PoStnloa plačana v gotovfnL Leto XIIL, štev. 14 LJubljana, nedelja, 17. januarja 1932 Cena ? Din Lpravuištvo. Ljubiiana. Knafljeva uhca 5. - Teletou št 3122 3123, 3124. 3125. 3126. Laseratm oddelek: Ljubljana. Selen-burgova ul 3. - Tel 3492 » 2492 Podružnica Maribor. Aleksandrova cesta št 13. — Teietoo št 2455. Podružnica Celie: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190 Račun- Dri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11S42 Praha čislo 7S ISO \Vien 5t 105 241 Vse za vse Naročnina znaša inesečm 25 - Din, za nozemstvo 40 — Din Uredništvo; Ljubljana: Knatlieva uhca 5. Telefon št 3122 5123 3124 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 ;ponoči 2582) Celie: Kocenova ui 3 Telet it 190. Rokopisi se ne vracaio. — Ofilas' oo tarfu „Jutrov" mali oglasnik, od neštetih preizkušen kot najboljši posrednih ne samo kupčij, temveč tudi vsega, kar potrebujejo naši čitatelji osebno, prinaša danes 440 oglasov. Zastirali v is poučen gove? visokega italijanskega uradnega Sunkcijonarfa — Naloga fašističnega izrednega sodišča Trst, 16. januaria. ž. Ko so ra tržaškem vzklicnem sodišču otvorili letošnjo sodno dobo, je imel otvoritveni govor generalni prokurator Mandruzzato, znani fašist, ki je že lani govoril o slovanski narodni manjšini v Italiji kakor o najbolj nizkotni in zločinski družbi. Njegov letošnji govor so tržaški jutranji listi objavili le v izvlečkih in so pri tem previdno izpustil poglavje o narodni manjšini, ker so lanski izpadi tega zastopnika fašistične pravice izzvali no le v inozemstvu marveč tudi v italijanski javnosti sami odpor m obsodbo. Tržaški »11 Piccolo« je zato prepustil poglavje o fašistični obmejni politiki iz Mandruzzatovega govora svoji opoldanski izdaji, ki je razširjena izključno le po Trstu. Mandruzzato je po poročila tega lista izvajal: »Protidržavna kampanja, ki ima namen, da sistematično ovira širjenje italijan-stva med tujerodci in ki se pri tem poslužuje slepega sovraštva in absurdnih aspi-racij, polagoma izginja. Usoda držav je takšna, da se ob njihovih mejah stalno pojavljajo nasprotstva m motnje različnega značaja. Toiiko bolj so se pokazale te diference v naših obmejnih pokrajinah, kjer bivajo med našim ljudstvom ljudje, ki se razlikujejo po rasi, po poreklu, po svojih čustvih m po svojem ieziku. Razumljivo je, da se; med temj ljudmi širi separatistična duševnost, ki se doslej še ni dala docela uničiti in bi io najbolj drži pokonci baš tuji jezik; ta ie najbolj r;a poti združi/vi sinov |?.te domovine. Poleg jezika so pa tudi že omenjene tradicije, običaji in čustva ter družinski odnosi združitvi nasprotni faktorji. Z naše strani so se narodnostne razlike ob vsaki priliki rigorozno spoštovale in baš zaradi te naše popustljivosti je sovražni duh odkrito ali pod krinko nadaljeval na vse mogoče način© svoje delovanje. ki se odraža juridično v naših aktih. Nacionalna vlada se tega duha dobro zaveda in, da rabim besede naših državnikov, »ni megla prezreti, da v nekaterih obmejnih pokrajinah še vedno žare ognjišča kriminalne infekcije, ki so jih netili z one strani meje. Z energičnimi in naglimi ukrepi je treba uničiti ta gnezda in zaradi tega je padla odločitev, da začasno še nadalje ostane v svoji funkciji posebno sodišče za zaščito države.« »Čeprav pa je upadla takšna zločinska kriminalnost,« je nadaljeval Mandruzzato, »si vendar ne smemo delati iluzij, ker so efekti dogodkov v preteklem letu še vedno veliki in pričajo o vztrajni propagandi, ki se širi iz zasede proti veljavnemu pravnemu redu in proti itailjanstvu. ki ga širijo oblasti in stranka, fašistična milica in šola. Omeniti je treba požig šole v Čezsoči. atentat na vojaško smodnišnico v Zadru. bombe, ki so jih nastavili v kapucinskem samostanu in v sedežu fašistične milice pri Sv. Križu nad Ajdovščino, atentate na obmejne miličnike v Bovcu in pri Sv. Križu, na finančne stražnike v Cerknem in pri Crničah, na karabinerje v Dragi in pri Ilirski Bistrici, umora fašistov Burlinija in Zivianija in še celo vrsto drugih zločinov. Kai zločincev ni zbežalo, jih je dosegla naša pravica in jih bo kaznovala. Vemo pa, da se na Krasu v skritih gnezdih še skrivajo uporniki in tudi te bomo ukrotili. V preteklem letu je skrivaj zbežalo čez mejo It>23 ljudi, da bi lahko nadaljevali svoje zločinsko protiitalijansko početje.« Kakor pa je Mandruzzato lani napadel duhovščino, tako ji je letos, ko je prevzel vodstvo goriške nadškofije znani Siroti, ki ie že pričel »čistiti« razmere med slovensko duhovščmo, napravil poklon: »V atmosferi odkritosrčnih odnošajev med cerkvijo in domovino smo pričeli upati, da bo tudi tujerodna duhovščina, ki deluje na skrajmh točkah ob naši meji, delovala za to. da se ljubezen do domovine in vera med ljudstvom združita v okviru italijan-stva, Pri tem bo postala tiil'crodt»a iJČTv-ščina, o tem m dvomimo, sredstvo miru in sodelovanja. Ko se bodo združili duhovi v kompaktno enoto, se bo sodelovanje pričelo tudi pod skupno zastavo, simbolom uedinjene in prenovljene nacije.« Smatramo, da je nepotreben vsak komentar k Mandruzzatovim izvajanjem, saj naša javnost predobro pozna resnične razmere v Julijski Krajini. Opozarjamo pa na tri dragocene ugotovitve visokega fašističnega državnega funkcionarja. Mandruzzato priznava v svojem govoru veliko odporno silo Slovencev in Hrvatov, priznava dalje, da je izjemno fašistično sodišče namenjeno v prvi vrsti za Jugoslovene in ugotavlja končno s svojega uradnega mesta, da italijanske oblasti in šole ter fašistična stranka in milica »širijo italijanstvo«. Za nas vse to ni novo, za evropsko javnost pa bi morale biti te uradne ugotovitve važne in poučne. Lausannska konferenca ne h odgodena Ibližanje francoskega in angleškega naziranja o reparacijskem problema - Iztreznenje v Nemčiji Pariz. 16 Januarja č. Vesti o od godit vi lausannske konference se odločno zaniku Žejo. Zaano je, da ministrski predsednik Lavai ni nikdar govoril o želji po odgodit-vii konference, temveč je v diplomatskih razg-uvonh zadnjega časa izraža.] ie pomisleke glede uspeha te konference, ki jih je že prej javno izrazil finančni minister Flandin v zvezi z Briiningovo izjavo, da Nemčija tudi v bodoče ne bo mogla plačati reparacij. V vodilnih francoskih krogih smatrajo nasprotstva mod nemškim in francoskim pojmovanjem vprašanja reparacij za tako velika, da ne vidijo nobene praktične možnosti za snorazu.m v najbližjem času. To pa ni še vzrok, da bi Francija ne hotela poslati svoiih zastopnikov v Lausanne; zato se priprave diiplo-matsiieaa in £inančno-tehničnexa značaja za konferenco vrše tudi v Parizu v Dolnem obsegu. Francija strem! pri vsem tem v prva vrsti za sporazum z Anglijo. Včeraj popoldne je prispel v Pariz francoski nosla-nik v Londonu De Fleuriot. da poroča c stališču angleške vlade in prejme nova navodila za nadaljnje razgovore Vse kaže, da se francosko-anglešk! razgovori osredotočujejo na načrtu večletnega popolnega moratorija z jamstvom nezavarovanega reparacijskega obroka po obligacijah nemških državnih železnic. Pobuda za ta načrt je Izšia od angleškega finančnega eksperta v Baslu v^avtona. ki je prvi opozoril na to, da bi se moglo ugodi"ti francoski želji po zagotovitvi nezavarovane tranše z izdajo zadolžnic razmeroma male obremenjenih nemških državnih železnic Anglija proti razveljavi] en ju Yonngovega načrta London. 16 jan AA. »Times« je objavili uvodnik o reparacijskem vp-rašanju v zve-Ei s preosnovo francoskega kabineta. Dri kateri je ministrski predsednik Laval prevzel zmianje ministrstvo Francoska uradna politika bo ostala popolnoma usta kakršna je bila po povratku ministrskega predsednika Lavala Iz Wash1ngtona. Mero dajni krogli upajo, da bo francoska vlada priznala potrebo po sporazumu z drugimi državami, prizadetimi v vprašanju obnove reparacljskiih plačil in Izboljšanju svetovnega gospodarskega položaja. Anglija v polni meri priznava, da so upravičeni ugovori proti takojšnjemu razveijavljenju pravic. ki jih priznava državam upnicam haa-ški dogovor. Ne bilo bi pametno končno-veljavno in formalno črtati dolžna plačila, dokler ostanejo vojni dolgovi v veljavi. Anglija je dolgo zastopala stališče, da bi svetu mnogo koristilo splošno črtanje dolgov, vendar zaključuje list, bo morala lausannska konferenca razroravlgati o reparacijah in ne o vojnih dolgovih. V Nemčiji se kažejo zopet bolj popustljive Berlin, 16. januarja. AA. Vladne kroge je v tej zvezi iznenadil članek lista »Pobolo d' Italia«, ki zahteva črtanje vojnih dolgov in reparacij. Po mnenju nemških listov nikakor ne gre, da bi se vprašanje reparacij vezalo z medza-vezniškimi vojnimi dolgovi. Po zaupnih informacijah Iz londonskih uradnih krogov je angleška javnost sprvn podpirala nemško stremljenje, sedaj pa je popolnoma drugega mnenja, da Je treba pridobiti časa. Predlog o odgoditvl konference je iznenadil nemške vladne kroge, prav tako pa tudi odločna beseda Francije. Neugodno za