jernej je stopil korak bližje proti pevcem in bolj z očmi nego z glasotn je vprašal: .,Gospod kaplan?" Kaplan mu je prikimal. Kogarjev Jernej je stopil k mizi in pozvonil. Tibota. Mihael Brumen se je pomaknil med rameni pred njim stoiečih mož, da je boljše videl na oder. Košarjev Jernej se je z obema rokaima uprl v mizo ter začel govoriti. Pozdravil je navzoSe ter povdarjal veliko važnost društev. V njih, a ne v gostilnah leži bodočnost posameznega in vsega Ijudstva. Z omiko razveseljujmo svoja srca, ne z alkobolom! Milraelu so se zdele besede o gostilnah pametne in v srcu jim je pritrjeval. Iz njihove vasi popiva samo Frgan, za to pa njegova kmetija ra^zpada. Se njegov oče je kupil pred leti Frganovo njivo na Tratab za nizko ceno. Tudi nima Frgan v vasi nobene veljave. Vendar kaj je omika? Kdo je v vasi za omiko? To ie bilo Mihaelu nejasno. Toda za razmišljevanje ni bilo časa.. Med tem so stopali pevci na oder in se razvršCali. Pevke so le tuintam pogledale na ljudi, si kakor namenoma i^opravljale robce, lase in obleko ter pokašljevale. Pevci pa so z dopadenjem zrli v ljudstvo in se držali na smeh, Cirič Francelj je na 8iroko odprl usta, jih zopet zaprl in pokazal ljudem vse svoie zobe. Obfiinstvo je sprejelo ta prvi pevski poskus s splošnim, odkritosrčnim smebom. V tem je stopil gospod učitelj med pevce, zamahnil z roko in pesem se je začela* Pesera je Mihaelu prijetno zvenela. .Toda njegove misli so se bavile z gospodom učiteljem. Vsi pojejo, a učitelj je več kot drugi pevci, on je njih voditelj. Kadar vzdigne roko, se začne pesem, kadar krepkeje zamahne, pojejo glasneje, kadar zaspano potegne z roko po zraku, glas pojema. Več je voditi, kakor se dati voditi. Kako bi bilo lepo, 6e bi on vaš6anom kaj povedal. vzdignil roko, in vse bi se tako zgodilo. A mlad še je. Drugi več vedo. Rasti bo moral in več, mnogo ve6 vedefi. Ali je to omika? . . . Pesem je bila končana. Mnogi ljudje so ploskali, drugi pa so se smejali ploskanju, a s pesmijo bili zadovoljni. Ej, zdaj je nastopila Nemfieva Trezika! Ženska na odru, malo čudno se mu je to zdelo. Posmeh mu je prfplaval na ustna in res prav radoveden je bil, kaj bo ta povedala. ,,Domovini." Zložil Simon Gregorčič. 0 vdova tožna, zapuščena, ti mati toliko sirot . . ." Lepo je govorila ta Trezika! A tako žalostne besede! Mihaela je zagrabilo pri srcu. Vdova tožna, za.pu-ščena, to je njegova mati. To je njihovo posestvo. Sirote so vsi, ki so ostali za očetom . . . Trezika je ginjeno končala: Bog čuvaj dobrotljivi tc, Bog žw vi te. Bog živi te!" Mihaelu so besede šlie k srcu. Dmgi so ploskali. Njemu se je zdelo potrebno, da sefctaj tudi on ploska, Toda bilo je že prepozno. Zopet petje. Mihael pa je mislil na dom, na mater, na sirote . . . Gospod kaplan je nastopil. Bil je velik in lep človek. Ni še bil dolgo pri njih in ljudje so govorili, da Uidi dolgo ne ostane, Ker ga škof hočejo imeti v svoji bližini. Začel je govoriti lahkotno, smehljaje, živahno. Srca vseh so se odprla. Tihota je nastala. Vse je poslušalo kakor sladko omamljeno. Mihael še ni mnogokrat slišal govoriti gospoda kaplanat Odkar je umrl oče^ je ho"dil k rani službi božji, katero je imel navadno gospod župnik. Gospod kaplan je s svojimi ttesedami vezal vedno bolj srca na se. Niegov govor je postajal resneiši, prepriftevalnejgi« Zdelo se je kakor da bi dvigal ljudi od zemIje . . . Kaj je to? Mihael je za trenotek pridržal dilranje. To govori njemu, naravnost njemu. ,,Mlad si še. Vse življenje, dolgo življenje Iežl še pred Teboj . . . Tam ob koncu Tvojega življenjskega pota stoji zvezda, žarka, svetla. To je Tvoja sreča. K njej hrepeniš, k njej se zaganjaš z vsemi silami duše in telesa. Razni kažipoti Te motijo. V mladi Tvoji duši Ti pravi nekaj, pojdi z nami, nri gremo po poti veselja, uživanja, prostosti. Naša pot je široka in tako polna naslad. Res je, to je vesela^ krasna pot! Toda pot se kmalu izgubi, zvezde ni videti vefi in popotniki opešajo, popadajo, se izgube v močvirjih in temi. Muha, ki