položaj nemške vlade Je nadalje odklonilno stal:šče nemških nacijo-nalnih socialistov, ki sedai kratkomalo odklanjajo dr. Bruninga. Iz vseh teh razlogov se da sklepati, da nemška vlada v Lausannu ne bo več tako absolutno proti reparacijam, kakor je objavila prejšnie dni v listih. Nemška delegacija ba raztolma-čila položaj Nemčije N J. VEL. KRALJ BO OTV Svečana skupna seja obeh zbornic bo v ponedellsk dopoldne — Na prestolni govor bo Narodno predstavništvo odgovorilo 2 adreso Beograd, 16. januarja AA. Prvi sestanek Narodnega predstavništva bo v ponedeljek 18. januarja s tem-le dnevnim redom; Otvoritev sej Narodnega predstavništva s prestolno besedo Nj. Vel. kralja. Gg. narodni poslanci naj pridejo do 10.30 v svečani obleki z dekoracijami. Seja bo otvorjena ob 11. Beograd, 16. januarja M. Z včerajšnjim konstituiranjem obeh zbornic so bile izvršene vse formalnosti, potrebne za otvoritev rednega zasedanja. Dane3 popoldne ob 5. .je Nj. Vel. kralj sprejel v posebni avdijenci predsedništvo obeh zbornic pod vodstvom predsednika senata dr. Paveliča in predsednika Narodne skupščine dr. Kumanudija, ki sta predstavila Nj. Vel. kralju podpredsednike in tajnike obeh zbornic. Nj. Vel. kralj je ostal z njimi dalj časa v razgovoru. Podpredsedniku senata g. dr. Franu Novaku je kralj v razgovoru med drugim omenil, da se ga še živo spominja, ko je bil leta 1914. povodom odkritja Obradovičevega spomenika kot zastopnik ljubljanske občine v Beogra- du ter je bil takrat tudi pri njem v avdijenci. V razgovoru s tajnikom Narodne skupščine g. Mravljetom se je Nj. Vel. kralj zanimal za prilike v litijskem srezu, ki ga zastopa g. Mravlje v Narodni skupščini. Svečana otvoritev Narodnega prestav-ništva se bo vršila v ponedeljek, dne 18. januarja ob 11. dopoldne. Predsedstvo Narodne skupščine in senata je danes sklicalo prvi redni sestanek obeh zbornic. Skupna seja se bo vršila v prostorih Narodne skupščine, ki bodo za to priliko primerno urejeni. Svečani otvoritvi Narodnega predstavništva bo prisostvovala tudi celokupna vlada z ministrskim predsednikom na čelu. Ko bodo zbrani vsi senate-^, narodni poslanci in člani vlade, bosta predsednika obeh zbornic pripeljala v dvorano Nj. Vel. kralja, ki bo nato otvoril redno zasedanje narodnega predstavništva s prestolno besedo. Že danes so začeli dvorano Narodne skupščine prirejati za to svečano priliko. Prestolni govor Nj. Vel. kralja bo prenašala beograjska radio postaja ter © Dvodnevna konSerenca pod okriljem ministrstva za socialno politiko — Govor ministra Ivana Puclja Beograd, 16. januarja, pr. V veliki dvo- ranii obrtniške zbornice 6e je pričeia včeraj konferenca, ki jo je sklicalo ministrstvo za socialno politiko, da razpravlja o stanju brezposelnosti v naši državi. Konference se udeležujejo najodličnejši zastopniki delavstva in gospodarskih organizacij ter zastopniki zainteresiranih ministrstev. I/ dravske banovine i -"avzoči poleg večjega števila zastopn taco v delavskih organizacij tudi tajnik Defavtke zbornice g. Filip Uratnik, generalni tajnik Zbornice za TOI narodni poslanec g. Ivan Mohorič ter zastopniik delodajalcev g. Maks Oberenel, ravnatelj K1D na Jesenicah. Na dnevnem redu konference so predvsem tri glavna vprašanja: stanje brezposelnosti, vprašanje zaposlitve iu naposled izboljšanje organizacije borz dela. Otvoritvi konference je prisostvovali tudi minister socialne politike g. Ivan Pucellj. Konferenco je otvoril z doljSim referatom načelnik ministrstva za socialno politiko g. Dušan Jeremič, ki je očrtal gospodarski pobožaj v državi in izčrpno orisal prilike v posameznih gospodarileih parno-i£ah. Brezposelnost se je v teku leta 1931 tudi pri mas precej razširila, tako da je število brezposelnih poskočilo nad 100.000 Velic del brezposelnih tvorijo tako zva-ni sezonski deLavci. Brezposelnost povečuje nadalje tudi dejstvo, da je izseljevanje delavcev v druge države skoro popolnoma prenehalo, ker 6e povsod branijo inozemskih delavcev. Po podatkih ministrstva za soaialno politiko je v naši državi zaposlenih nad 26.000 inozemcev. Končno je referent poročal še o stanju in deliu borz dela in o organizacija našega delovnega trga. V debati je govoril prvi delegat centralnega tajništva delavskih zbornic g. doktor 2ivko Topalovič Po njegovem mnenju znaša število brezposelnih pri nas nad 200 tisoč, med katerimi je 70.000 kvalificiranih delavcev, ostanek pa so po pretežni večini sezonski delavci. Zahteval je boljšo organizacijo borz dela. V vsakem primeru ustavitve ali omejitve obrata naij 6e uvede preiskava, da se ugotovi upravičenost takih ukrepov. Za dokaj uspešno sredstvo za otniLjenje brezposelnosti smatra tudri podaljšanje šoltke dobe. Nastopiti je tre-oa proti propagandi za p o vrat ok naših izseljencev vse dotlej, detder jim doma ne moremo nuditi kruha in zaslužka. V veliki meri je kriva gospodarske krize v naši državi tudi neismotrena organizacija celokupnega našega gospodarstva Zaradi tega predlaga, naj bi se osnoval poseben institut, ki bi proučevati organizacijo gospodarstva in preprečil ustanavljanj je nerentabilnih podjetij. Dokler traja kriza, naj bi se zaposlilo večje število delavstva na ta način, da se uvede tako zvana izmenjava, to je, da dela deavstvo pri posameznih E>djetiih v več skupinah 6 skrajšanim de- vnim časom. Tajnik Zveze grafičnih delavcev g. Jošt. je poročal o položaju grafičnega delavstva. Pred nadaljevanjem konference je povzel besedo minister za sodalno politiko g Ivan Pucelj. ki je pozdravil zbrane delegate in med drugim izvajal: »Upam. da se bo na tej konferenci porodih kaka dobra ideja, ki bi p-kazala izhod iz sedan jega težkega položaja v boljšo bodočnost. Zelo mi je žal. da ne morem tram o sodelovati na konferenci, ker me vežejo drugi važni državni posli Zagotavljam vas pa, da bom vsako vaso idejo najresneie proučil ter si prizadeval, da vse. karkoli bo dobre »a in koristnega, po možnosti izvedeni Mi prav za prav še ne vemo. kako žalosten m težak je položaj. Mnog* mreli-io, da se da vse to popra viri a kakim zakonom a'i s kakimi upravnimi ukrepi Težave obstojajo v vsej Evroni a tna smo majhen del te celine in se od nje ne moremo krafkemalo ločiti. Vse trko dolgo, dokler drugod ne bo rešena sedanja kriza, 1 je tudi mi me bomo mogla popolnoma od- praviti. Delati pa moramo z vsemi silami na to, dia to krizo kar najbolj omilimo. Prosim vas pa, da imate pri sestavi svojih predlogov za ozdravljenje sedanjih prilik na umu, da tudi država ne razpolaga s kaikimi ogromnima materija.)nimi sredstvi. To je treba upoštevati, da se ne bo pozneje moglo reči, da je bilo vse delo konference zaman. Zahvaljujem se na sodelovanju z željo, dp«iik beograjske delavske zborm-ce, se je bavti zlasti z vprašanjem podpore za brezposelne ter je poudarjal, da je treba v to svrho zbrati in združiti vsa razpoložljiva sredstva tako s strani delavstva kakor tudii s strani delodajalcev in države. Slediila ja še ce'o vrsta govornikov. f;i eo vsii poudarjali, da je treba proti krizi nastopiti p složnim in dobro premišljenim delom. Danes se je konferenca nadallievaVi !a zaključila. Generalni direktor osrednjega urada za zavarovanje delavcev g. dr. Gla-Ser je poroča.! o vplivu brezposelnosti na zavarovanje delavcev ter se je toplo /.avzeJ za čim prejšnjo uvod bo zavarovanja za primer brezposelnosti, starosti in irvd/id-nosri. To zavarovanje pa naj se postavi na kar najširšo samoupravo, v kateri bodo Vneli glavno besedo delavci in d^odajiaskd sami. O položaju v evoiesn področju eo nato govorili še zašlo pni; Zbornice z-a TOI v Novem Sadu dir. Obuljcn, ki je zlasti kritiziral delovanje borz dela, zastopnik Delavske zbornice v Zagrebu g. Pfeifer io zastopnik Zbornice za TOI v Sarajevu dr. Besarovič, ki je zlasti opozarjal na položaj obrtnih pomočnikov in vajencev. Konferenca je nato zaključila svoje razprave in bo min:stnstvu m socialno politiko sporočila svoje predloge. * * [cfn idili h^ Položaj naše radarske iadiis Depntacija rudarskih pod je tij pri ministra za trgovino Naraščajoča konkurenca inozemskega premoga Beograd, 16. fannarja. ▼. Danes se je glasila pri ministru za trgovino in industrijo deputaciia Zveze rudarskih podjetij in topilnic kraljevine Jugoslavije, da pojasni gosi>. ministru položaj, v katerem se nahaia naSa rudarska industrija. Deputacija ie izroe ln s. ministru obširno spomenico, ki podrobno opisuje razvoj našesa rudarstva v zadnjih letih ter vpliv splošne krize na naše gospodarstvo. V zadnjih devetih mesecih leta 1931. je znašala celokupna produkcija naših rudnikov 2.927 968 ton premoga, pri čemer je b'lo zaposlenih 29.788 delavcev napram 33.671 v letu 1929. Naša rudarska industrija trpi prav posebno vsled konkurence inozemskega premoga, zlasti angleškega, ki v vedno večji meri preplavlja naš trg, kar se da raztolma fiiti s padcem angleškega funta. Deputaciia je stavila gosp. min;stru za trgov no razne predloge za zaščito našega rudarstva. Zara-ai splošne gospodarske krize je morala cela vrsta rudnikov ustaviti obratovanje. Dočim je obratovalo 1. 1929 v naši državi 110 rudnikov, jih ie bilo ob koncu leta 1930. v obratu 94, sedaj pa jih obratuje samo še 85. Uvoz premoga iz inozemstva stalno nar** P?a. Leta 1921. je bile uvoženega vsega 101.555 ton v vrednosti 48.4 milijona, v letu 1930. pa je uvoz inozemskega premoga na-lasel že na 583.733 ton v vrednosti 198 milijonov. Veliko konkurenco našm rudnikom povzroča tudi stalno naraščanje uvoza tekočih goriv, ki je dosegel v preteklem letu 186.406 trn v vrednosti 237 milijonov Din. Na drugi strani pa pada izvoz našega premoga in lignita, ker so s**sedne države z ie-viznimi odredbami skoro popolnoma onemogočile izvoz našega premoga. Posebno se ^občutijo rosledire deviznih odredb na Madžarskem, kamor smo poprej izvažali vsako leto po več t soč vagonov. Največ tujega premoga uvažajo cementne tovarne (letno okrog 20 tisoč vagonov), parobrodne družbe (12.000 ton), tovarne sladkorja (10.000). državne železnice (3500), plinarre (1500) in naposled za osebno uporabo (£000 ton). Pri uvozu zavzemajo glavno niei>to Angliia, odkoder jo znašal uvoz v preteklem letu 67.4 tisoč, Nemčija (64.2), Poljska (17.7) in Madžarska (14.5 tisoč ton). Italijansko orožje za Heiiwehr Dunaj. 16. jan. d. Zaradi zaplembe orožja in municije v delavskem domu v Ottak-ringu se je razvila med velenem;kim in socialističnim tiskom obširna polemika, v katero je posege! tudi socialno-demokrat-ski poslanec Kari Heinz, tajnik republikanskega S"hutzbunda, ki navaja zanimiva odkritja. Med drugim pravi: »Velenemci in njihova strankarska glasila naj bi se raje več bavila z orožjem Heimwehra. Prav v zadnjih dneh so bile dobavljene iz Paiije strojnice za štajerski in tirolski Heim-wehr Ugotovljeno je bilo in to deis+vo bo tudi dokazano. d4 ie štaierski Heinrvvehr dobil ne samo iz Madžarske. *emveč tudi r>reko T:rolske stroinice in ni,5ke Z ;ta!i j"n«kimi stromicimi je bil" o^bivliena za avstrijske He'mwehre tudi velika množina italiianske nrmicije.« V zvezi z zaplembo orožja v Ottakrin-tfu je drža -no pravdništvo uvedlo včeraj t»r®'«kavo tvoti osmim f"ikcijonarjcm republikanskega Schutzbuada. Proslava clr. Sdisinerja v praškem Pantheonu Praga, 16. jan. h. V Pantheonu Narodnega muzeja se je danes ob 17 vršila spominska svečanost za pokojnim dr. Schev nerjem. Prisotni so bili zunanji minister dr. Beneš, generalni inšpektor vojske, šef generalnesa štaba, zastopnika jrgosloven-skega Sokolstva podstarešini Engelbert Gangl in dr. Paunkovič, vojni atašeji vseh poslaništev, za Jugoslavijo polkovnik Josi-povič. zastopniki in vseh češkoslo- vaških sokolskih žup. Med drugimi so na svečinosti govorili miak pokojnega univerzitetni profesor v Bratislavi dr Albert Pražak. ta CO S dr B-iVov *:v in nre^stav-nik jugoslovenskega Sokola E. Gangl. Ameriško rl^to 7a Fra«nio New York, 36. januarja AA. Včeraj so odposlali na račun Francije za 12 nrl'-ionov dolarjev zlata iz zalog Federalna rezervne banke v New Yorku. Narodno predstavništvo V petek sta obe zbornici našega Narodnega predstavništva zaključili popravljalno fazo svojega dela. Narodna skupščina je verifikacijo mandatov m po zakonu predpisane formalnosti opravila že pred božičem, še le po Novem letu izvoljeni senat pa je to izvršil ta teden. Tako sta v petek lahko imeli obe zbornici seji, na katerih sta se definiuv-no konstituirali z izvolitvijo svojih stalnih funkcionarjev. O poteku obeh sej smo poročali že včeraj. Narodna skupščina si je izvolila za predsednika g. dr. Kosto Kumanudija, ki ■je vsej jugoslovenski javnosti že znan. *Saj spada med naše najuglednejše politične voditelje in ponovno je bil že minister. Nazadnje v volilni vladi minister trgovine in industrije. Njegova vsestranska konciliantnost in njegove velike parlamentarne izkušnje nudijo skupno z zaupanjem, ki ga med poslanci uživa g. Kumanudi, najboljšo garancijo za uspešen potek razprav v Narodni skupščini. Tudi oba skupščinska podpredsednika gg. Karlo Kovačevič in dr. Avdo Hasan-begovič sta že znana politika. Prvi je bil pred 6. januarjem 1929 predsednik radičevskega parlamentarnega kluba in se je po tem zgodovinskemu datumu postavil na čelo mogočnega pokreta hrvatskega kmečkega ijudstva za aktivno sodelovanje pri preporodu in preosno-vi države. Dr. Hasanbegovic je odličen nacionalni voditelj med muslimanskim delom našega naroda in je bil minister v volilni vladi g. 2ivkoviča. Senat si je izvolil za definitivnega predsednika g. dr. Ante Pavelica. Njegovo ime je tesno zvezano z našo narodno in državno politiko, saj je bi! med vojno med voditelji jugoslovenskega pokreta na Hrvatskem. Ko je bilo ustanovljeno Narodno Veče, je bil dr. Pavelič njegov podpredsednik in je T tem svoj- stvu vodil zgodovinsko deputacijo v Beograd, kjer je 1. decembra 1918 izročil .takratnemu regentu Aleksandru adre-so Narodnega Veča o združitvi vseh jugoslovenskih pokrajin v skupno drzavo. Tega temeljnega čina v našem novejšem narodnem življenju se je spominjal tudi v svojem nagovoru na senatorje, ko je prevzel predsedstvo. Za podpredsednika senata sta bila izvoljena senatorja dr. Fran Novak in Jo-van Antiparmakovic. Podpredsednik dr Novak je naš ožji rojak, izvoljen za senatorja v dravski banovini; njegova izvolitev na častno in odgovorno ms3r.o senatnega podpredsednika priča o velikem ugledu in simpatijah ki jih uživa ratd senatorji. Tudi g. Antiparmakovic je star in ugleden političen in naroden delavec, cenjen od vseh, ki poznajo njegovo požrtvovalno delo. Tako sta sedaj obe zbornici našega Narodnega predstavništva definitivno konstituirani in bosta lahko začeli z zakonodajnim delom. Uvod v to novo parlamentarno fazo bo tvorila svečana otvoritev Narodnega predstavništva, ki bo v ponedeljek dopoldne. Včeraj sta predsedstvi obeh zbornic bili sprejeti od vladarja, ki sta mu službeno sporočili izvršeno konstituiranje in ga zaprosili, naj otvori redno zasedanje Narodnega predstavništva. Kralj ie prošnji ugodil in obljubil, da bo zasedanje osebno otvoril s prest olnim govorom. Samo enkrat se je to zgodilo v Jugoslaviji, ko je l. 1919. takratni regent, sedanji kralj, otvoril zasedanje začasnega Narodnega^ predstavništva. Da bo na enako svečan način otvorjeno tudi naše novo Narodno predstavništvo, je vsem viden znak nove dobe in velike važnosti, ki jo ima vrhov-i no zastopstvo jugoslovenskega naroda. Nevarna Igra v Nemčiji — Hitler in Bruning — Resnična moč nemškega fašizma Lipsko, sredi januarja 1932. Bruning je tik pred novo reparacij« sko konferenco izjavil, da Nemčija niti sedaj, niti v bodoče ne bo mogla vršiti plačil, ki jih je dolžna na podlagi mi» ravnih pogodb in njihovih dopolnitev. Nemška javnost je tako izjavo že dol« go pričakovala, saj jo je zahtevala. Za« to je povzročila samo splošno zadošče« nje. Vladni listi so beležili, da Nernči« ja ne more več plačati, desničarski, da ne plača več, nacionalistična opozici* ja, na čelu nacijonalni socijalisti pa, da noče več plačati, niti sedaj, niti kdar* koli. Oni se lahko hvalijo, da je zma* gala njihova teza: ukinitev političnih tributov. Kaj je sicer tako previdnega m mol* čečega kanclerja privedlo do izjave, ki znači odklonitev izvrševanja temeljnih dolžnosti, sprejetih v nrrovnih posod® fcah? Blizu leži domneva, da je storil to spričo notranjega političnega polo« žaja. hotcč izbiti nacijonalnim socija« listom in vsej ostali »nacijonalni opo« ziciii« iz rok njeno glavno orožje Ven« dar to ni verjetno, ker mogel storiti to že preje, ne ravno pred reparacijsko in razorožitveno konferenco, katerima je s tem zložil kaj žalostno uverturo. Tudi počfirmia za zop itno izvolitev maršala Hindenburga za državnega predsednika se verjetno niso vršila z zunaniepolitičniTrn aduti Tz vsega iz« hftja da mora biti povod za vse to či« sto druo'e. Tn ta ie v razpoloženju vse* ga nemškega naroda. Sedanjo krizo smatrajo Nemci samo za posledico reparacijskih plačil, ki naj bi tako globoko izpodjedla svetovno gospodarstvo. Konec krize je Nemcem identičen s koncem reparacij, še več: z «-azveIjavijenjem mirovne pogodbe v celoti. Tudi teritorijalne izgube na za« padu, na vzhodu in v kolonijah naj so vzrok gospodarske depresije. Vsa Nemčija soglaša tudi v tem, da ni ona zakrivila svetovne vojne, ampak, da se je ona samo branila in torej ni dolžna povrniti škode, povzročene s svetovno vojno. Po vrh Nemci dokazujejo, da so plačali že mnogo več, kakor je ta škoda znašala, in da imajo zato pravi« co zahtevati celo — povračilo preveč plačanih reparacij. Res je vsa Evropa o teh stvareh drugega mnenja, toda Nemci v teh nazorih vsi soglašajo ne glede na svojo politično«strankarsko orientacijo. Zato Briiningova izjava ni preseneti« la tistih, ki Nemčijo poznajo. Teh pa tudi ne bo presenetilo to, kar šele pri* de. Hitler, danes vodja »nacijonalne opozicije«, je v svojem odprtem pismu na kanclerja Bruninga z dne 13. decem« bra 