pije zastrupljeni med, uživa, toda v trenotku najslajšega uživanja jo obiema že tudi sinrt. Mlad si še. Stariši Te vpregajo v flelo in Ti moraš na njive, na travnike, v vinograde in gozde^ Prijatolji priliajajo k Tebi in Ti pravijo, pojdimo v tuje kraje, kjer je manj dela, kjer kruh ni tako tr(L V tujih krajih se nam obeta več denarja in ve6 prostosti. In gredo. O&eta in matere ni več, sami tuji ljudje okoli Tebe, brez srca, brez Ijubezni, brez sočutja. Tirajo Te v dim, med stroje, v temo pod zemljo. Svoje zvezde ne vidiš ve6. Jasne domače poljane pa jokajo za Teboj, cvetlice na travniku žalostno gle* dajo, zakaj ni domačega slna od nikoder, da bi ]Ui vzel seboj in v vinogradih in gozdovih se oelo 5ri6kom in tičicam zdi 6udno, da ne prihaja k njim ni$ mladih ljudi. NaSa zemlja je tako lepa, a sinovi io zapuščajo. Radojclarno odpira ^akemu svoje darove. a Ijudje jo zametujejo. Lepa in rodovitna zemlja naša Ti ldiCe: Tvoja ho6em biti, rediti te hočem, zakaj bežiS od tnene? Mlad si še. Toda vsako leto boš stopil po lestvici življenja klin višje proti staTOsti. Mnogi gledajo samo, Kam stopa|o, in previdno govore: Pazi, kam stopiš, pot je nevarna. Njihov pogled fe uprt le v zemljo in svojih oči ne povzdignejo kvišKu, da bi videli svojo zvezdo pred seboj in se razradostili nad njeno lepoto. Glej tudi kviškn, odpiraj rvo'p o^i ter se veseM nad vsem, kar je blagega in plemenitega. Na zemljt) glej samo, da ne stopiš v blato in jarek. Rasti ne samo v letih, ampak tudi v raodrosti in spoznavanju resnice ter lepote. Bog je ustvaril človeka, ne da služi zemlji kot su-ženj, ampak da vlada 6ez njo. Glej kvišku, z delom, z ufienjem, s premišljevanjem rini se vedno blT'!*1 svoji zvezdi. Tvoj razum vsak dan jasnejši. Tvoja volja vsak dan krepkejša, Tvoje srce vsak dan poštenejše, to je omilda, edino prava omika,, ki dviga, krepi in vodi k sreci!" Mihael ni slišal dalje gospoda kaplaoa. To je torej omika! Ogibati se veselja, a vendar vedno biti vesel, zemljo ljubiti, a vendar jo trdo obdelovati, hoditi po zemlji. a gledali k\išku, kmetovati, a se tudi učiti In zemlja iiin kiiče: Tvoja hočem biti, rediii Te hočem, zakaj bežiš od mene? Ne, Mihael ne bo bežal. Delati hoče. Ljubil bo ziemljo, ki jo je o6e zapustfl, Z materjo bosta skrbela, trpela, a se tudi veselila. Kmetija bo rastla. Sreča bo v njihovi hiši. In vsega bo dovolj. In vse bo pošteno, \-«selo. srečno. Velika, žarida "zvezda bo stala. nad njihovo hišo in sijala na njega, na mater, na vse . . . Mihaelu ,je postajalo okoli srca toplo, gorko . . . Zdelo se mu je, da ne stoji več na zemlji. Cutil je neko moč v sebi, s katero bi sedaj izvršil vsako, tudi najtežavnejše delo. Hočem, mu je nekaj govorilo, hočem, da bo tako, kakor sedaj gledam svojo prihodnjost . . . Tvoja volja vsak dan krepkejša, to je pravaj oraika . . . da, tudi to je rekel gospod kaplan. Zborovanje je minilo, Miha«l Brumen je šel domov. sam, a poln misli, čustev, naertov in sre6e . . . Zvečer, ko je bilo vse delo opravljeno, ]e sedel iia klop pred hišo. Gledal je v čisto, zvezdnato nebo. Omočenost s popoldneva ga je že minil^. Videl je zopet, da je še mlad, neizkušen, brez moči, da Še niti ne more k staremu Mlinarju v družbo odraslih vašfianov. Kako visoko in široko .ie razpeto neba' nad njim. Kje je njegova zvezda? Ali bo prišel do nje? Premalo moči, preveliko ovir. Vendar bi bil rad vsak daai modrejšij krepkejši v volji, poštenejši v življenjir, ter srečen s svojo matprjo. Ali lA) to mogoče? Kako naj začne? Cutil je v svojem srcu nemoC. nekaj ga je zaskelelo v duši. SolKe so mu stopile v o6i . . . Neopa^ /eno je pristopila mati. .:'Zakaj solze, Mihael?" Mati vsede k njemu in si 7. melrko roko obrne ;i.jogov obraz k sebi: ^Zakaj, Mihael?" nMati, tako šibka še je moja mo6 za veliko gospodarstvo." Mati odtegne roko in zroč v daljavo re6e: ,,Mihaiel. vse bo prišlo!" ln oba sta zrla pred se brez cilja, a v njih duSah so vstajale lepe, jasno določene sllke^ Mlada moč in velika Ijubezen sta sanjali skiipaj.