1931, v katerem je s skoraj naivno doslednostjo raztrgal vsako besedo kanclerjevega govora o priliki objave IV. zasilne naredbe, označil vso povoj« no nemško politiko za bedarijo in ilu« zijo. Dasi je ostal Hitler vsaj Briinin« gu dolžan povedati, kaj bi on napravil leta 1918., kaj bi on nodpisal name« sto premirja in mirovne pogodbe, kam bi on spravil nemško vojno i>n trgovsko mornarico in kaj bi ukre* nii glede reparacij, ni Hitler ino« z^mstvu zamolčal tega, kar je hotel i?rav posebno naglasiti: da smatra vso nemško politiko od Erzberserja do Bruninga, torej vso politiko iz* polnjevanja mirovne pogodbe za iz* razit nes 1. Z drugimi besedami, da on tega ne bi naredil s tudi ne bo niti v dosedanji meri nadaljeval, ko bo prišel do oblasti Prvo svojo izjavo po prevzemu oblasti si potem takem zami« šlja tako, da bo svojim bojevnik<»m iz* javil to, kar pričakujejo od »vodje«, namreč, da se on in njegova vlada ne smatrajo vezanim s pogodbami, ki so jih podpisale prejšnje vlade, ker niso bile izraz narodove volje. Ali more do tega priti? Da, toda le z voljo sedanje vlade in tistih, ki ima* jo v Nemčiji v rokah politično m vo* jaško oblast. Proti njihovi volji sta Hitlerjeva »revolucija« ali prihod na vlado, nemogoča. Hitler se sklicuje na število svojih volilcev, ki je v zadnjem času znatno narastlo, a ne doseza absolutne večine. Volilce si je večji del pridobil z na* vadno demagogijo: kmete z obljubo, da ne bodo v »tretji državi« več plače« vali davkov, pa tudi obresti ne od vknjiženih bremen, za katere bo izdan dolgoročen moratorij; uradnike z obe* tanjem, da bo ukinil vse odtegljaje; brezposelne z zatrdilom, da bodo dobili dela in kruha. In ker so Hitler in nje« gove akcijske čete (SA) novo politično gibanje v Nemčiji, ga volilci pač — po* slušajo, da bodo videli, bo kaj. tola« žeč se, da slabše itak ne more biti. kot je bilo doslej, ko so volili »stare« stran* ke. Znatnemu delu raz 'mništva se je pa Hitler pojavil kot neodvratna uso« da, ki mora priti in ji ni moč uteči To* rej Viljem ITI., po volji usode . . 2e iz tega izhaja, da kakovost njegovih mno* žic ni taka, ki bi zagotovila večjo stal* nost ali jačjo politično učinkovitost. Hitremu porastu bo sledil enak padec že po par mesecih tretje države, ki bo morala odkupiti tako radodarno delje* ne obljube Tudi Hitlerjeva zasebna vojska ne znači niti v Nemčiji, še manj pa v mednarodnem oziru upoštevanja vredno silo. Res je, da njegove čete (S. A.) in policijski oddelki (S S.) prid* no vežbajo četna postrojenja, parad* ni korak in dolge marše, njegovi avto* mobilski odseki pa izlete v limuzinah in motociklih na razne strankine pri* reditve, njegova letala pa mečejo leta* ke. vendar napram sijajno organizira* ni državni vojski, ki sliči armadi ofi* cirjev brez redovov, ne pomeni niče* šari' Brez niene volie S. A. in S. S. ne bodo zavladale v Nemčiji Pri tem je treba računati še na vse marksistično delavstvo, ki hitlerjevskega puča ne bo gledalo mirno, ker lahko z njim pome* de. kot je storilo z dr. Kappom in nje* govim pučem 1. 1919. Tn ko je Bruning vzel Hitlerju iz rok še niegovo revizij* sko zahtevo in jo s tako nepričakovano odločnostjo objavil kot zunanji mini* ster nemške republike, bo mogel Hitler samo ponavliati to, kar ie Bruning že izgovoril. Hitlerju je treba do zmage znatne naklonjenosti od drugod Če danes kdo trdi, da obstoji nevar« nost hitlerjevske revolucije v Nemčiji — in to se kaj često ponavlja kot ar* gument v pogajanjih s Francijo — go* vori neresnico, ker napihuje strašilo, ki se ga sam lahko reši Vsa znamenja kažejo, da se smatra Nemčija dovolj močno, da bo izvršila težke naloge, ki se jih je oprijela. Re* paracijsko konferenco je prehitela s tem, da jo je postavila pred gotovo dejstvo. Spričo razorožitvene konfe* renče vrši znatno militaristično propa* gando po časopisju, kinematografih in zasebnih vojaških organizacijah, po« sebno hitlerjevskih. Stalna propaganda zoper vzhodno mejo proti Poljski, po* sebno proti koridorju, ki jih lokarnska pogodba ni več zavarovala, odkriva za« četek prodiranja na vzhod in s tem iz* premembo zemlievida Evrope, kakor ga je narisala mirovna konferenca le* ta 1919. V par letih dobimo saarski ple* biscit in kar še pride z n'im — in kai ostane od mirovne pogodbe? S. B. Senatorji m poslanci na delu Beograd, 16. jan. p. Klub senatorjev je imel danes dopoldne sejo, na kateri je nadaljeval razpravo o statutu kluba Obenem je izvolil poseben gospodarski odbor, ki bo imel nalogo proučevati vsa aktualna vprašanja ter razpravljati o sredstvih za oroiljenje sedanje gospodarske krize. Tudi posamezne sekcije poslanskega kluba so iimele dopoldne »n popoldne svoj« seje. Prosvetna sekcija je razpravljala o vprašanju osnovnega šolstva, o izpopolnitvi učiteljskih mest in o zgradbi šolskih poslopij. Sekcija je izrazila željo, naj bi se med šolskim letom ne vršile nikake premestitve učiteljev razen v res nujno potrebnih primerih. Sprememba zakona o draginjskih dokladah Beograd, 16. januarja. AA. Na podlagi § 28. uradniškesia zakona z dne 31. marca 1931, ie g. predsedn k m nistreke-ga okoliša odloča gradbeno ministrstvo. Ta sprememba velja s prvim dnem prihod niega meseca po obiavi v »Službenih Novi-nah« Napredovanje učiteljev Beograd, 16. januarja, p. Z ocfloKum m4-niarrstva prowvete so imenovani za učitelje, odnosno učiteljice v IX. položajrui skupini naslednji uditel j i-pri pravnici: Bajie Viktor v Lučah. Elizabeta Zavrtan i!k ▼ Jenkovem turnu pri Kamniku, Drai»a Trobi Vajevec v Komendi Vera Kajc pn Sy. Juriju ob južni žele/nioi. Marija Ažman v Stogovcih pri Ljutomeru. Darinka Čebuli v Mokronogu. Rudolf Zupančič pri St Pju v Slov gor Marija Kinčrif v GeHerovcih pmi Murski Soboti. K aro lina Pahor v Zagorju ob Savi. Karel Prah v Svetinjah. Viljem Bolterar n« Jezerskem in Mani ;a Majer-Šober v St. Ruipertu Angela Ulaiga. otroška vrtnarica v SoStanju, je imenovana v 10. uradmiiška skupini. Iz državne službe Beograd, 16. Januarja p. Z odlokom ministra za socialno politiko je Imenovan za tehničnega vodjo pri higienskem zavodu v Ljubljani g .Ivan Genusi. dosedaj uradniški pripravnik. Poset Ghfke v Prag! Praga, 16. januarja h. Rumunskl zunanji minister bo prispel v Prago v torek 19. t m. Prekmursko obrtno gibanje Murs'*.* Sobota. 16. Januarja V preteklem poslovnem letu je bilo v Prekmurju prijavljenih 173 obrti, odjavlje-nih pa 174. Da je diferenca tako minimalna izvira od tega. ker se med prijavijeivi-mi obrtmi nahaja 30 na novo priglašen iih trgovcev s sadjem Nad 200 obrtnikov pa je začasno odjavilo svoje obrti, čemur so vzroki pač današnji hudi časi z vedno istimi motivacijami: visoki davki, majhen zaslužek, primanjkovanje naročil m podobno. Mnogo obrtnikov je šlo za zaslužkom v Francijo, od koder se do sedaj še niso vrnili Največja podjetja v Prckumrhi »o »Vo- ro do »adnjega časa obratovala- Pred kratkim pa so ustavili delo izvozni mlin tvrdke Hartner v Murski Soboti, ek športna žaga istega podjetnika v EMiču in pa tvrdka za izvoz živine Weis. Edrno dvoje podjetij obratuje še naprej v nezmanjšanem obsegu, m sicer tovarna mesnih izdelkov Renko in tvornica perila Cvetič v Murski S< »bo ti. Trgovtradd promet Je v psCnklero lef^i nazadoval sa kakšno tretjino Sama izvozna trgovina pa padla za petino v primeru z 1. 1930. Neznan utopljenec Lagko, 16. januarja Včeraj ofe 14. Je naplavila Savinja pri nadarbinskih travnikih pri Laškem 40— 50 let starega moškega utopljenca Po Izjavi došlega zdravnika je moralo ležati truplo v vodi že kakih 6 do 7 dni. Ker ni Imel utopljenec pri sebi nikakih listin, ni bilo mogoče ugotoviti njegove Identitete. Oblečen je bil v navadno delavsko obleko: črne hlače, rjavkast jopič In žemper Utopljenec je srednje visoke postave (165 cm t. okroglega obraza, osivelih las In brez brk. Noge je imel šibkejše in m Izključeno, da je bil podvržen padavici. — Utopljenca so prepeljali v mrtvašnico tukajšnjega mestnega pokopališča Žalostna smrt obupanega invalidnega posestnika Maribor, 16. januarja Pred petimi leti je doletela posestnika Antona Lauserja lz Cirknice pri St. Ilju huda nesreča. Slamoreznica mu je tako poškodovala roko, da so mu jo morali v bolnišnici odrezati. Ker Je bdi za vsako delo nesposoben, ga Je to silno potrlo. fce huje pa so ga potrle težke gospodarske prilike, ki so go pnitirale v obup. Soseflom je često pripovedoval, da si bo končal življenje. Zadnje'čase je bil silno potrt in c»o-mači so se resno bali. da bo res izvršil samomor, kakor je to že pred nekaj leti poskusil. V petek zvečer se Je mudil v neki gostilni v št. H Ju, ob mraku pa Je šel proti domu. Bržčas Je v njem tedaj dozorel obupni sklep. Ko Je šel po cesti, je čul pristajanje potniškega vlaka. Odhitel je k železniški progi ln legel na tir. Lokomotiva mu Je odrezala glavo ln ga strašno razmesarila Kmalu po odhodu vlaka so mimoidoči opazili truplo ta obvestili o tragičnem dogodku šentiljsko orožništvo ki je v mrtvecu spoznalo nesrečnega posestnik Lauserja Truplo so prepeljali v mrtvašnico na šentiljskem pokopališču Vest o tragični smrti pokojnega Lauserja. ki je bil med prebivalstvom zelo priljubljen. se je naglo raznesla in je vzbudila splošno sočutja. župan dr, Dinho Puc: Ljubljanska ©Minska uprava V razvijajočem se mestu nastajajo vsak dan nove naloge in novi problemi. V današnjem času je zato povsem navaden pojav, da občinske uprave ne morejo sproti storiti vsega onega, kar bi bilo potrebno zaradi napredujočega razvoja. Nenaklonjena kritika bo zaradi tega vedno našla dovoli snovi, kajti treba je samo s pikro besedo naštevati vse ono, kar še ni storjeno. Objektiven sodnik pa bo sodil drugače: on bo pregledal, kaj se je napravilo, ter proučil, ali je bilo delo ekonomično in ali so napravljeni izdatki v razmerju z davčno močjo prebivalstva. Nikdar se namreč ne sme pri javni upravi pozabiti, da je prvi in glavni princip: čuvati pridobitno moč prebivalstva odnosno ne prenape-niati davčnih bremen, ako istočasno z njimi ne dvigneš ekonomskih sil prebivalstva. Sedanja ljubljanska občinska uprava ima v tem pogledu mirno vest. Ni prevzela lahke dedščine. Od vsega začetka se je morala boriti z velikimi finančnimi težkočami, kajti visečih dolgov za razne dobave in napravljena dela je bilo za naše razmere naravnost ogromno, dohodki so bili nezadostni, politične strasti pa so razburile ljudstvo, tako da so bili izgledi za uspešno delovanje minimalni. Vrhu tega je sedanja občinska uprava nastopila v času, ko je država začenjala razbremenjevati svoj proračun. To je delala tudi na ta način. da je celo vrsto na njo pripadajočih izdatkov zakonskim potom prevaljevala na občine. Navidezno brezupna situacija! S ponosom pa gledamo danes na štiriletno delo. Mestne finance so urejene, deficiti prejšnjih let pokriti, proračun je v ravnotežju. Občinske davščine so se mogle kljub temu znižati ter so v skladu z dohodki mestnega prebivalstva. Strogo se pazi na to, da se od davkoplačevalcev pobrani denar zopet porabi v mestu kot takem, da na ta način iznova oploja gospodarstvo. Naloge, ki jih je izvršila mestna uprava v tem času, so ogromne. Zgradila je novo klavnico, povečala elektrarno m vodovod, vzpostavila red v plinarni, dosegla zgradnjo velike carinarnice in regulacijo Ljubljanice, ogromno storila za modernizacijo naših cest, razširila kanalizacijo za mnogo, mnogo kilometrov, renovirala mestna poslopja, ustvarila nove parke. V svrho omiljenja stanovanjske stiske je zgradila celo vrsto novih stavb ter s svojim jamstvom^ pripomogla predvsem malemu uradništvu in delavstvu do lastnih domov. Silno ve- liko ie storila za odpravo socijalne bede Poleg organizacije sistematične preskrbe zapuščene iece. revnih in onemoglih, se zgradita letos tudi se novo zavetišče in delavski azil. Letos se pnene tudi z zidanjem nove šole za Bežigradom. Vprašanje tramvaja je bilo v tej dooi z otvoritvijo nove proge Vič-St. vid re-šrno v praVj smeri; načrti za obnovo m nadaljnie razširjenje stare proge pa so izdelani' in je tudi že proučena fmanena podlaga. . Mnogo pa je še načrtov, ki morajo počakati boljših časov. Predvsem so to one zadeve, ki se imajo v glavnem izvršiti na račun države. Gospodarska kriza in oomanjkanie gotovine sta preprečili marsikak projekt, za katerega se je cbčina zavzemala z vso vnemo. Med take spadajo v .iverzitetna knjižnica, zgradba trgovske akademije, zfrradba novega kolodvora itd. Toda tudi ta vprašanja so načeta in jih ne bomo pustili iz vicia. Tudi mestna uprava sama ima v predalih svojega gradbenega urada veliko število načrtov, ki se tičejo preureditve mesta, njegove modernizacije, razširjenja in izpopolnjenia mestnih ^ naprav. Marsikateri osnutek bo moral čakati se leta predno bo uresničen, toda tudi načelo bodočih občinskih uprav bo moralo biti isto, kakor je 'nlo naše: nikdar vec nazaj v popolno stagnacijo, marveč vsnko leto je treba vsaj nekaj izvršiti, vsai v nečem napredovati. Res je, vseh teh del mestna uprava ni mogla izvršiti samo z lastnimi sredstvi. V teh letih ie bilo angažiranih mnogo in mnogo milijonov tudi državnega denarja. Prva zahvala v tem pogledu gre Nj. Vel. Kralju, ki se je osebno zavzel za najvažnejše probleme našega mesta, v drugi vrsti vladi g. Petra Živkovica, Z angažmajem teh prispevkov in lastnih sredstev je usnelo občinski upravi, da je v najtežjih časih dala ljubljanskemu prebivalstvu, zlasti njegovemu delavskemu delu, kruha in zaslužka, ki bi ga drugače ne bilo imelo. Prebili smo tako težka leta razmeroma povoljno. Priznati pa moramo: vseh teh nsp®-hov bi ne bili dosegli, sko bi se ne bilo posrečilo vzpostaviti sloge v občinskem svetu. Z odpravo strankarskih bojev, partizanske zagrizenosti in z združitvijo vseh sil v skupno delo je bil zagotovljen hagoslov našemu stremljenju, napraviti iz Ljubljane moderno in zdravo mesto z zadovoljnim prebivalstvom. Le na ta način se nam bo posrečilo, o tem sern trdno prepričan, premagati tudi sedanja v gospodarskem pogledu najtežje čase. Steklarna v Hrastniku je pogasila peči Snoči je steklarna v Hrastniku popolnoma ustavila obratovanje — 700 delavcev z družinami ]e na cesti Delavstva se polašča obup. 2ene jočejo Hrastnik, 16. Januarja, d. Strah pred najhujšim, ki Je tlačil delavstvo tukajšnje steklarne te dalje časa, se je danes uresničil. Vodstvo tovarne je ob priliki današnjega izplačila mezd obvestilo delavstvo, da se obrat z današnjim dnem ustavi. Prizadetih Je okrog 700 delavcev t nad 21)00 družinskimi člani. Edino veiiko peč, ki Je bila po skrčenju obratovanja še v obratu, so zvečer pogasili in v tovarni, ki Je nekoč nudila tisočem delavcev kruh in zaslužek, Je zavladala trdna tema, « še večja tema v srcih prizadetih, ki so ostali, mnogi po večdesetletnem delu v podjetju, sredi zime na cesti. Tudi izplačilo poslednjega zaslužka Je bilo zelo pičlo, saj tovarna že dolgo ni več v polnem obratu in se je delalo zadnji čas le še v skrajšanem delovnem časn. tn t strahom gledajo v cc^otovx) bodočnost, možje pa iščejo tolažbe v alkoholu. Edino nado še polagajo na anketo, ki se vrši baš te dni v Beogradu in ki naj najde pota in sredstva, da se omogoči nadaljnje obratovanje steklarn. Na jnketi sode'u'e-jo tudi zastopniki hrastniške tovarne tn delavski zaupniki. Ce tudi ta anketa ne bo rodila povoljnh rezultatov, je usoda hrast-niških steklarjev z.a nedoločen čas » traku. Zaenkrat je v obratu samo Se mala peč za specialno steklo, pri kateri pa je zaposleno samo par de:avcev, a še to peč bodo morali najbrže že v par dneh pogasiti. Delastvo upa. da se bodo ravzeli zanj gg. narodni poslanci In senatorji ter se je tudi že obrnilo za nujno intervencijo na svojega poslanca g. Pavliča. LjftMjana šteje že Miza 4090 hiš Nekaj zanimivih številk o lanski gradbeuosti Ljubljana, 16. januarja Stavbno gibanje Je bilo lani v Ljubijo ni močno razvito ln Je po svoji živahnosti preseglo predlansko. Izvršena so bila mnoga javna dela, ki so zaposlila lepo Število delavcev, posebno pri regulaciji Ljubljanice. V glavnem Je bila končana gradnja trimostja na Marijinem trgu. Stroški za oba stranska mostova znašajo 6 milijonov dinarjev. Danes so ob obeh mostovih podrli lesene ograje. Prihodnji teden prične zagrebška tvrdka Anton Res z asfaltiranjem. Nato bo univ. prof. dr. inž. Kral preizkusi\ nosnost obeh mostov. Svečana otvoritev bo na pomlad. Gradbeni urad pretresa vprašanje ureditve osebnega tn vozovnega prometa na ljubljanskih mostovih. Postajališče tramvaja pri Prešernovem spomeniku nameravajo preložiti nekoliko višje v sredo Marijinega trga, kjer bodo napravili poseben otok. Privatna stavbna Iniciativa zaostaja prav malo za ono leta 1929., ko Je dosegla v povojnih letih vrhunec. Lani Je bilo zgrajenih 155 novih hiš, hišic Ln palač. V to statistiko niso štete zasilne barake na mestnem svetu na Galjevici, v jami ob Vodovodni cesti in ob Cesti dveh cesarjev. Nove palače so: »Dunav«, >Viktorija«, nebotičnik, Hranilni in posojilni konzorcij ln Dom tretjerednic ob Slomškovi ulici. V novih hišah so napravili 487 stanovanj. V stanovanjske namene pa je bilo Izvršenih 14 adaptacij in se je s tem pridobilo 29 novih stanovanj, tako da je bilo lani pridobljenih 516 novih stanovanj. Na drugi strani pa se je lani preuredilo nekaj starih stanovanj v poslovne lokale, ven-tja* znaša letošnji prirastek 510 stanovanj, kar znači najvišje število v enem letu napravljenih stanovanj po vojni. Od lani zgrajeni! hiš je 38 pritličnih. 11 vtsokopritllčnih 89 enonadstropnih, 7 dvonadstropnih. 5 trinadstropnih, 1 štirinadstropna, 3 petnadstropnih in 1 šestnad-stropna. EJnosobnih stanovanj Je okoli "'OO zelo se temu številu približujejo dvosobna brez kopalnice, nato dvosobna s kopalnico ln'naposled trisobna s kopalnico štiri tn večsobnih stanovanj je bilo lani napravljenih skupaj le 44, ker ni dosti povpraševanja. Pač pa se v mestu občuti še zelo velika potreba po udobnib malih sta- novanfh ta to okornost eo graditelj to® uipoStevali. Ljubljana Je ot> koncu leta »teia 8-928 hiš in palač, ne računajoč onih r delavskih kolonijah. S temi vred pa Jih Je < koli 4.130. Jeseni nastala gospodan»ka knza J« precej ovirala podjetnost- Stavbeniki ln lastniki hiš niso mogli dobiti zadostnih likvidnih sredstev. Krajevno je bilo stavbno gibanje posebno živahno na periferiji, zlasti tudi v Rožni dolini in v Mostah Po večini so tam gradili svoja domovanja državni uradniki in mali ljudje. Njihova stremljenja so podpirale razne zadruge s cenejšim kreditom. Zato Je tudi zemljiška knjiga okrajnega sodišča pravi bar/meter, tega gibanja. V okolici Je bilo zu gradbo stanovanjskih hiš Investiranih najmanj 15 milijonov dinarjev. Nesreča z motccikljem Nocoj »ta se z motocikljem na Sv. Petra cesti ponesrečila trgovec s koiesi Josip Kveder in njegov pomočnik Avgust Kopitar. Pot je bila spolzka. MotocikelJ je zadel ob pločnik in se prevrnil, oba vozača pa sta padla na cestišče. Trgovec Kveder je padel v nezavest pomočnik Kopitar pa je dobil hude udarce na piščali in v kolku Oba so z rešilnim vozom odpeljali v bolnišnico. Vremenska napoved Zagrebška rremen«ka napored «a dane*: Pretežno obl.nfno. metrleno hladno. — Situacija včerajšnjega -ski minimum, ki te izzval na morju tlabe vetrove in vedro vreme Barometrski pritisk ip nnrasel Z3 3 do 6 mm v všjib sorskih nre-Mih v osredniem in zapadlem delu držav«, mani pa na vzhodu Temperature so narasle v norniem P r moriti za 1 do 7. v južnem so o=tale brez »nrememb V Gorskem Kotaru Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Še vedno nobene bistvene spremembe. in ljudje Post festum Jamove šestdesetletnice V ob^ju jubilejev ni čuda, da Je ostal v naši javnosti neopažen jutbilej enega naših naj skromnejših, čeprav največjih slikarjev — šestdesetletnica Matije Jame. Potekla je 4. januarja t. 1. Bog bodi ž njo. G. Jama je bržčas že prepričan, da mu je bila prihranjena ploha jubilejnih besed in da r.e bo nihče obesil njegove šestdesetletnice na veJLki zvon. Slednji up se mu, kakor vidimo, ni izpolnil, zakaj delo, ki ga je g. Jama izvršil v naši likovni umetnosti je tako t&htno, da ta datum v njegovem osebnem življenju ne sme biti prezrt, čeprav smo ga opazili post festum. Izpolni pa naj se mu prvi up: ploha jubilejnih besed naj gre mimo njega. G. Ja.ma hodi med nami skromen in tih, kakor da ga ne bi poznali aii kakor da nje-fiovo delo ne bi bilo pomembno za našo Slu .-turno rast m našo umetnostno obogatitev. Toda mirno lahko zapišemo: Marsikatera danes bolj razkričana oseba in marski-katero danes še hrupno poveličevano delo bo že zdavnaj zaton, no ▼ pozab! j en je, iz katerega »e dvakrat mrtvi ne vračajo, ko bo t nsšri umetnostni galeriji (večji popolnejši nego je današnja) vrsta najboljših krajin Matije Jame pričevala o umetnosti tega mojstra, ki je videl mnogo sveta, a ja vendar ie najlepše naslikal nekoliko motivov iz svoje domov®«. SHke Matije Jame »o danes v msofi f(a-lerijah in zasebnih zbirkah; prišel bo čas, ko bo Jamova umetnost bolj vidna kot je dane« in ko bo umetnostno zavednejši narod skušal repatriirati. kar se da in zbrati v svoji veliki galeriji najboljša dela mojstrov. G. Jami, prav kakor ostalim našim cmetnšikom, pa je usoda naklonila nehvaležno nalogo, da sodelujejo pri izgradbi pravih in končnih temeljev naše umetnostne tradicije, da se bore za svoje mesto v narodu in njegovi kulturi, da narod« šete odpirajo oči za njegovo celotno umetnost To je nehvaležna, a r naših razmerah nujna cal-oga. Ne da bi hotel) pfeat! jobflejni Oantk, en>> m za hip zaustavili ob osebi nagega »mernika Matij« Jame, ki je neopaženo prestopi! šesto desetletje svojega niti malo »prijetnega«, a v delu in iskanju večnih umetnostni vrednot plodovitega in uspešnega življenja Želimo mu, da bi kaT najmanj občutil senc« prihajajočega večera življenja in ostal še dolgo med nami Ktrav, trden kj delaven! Soto,< tako Je Tekel, — *s tem hočem zaključiti svoje delo ln uresničiti svoj ideal!« In res, danes stoji v Dolu pri Hrastniku >Narodna šola kraljice Marije« ,ena najmodernejših in najlepših šol v državi. Ni pa bil g. Anten Gnus samo voditelj naroda, z vso dušo je bil tudi pravi, trezni vodja učite! jstva. Kot ustanovitelj laškega učiteljskega društva je bil njegov predsednik do svoje upokojitve. Društvo mu ob tej priliki podelilo najvišje odlikovanje, ki mu ga more dati in ga je tudi imenovalo častnim članom. Dolgo let je deloval pri »Zvezi slovenskega učiteljstva« na štajerskem. Bil je član odbora bivše »Zaveze jugosiov. učit. društev«. Ko je pomagal ustanoviti UJU, je bil njega podpredsednik pri ljubljanskem poverjeništvu. Od ustanovitve UJU je bil član Glavnega odbora UJU v Beogradu do ieta 1928. Njegovi predlogi in nasveti v vrstah učiteljstva so bili vedno trezni, preudarni in p rože ti velik® ljubezni do stanu, zato jih je učiteljstvo tudi veono uvaževalo. Deloval je tudi v prid šolstva v šolskih zaFtopih, v krajnem, okrajnem in bivčem višjem šolskem svetu. V okrajni In višji šolski svet ga je kot svojega zastopnika izvolilo učitelj-stvo. Ni zaman zidalo nanj, kajti Gnus je z vso spretnostjo in odločnostjo zagovarja! v teh z as topih Interese šolstva ln učiteljstva. Višek svojih vrlin pa je pokazal na gospodarskem polju kot prevdaren in realen gospodar, ki se ni dal speljati s poti hladnega in treznega preudarka ob še tako mikavnih špekulatlv-nih načrtih. Deloval je z veliko požrtvovalnostjo, brez vsake osebne sebičnosti na uresničenju svojih gospodarskih Idealov na polju občinskega, zadružnega ln stanovskega gospodarstva. Na Dolu je ustanova posojilnico ter sodeloval pri občinskih gospodarskih napravah. Ustanovil je gasilno društvo ter mnogo drugih društev. On je ustanovitelj in še danes predsednik »Učiteljskega zdraviliškega doma« v Rogaški Slatini. Do nedavnega časa je bil upravni svetnik Učiteljske tiskarne ter je tudi pri tej deloval kot ustanovitelj. V političnem pogledu je bil vedno odločen !n napreden ter je bil za svoje nacijocial-»o delo odlikovan z redom Sv. Save. Ob 701etnici se ga .spominjajo vsi, M rsživajo sadove njegovega dela z željo, da bi še dolgo gledal na njivo svoie ga plo-donosnega življenja, in da bi našel mnogo sebi enakih oračev med narodom v učiteljskih vrstah! Mladim »Jntnmmcc ugankarjem Anton Gnus - 70Ietmk Danes praesruje ▼ pil Južnem kraja Dol ffiad Hrastnikom svojo 70detnico g. Anton Gnus, šolski "ravnatelj. Malo Je Bsfcteljev, ki lahko s takim ponosom gle- Cajo na delo v svojem kraju, kakor ravnatelj Gnus. Kakor med narodom, tako f.lodonosno je bilo njegovo delo med uči-teljstvom Leta 1896. je prišel g. Gnus v organično vodstvo slovenskega učiteljstva fci leta 1926. je kot predsednik organizacije praznoval pri delu med učiteljstvom tridesetletni jubilej. S tem se je pa tudi poslovil od organizačnega dela v vodstvu slovenskega učiteljstva. Kdor ni Gnusa zaradi njegove veiike skromnosti poznal prej, ta ga je moral spoznati, ko je s svojo preudarnostjo in objektivnostjo vodil z železno vztrajnostjo in požrtvovalnostjo organizacijo učiteljstva V Gnusu je vtelešen mož vsestranskega dela slovenski učitelj, kakor bi &oial biti vsak. Postavil si je sam rvoj spomenik predvsem v dolski občini pri Hrastniku, kjer Je služboval skoro tri desetletja, do svoje upokojitve in si je stekel nevenljivih zaslug za občino, predvsem pa za prosveto naroda. Vkljub temu, da je že leta 1923. obhaial svoj 601etni jubilejni dan, še da-c?s deluje z mladeniško navdušenostjo pri občinski gospodarski politiki. Pomagal je graditi v občini vodovod in električno napeljava prejel kot prvo nagrado. Zelo sera J« vesel in to posebno zaradi tega, ker sem jo dobil baš na svoj 10. rojstni dan 6. januarja. — Pridno se bom na njej u^'1 pa tudi v šoli sem priden. Med sokolskj deco telovadim že 6. leto. Ko dorastem, bom tudi naročnik »Jutra«, ki ga že sedaj ze'o rad prebiram. Pošiljam v^m svojo sliko v spomin ter Vam. dra«i striček, želim srečno novo leto m kličem: Zdravo!« Onim, ki so bili izžrebani n »muči in smuške čevlje, sporočamo, da se je dostava zakasnila zaradi tega, ker smo čevlje, ki jih je po m-ri izdelala tvrdka bratov Na-gličev v Zirih, prejeli šele včeraj, jutri pa jiiih oddamo tvrdki Goreč, da pritrdi na nje smuške vezalke, nakar jih bomo takoj vse skupaj poslali srečnim nagrajencem. Kakor kaže, bo še dosti snega in se bodo dale smučke ter čevlji še letos dovolj uporabljati. Čevlji, ki so mojstrski izdelek imenovan« tvrdke, pa se bodo lahko uporabljali še v poznejših zimah, kajti ti speci jaln i čevlji so zares vzorno in neprenosljivo delo. Predstave danes ob 3., 7. in 9. premiera najrazkofinejšega zvočnega velefilma »UFE«l Najnovejša opereta skladatelja sladkih melodij Dm & t a h bfle izžrebane nagrade sa rešitve ugank hn je dobil harmoniko Bogdan Remic tt Trbovelj, ki se je zahvalil z naslednjim pismom: Dragi »Jutrov« »triček! Zahvaljujem »o Vasna prav lepo za harmoniko, ki tem jo Ben o sreči, sen o Rvtje- nju polnega veselja, glasbe, plesa in ljubezni, kakor mora biti za pravo opereto! — Sodeluje slavni >Uftn« komičar OTTO WALBUHG ki skrbi za smeh in zabavo! — Razkošni balet! — Izborni šlagerj!! Izven programa: nov »Foxov« zvočni tednik! Elitni kino Matica Telefon 2124 Fredpradeja vstopnic od 11. do pol 13. are. Kozorogi pod nadzorstvom Muzejskega Graščat Bora že nefcaj let ni njih lastnik, temveč sfcrfjnFk Ker jo bil odgovor g. župnika Krašne od Sv. Križa glede ujetega kozoroga pisan tako, da »o čitatelji v nekaterih stvareh v nejasnosti, sem prisiljen to pojasniti in poudariti, da mi je zadeva kozorogov, tako glede prirodosilovja kakor naselitve v Sloveniji, kaj dobro znana in da drži vse tisto, kar sem napisal zadnjič. Ci ta tel je bo posebno zanrnmaio dejstvo, da je g. Friderik Born kozoroge, ki jih je kupil za svoj denar, že pred leti izročil v varstvo Muzejskega duštva v Ljubljani. To je storil zato, ker je vedel, da je pri nas mnogo ljudi, ki n« znajo ceniti pri rodnih lepot in jim je vseeno, če je po naših planinah kaj živega. Obvezal se je da bo skrbel, da se bo ta lepa divjad dobro razvijala ter da bo skiušail osvežiti kri z dovozom novih kozorogov. To je tudi storil in kupil, deloma pa je zamenjal več naših kozorogov s tujimi. Nikdar ni zahteval po vrnitve stroškov, ne za živali niti za transport in to kljub temu, da sam nima prav nobene gmotne koristi. Odpovedal se je, kakor omenjeno že zadnjič, tudi odstrelu Z« večkrat se je izrazil, da je njegova želja, da bi se razširili kozorogi po vseh Karavankah in da bi se veselili lepe divjadi lovci in tudi drugi mirni obiskovalci naših planin. Zeli, da pridejo prijatelji prirode in si jih ogledajo. Za ogled zahteva če se ne motim, po 10 Din, ta znesek pa izroča Zelenemu kri.žu SLD. Da doseže idealne namene »e Je dogovoril tudi z lovskimi sosedi na avstrijski strani ki ga podpirajo v lenem stremljenju. Izrazil je željo, da bi rad spremenil del svojega posestva v zaščiteni priredni park, kjer bi pazila tudi oblastva, da se n« bi sploh rnič ustrelilo. Nu, in ker je g. Born »krbel in zahteval nasaj ubeglega kozoroga, ki ga je po naključju ujel župnik od Sv. Križa ter zahteval za to visoko najdnino. je g. Born po člankih v »Slovencu« domala neprijeten tuj državljan. Nenadna smrt mladega akademika Rečica ob Savinji, 16. januarja. Nepričakovano je zamahnila bela žena • koso in uničila mlado življenje. Skoro ne moremo verjeti, a je vendar res, da je 36-Ietni nadarjeni akademik g. Banko Franc v petek cA) pol 8. uri zjutraj zadet od srčne kapi izdihnil svoje mlado življenje. G. Banko Franc je študiral tehniko v Gradcu in Celovcu in se je baš pripravljal, da se vrne v Gradec, kjer bi napravil izpite, a ni mu bilo dano, česar se je najbolj veselil. Pokojnik je bi! simpatičen hi priljubljen mladenič. Kdor ga jc poznal, vsakdo obžaluje njegovo smrt Naj ti bo lahka žemljica, dragi Francelj, a hudo prizadetim staršem in bratom iskreno sožalje! Pri tej priliki poudarjam, da m« zelo veseli, da je g. župnik od Sv. Krirža sedaj povedal, kako približno se je vršil lov na kozoroga in da je enkrat konec tistih pravljic, da je kozorog prijadral iz Švice in kako strašno se je g. župnik moral boriti s kozorogom. Čitatelji zadnjega njegovega članka naj ne pozabijo na prej-nje članke o ujetem kozorogu, ki niso bili taki, kakor zadnji. Pisec je vpraševal, kam z ujetim kozorogom, morda v zoološki vrt v Zagreb? Celo po barvi je hotel pisec ugotoviti da prijeti kozorog ni prišel od Sv. Ane, marveč iz Švica kjer je, kakor se či-ta, popolnoma druga pasma, ali na iz Tirolskega, kjer jih smloh ni Poudarjal je kako dobro se je godilo kozorogu, ki da se je le težko ločil od svojega novega zaščitnika. Glede mjdnine sem prepričan, da je g župnik ne bo dobil, ker je po lovskem zakonu prepovedano streljati in loviti kozoroge. Če misli g. župnik, da je storil s tem, da je ujel kozoroga dobro delo, naj tudi ve, da je to storil za vse prijatelje prirode. Kozoroge je Born prav za prav odstopil prostovoljno Muzejskemu društvu in to samo iz čistih idealnih nagibov. Kozorogi so sedaj le v njegovem skrbstvu. Lovsko in moško bi bilo, če bi bil gospod župnik sprejel ponudenih mu 1000 dinarjev m jih daroval kakemu dobrodelnemu društvu. Vladimir Kapus Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže vporaba »Franz Josefove« vode kot prava blago-dat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenči?a se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Udobno odslranilev nadležnega zobnega kamna, korenine mnogihzobobolov, povzroči priljubljeni Sargov Kalodont, idealno sredstvo za negovanje zob. Kajti samo? Kalodont vsebuje učinkoviti dodatek proti zob«! nemu kamnu (Sulforicin* oleat po Dr. Braunlichu). Redna uporaba Sargovegflj Kalodonta je najudobnejšf način, da se ohrani lepe in zdrave zobe. zobnemu kamna Sokolski smučarji bodo tekmovali na Bledu Zadnja leta se je na Gorenjskem rac^vil zrtaruski s,port v takem obsegu, da bi ga lahko nazvali naš narodni šport. Zevamo y hudih časih. Motorna teholka tn racionar Lizacija sta napravila dz čioveka str od. Me haniziinano deio v naših tovarnah in pisarnah telesno ta duhovno ubija človeka, rato je potrebno, da se mu da priliko, da se nai v svojem prostem času oprosti spon morc- raidl daletov v prosto naravo in da ■ tem mladino od/vaja od popdvanja in fcvartanja. Da premeri »vode moči in pokaže serijo svojega deLa, prireja Sokol vsako zismo smučarske tekme večjega obsega. Take tekme priedii kraai&aka sokoiska žu dimo, da bo to ena največjtfh ztmsftospor*- čih akrbd to življenjskega beda bar se nsr vžije zunaj t fcraami aimski ptirodi prepo-trebnega miru, &staga zraka ki eonca in nabere novih moči. Sledeč toku časa, M Je (KTtoasflt nove smeri predvsem v ©ibandn zunaj v prosti naravi, je 6oko'.stivo pred tremi ieitt nrvedlo vse panoge zimskega športa v svoj teles-novegojni sestav. Skoro p-rC vseh naših aokolskih edinicah v dravski banovini Be snujejo sokoliskd smuča-raki odseki, se vršijo sestanki, seje, tečaod, (bapCti, predavanja, se delajo načrti, skratka vse je v potnem teku, v vseh pogledih se dajejo temelji soliga aimskosiportnega gibaonja. Sokolstvo ima kot dobra tn goobo no-predena organizacija največ možnosti, da zanese zdniaki šport med najširše plasti . (našeiga naroda. Ono ima samo t dravski banovini okrog 20 sokol skih edindc !n 6« se pri večini teh osnujejo smuv^arskl oJ-sedri, bo e tem za razvoj zimskega športa mnogo storjenega Sokolskfi z i raški šport Je fte mlad. Irte! je iz onih krajev, kjer so prilike za zimski šport najbold ugodne ln kjer se snes na*; dalje drži, to je v Zgorajesavski in Bohinjski dolini. Naša organizacija še ntoa tekmovalcev širšega slovesa, nego ima same mlade močii, a teh je mnogo. Iz velikega števila dobrih, zdravih, močmi h ln treznih m.ladendčev bo irzrasio r nekaj letih nekaj .prav dobrih tekmovalcev. Toda sokolstvo ne želi vzgajati samo rekorderjev, nego stremi pred vsem za tem, da čim več mladine zainteresira za ta šport za- ntti prtreditev, kar J6h je bUo kokl.ne ob poi 16. bo na veLiM smučarski skakahuld v Lc«ki tekma v amuSkih skokdh. K vsem tetonain bodo pripuščenl č.Lani! tadd ta biižnjih br«t* sklh žup, ki bodo tekmovaK kot gostje, toda za prehodna daafJa (pridejo v pofeterr le tekmovalci kranjske sakolske žtipe. Ob 17. turf bo v Sokolskem domu družabni sestanek vseh aokolskih pripadnikov a tudi vseh ostailfiih -prijateljev lepega športa. Nu sporedu bodo govori sokolskith p red str; v-nikov ln zastopnikov ohlastev in vojsk« in rajzglasiteiv tekmov:k .n stroj. Prav 1 rbovlie imaio Dri nas čisti obraz industrijskega kraja. Toda ta aajvecp pre-moeovm revir v državi, ta tretia naivečia občina v dravski banovini ie v toku «amemih oddelkov so ostali. V začetku nbnra ie bila z navduišenlem sprejeta po načelniku tov. Maver ju preči-tam oordravna brzojavka no mrnis+ra n telesno vzgojo naroda g. dr. Drago ti na K ral jeviča. Smrtna žrtev družinskega premVa Krško, 16. Januarja. V ponedeljek popoldne se Je po vsej okolici razširila vest, da se je v Drenovou odigrala družinska tragedija ln da je postal žrtev noža posestnik Lipar Fran, ki je naslednjega dne podlegel smrtonosni rani. Žalostni dogodek se je odigral takole: Okrog 14. v ponedeljek se je posestnik Llpar vrnil domov na svoj dom v Dreno-vec, kjer Je v vinjenem stanju pričel prepir najprej s svojim 18 letnim sinom Alojzom, nato z ženo Frančiško in hčerko Marijo. Naskočil je v prepiru ženo, pa se je nekemu prisotnemu vaščanu posrečilo, da je Liparja ločil od žene ln tako preprečil pretep. Misleč, da se prepir ne bo nadaljeval, je v&Sčan odšel ln pustil družino samo. Tedaj pa se je Llpar znova razvnel ln naskočil ženo. Sin Alojz je priskočil materi na 'pomoč, da jo brani pred nasilnim očetom. Z nožem v roki se je postavil med očeta ln mater, v usodnem treootku pa je v obrambi z nožem zadal očetu smrtonosno rano v levo stran trebuha tako, da mu Je prerezal želodec ln mreno Lipar se je zgrudil na tla v mlaki krvi Domači so takoj poskrbeli za prevoz poškodovanca v občinsko bolnico v Krškem, kjer je Lipar smrtonosni rani v torek podlegel. Koroško pismo Celovec. 17. januarja. Prre dni letoftn^a leto Je bil Beljak na prošnjo županstva » ustavah Mesto je postalo namreč s 1. januarjem avtonomno n občina je postala s tem dnem politična oblast prve instance Na Silvestrovo se |e vršila slavnostna seja občinskega odbora, katere so se udeležili tudi koroški deželni glavar Kernmaier. beliaški okrajni glavar dr. Fabrizi « ie de'o slovenskih rok Slovenski del belia-ške okolice pa ima kljub temu tečko stališče napram germanizaciji. ki se vrši iz Be-liaka, četudi je centrala gennanizacije Celovec. Kokoški Slovenol w> t zan"man|em zasledovali potek volitev v beograisko skupščino in z zadoščenjem konštatirali, da se je dravska banovina tako številno udeležila volitev. Pozdravljajo pa predvsem, da je Nj. Ve', kralj imenoval za senatorja tudi g. dr Valent na Roži?a. ki ie dolga leta deloval med Tliimi kot tajnik in ravnatelj Mo-horieve družbe v Celovcu in je med tem 5a som spoznal položaj in razmere, predvsem pa želje in težnje koroških Slovencev in je bil sam v prvih vrstah boriteljev za pravice koroških Slovencev. prvi vnrtl M bfk> potreba mAjetltl knftor-nim potrebam doma. Ni n« »tobo, km/ dom« nudi. u> ni »nobek. ie ouwJovaiuj»rf prireditve, u katere «o fcrtvovaii «v*jale> mnogo rvojega prostega časa. Le kako |im je bilo pri srcu. ko »o irli t zevajočo pra* noto? Drugo je pa reklama 1 Zadostuje pisana! Reklama ie potrebna dandanes cek) r najzakotnejšib krajih. Ia izvajanje? -Dirigent je muz kalno fpodkovan, sam izvrsten ftelist. Pozna stil kon.[>oiiistovl hi-lerpretac.aj nekaterah točk uprav izvrstna. Najboljša točka je bila Rubinstemov duetl. sLabša »Savojardovi« Offenbacliov kvartet, ki je pisan le u rutinirane izvajalce Boljše malo podati - a dobro. Klavirska spremljevalka gdč. Mulejeva zelo obvlada svoj klavirski part, istotako agilen je I. violinist Dr Zoreč. Instrument mu poje dobro, posebno t Orpheusu se je izkazal. Kontraba-sist Dolinšek je ambicijozen muzik. Najstarejši član je gosp. Stani — umirjen, nener- Kako postanem dober godbenilc ? To brezplačno icnjizico pošlje tovarn« gia»-j DU MEIMEL Si HJEKOLD v Mariboru SleT. ; 101-B vsaKemu prijatelju glaaOc. oodisi začetniku ali izvežbanemu Zahtevajte knjižico takoj z navadno dopisnico! Sil vozen Naraščaju |e treba ie mnogo Cigansko driaine ioka ie namrša razvada Lok ie 1 treba izrabliati ves toda ekonomično, gibi z desno roko nai se prilagodijo veliše — tiho »markiratu dru^afe taide Mozart ? Osterčeve vtnle. Naj mi ne zamerijo -'O-5jpodje, da sem jih tu imenovaL Poznam njih skromnost in poznam njih trud Želim stvari le dobro m rad bi jim dal vzpodbudo. Vsem pa na tem mestu iskreno čestitam n želim še več uspehov V. J. KMETIJSKI V Ali ste že naročnik slovenske ilustrovane tedenske revije »življenje in svet" ? Ruski orkester Ruše, ▼ januarju. Ruška orkestralna skupina se je prvi? predstav la javnosti v soboto 9. t. m. <» skrbno izbranim sj>oredom. Na sporedu so bili: Gounod, Mozart. Dvoiak, Offenbach. Beethoven. Schumann in Rubinstein Čeprav ima orkester zaenkrat samo še salonsko sestavo: klavir, harmonij, čelo, kontrabas, tri violine I in 3' II., moram poudariti, da zveni isti lepo polno in prijetno. Artistični vodja tega mladega odseka je gosp. Črnko, požrtvovalen, tih in skromen kulturni delavec. Prijetno iznenadenje je tudi demokratičnost članov. Saj vidiš jx>leg banovinskega zdravnika tovarniškega delavca, poleg učitelja občinskega slugo, ključavničarja, dijaka itd. To ie zdrav moralen temelj vsakega močnega in z uspehi kronanega pokreta. Ta lep večer se je vršil v prostrani dvorani Siikolskega doma — toda obisk — recimo za Ruše — vendarle preskromen. Mislim, da si ti požrtvovaln: ljudje od samega moralnega uspeha vendarle ne morejo nabaviti prejx>trebnega notnega materijai'0 in udobnejših pultov. Dolžnost bi b'la, da bi vsnj listi, do katerih še ni segla zloglasna kriza, ob skali to prireditev. Ni dosti, če so rednt obskovalci mestnih zvočnih kinopredstav. v Umetna gnojila v vinogradu Težavno ie sicer v teh kriti?nih gospodarskih 6as h, ko |e z denarjem tako huda na vseh koncih in kraj h. priporočati rabo kakih sredstev za povečanje produkcije. Toda kliub vsej stiski si moramo vendarle omisliti in rabiti reči. s katermi obogatimo zemljo, da nam je rastline preveč ne izuioz- ga jo. . Med taka važna In rastlini najpotrebnejša sredstva spada pa? gnoj. in sicer v prvi Troti hlevski gnoj, ker le ta iina vse za pravilno rast vseh rastlin potrebne snovi: kalil, dušik, fosfor, apno in drugo, v pravem razmerju. Poleg tega deluje še fizika lično gl-v de pretvarjanja in rahlanja prsti. Dober hlevski, že vleženi gnoi učinkuje torej vsestransko na razvoj rastline ter na nie rodovitnost. dočim deluje umetno gnojilo le enostransko po svoli sestavi. Tako nosp^ujeta n. pr apneni dušik In fiilski so'.ter, ki vsebujeta mnogo dušika, najbolj razvoj hstia in sploh košatost rastline., kain-t in kalijeva sol kredita razvo? lesa. miperfosfat. Thomn-sova žlindra ln slična. fosforovo kislino vse-b>?io?a umetna gnojila učinkujejo n? rodovitno*! in na lep& razvoj sadia in semena. Pri sadju tudi na povečanje sladkorja s po-»pe^enim zorenjem. Zem'ie pa kot take ne rahljajo, nasprotno jo še bolj vežejo, csobi-to kainit. Dasa so trmetna gnojila ra •zmerno draga, lih moramo kljub temu prav zavoljo omenjenih dobrih. Čeprav enostranskih lastno sti v danih ra^merali pri vseh panogah kine-lijstva unorabliati. Izvzeti ne moremo niti vinogradov, ki zahtevajo še večje gnoilne izdalke zaradi težavnega in dragega dovoza v vinska brda po slabih potih. Vendar «» to delo. ako se redno j*rav!l-no in zadostno izvršuje, prav dobno poplača Predvsem moramo seveda temeljito pre. udariti, ali ln v koliko Je gnojenje tudi z umetnimi gnojili potrebno in kako spravimo s takimi kupljenimi gnojili povečan' pridelek v promet, t drugo N^odo povedano. moramo Se v naprej preračunati vsa: nribližno dobičkonosnost takega gnojenja. Kdor razpolaga z obilico hlevskega gnoja. «e mu seveda ni treba ukvarjati s tem problemom, nego si gnoia kar navora v teku zime. kolikor ie pa? t^ba, v vinogradu na kup, ga zakrije nekoliko z remlio. č* ni Rne«a ter ga zgodaj pomladi enostavno podWi« in re? Je zan! za dot'?no leto v pooolno 7adovol'stvo rešena. Toda v n^sled-n«h 2 al? 3 bo pa tudi tak vlnograd- nrik moral po«l"? nasVdnie leto če trta 7»p"t dob^o nastavi, krepko vzdržati in novi sad pravilno razviti do trgatve. V ta namen norabimo umetnih gnojn -in 3. leto po izv-šenem prvoletnem gnote-niu s Mevskim gnoiem ni oral: =or><="-fo^-ta aH Thomasove žlindre 200 - 300 kg. 40 „ kiVieve soli 1 Vi _ 250 kg in apnenega du-Jiki 100 _ 200 ks. To ie nekaka srednla mera ter se ne da za vse zemlje in We točno navesti, marveč mora vsakdo z lastnrni izkušnjami dobiti s ^«v>m pravo razmerje za svoje vinograde, ker dodatek ie odvi.«>n tudi od splosnega razvoia vsega vinogradi. V v nogradn upo-rab'iamo 7a nadomecifo d»5.ika uspešneje npneni dušik kakor čilski sol i ter. Kdor pa hoče fli mora uporabljati večkrat le umetna gnoiila in si ne zna ii^otov ti pravega raz.meria. polem stori naibol ie. te uporpblia že nališč v ta namen o ' ljivo in se kaj slabo suši, če že ne pokvari. Meso ne sme nikdar počmetj ali porjaveti od dima. kakor je to običaj ponekod na kmetih S tem postane meso za nekaj centimetrov slabo uporabno, ker diši močno po dimu. Pravilno ae prekaja tako, da je le tanka plast mesa na površini kosa nekoliko porjavela Najbolje je ako damo meso v naiaSC napravljeno sušilnico, ako nimamo primernega prostora v te namene. Vsak večji posestnik bi prav za prav moral imeti tako sušilnico. V podstrešju bi bilo prizidati k dimniku primeren prostor, ki naj bo na primer od 1 80 do 2 m visok, 50 cm širok Ln 80 cm globok, ki se da zapirati z železnimi vratci. Navedeno velja za meso enega prešiCa Ta sušilnica je z dimnikom v zvezi z dvema odprtinama: ena je od spodaj, druga od zgoraj. Na spodnjem delu gornje odprtine je napravljena pločmata zatvornica s katero se lahko dimnik zapre in se tako dim prisili pri spodnji odprtini v sušilnico. Meso se potem obeša na palice, ki so priCvrščeme v zidu Omeniti je, da ne smemo pušCati dima od premoga v sušilnico. Uporabljati je pri tem samo drva in vCasih. posebno zjutraj, naj se zažge tudi nekoliko smreCja ali brinja; meso dobi s tem boljši okus. Nekateri namakajo osoljeno meso v finem žaganju ali v otrobih z namenom, da se meso dima .preveč ne navzame Preka-jeno meso potem hranijo na hladnem tn temnem prostoru , Preko poletja, preden nastopi vroClna, je najbolje, da denemo meso ▼ vreče ln hranimo v hladni kleti. Polaganje preka-jenega mesa v otroo^ ali lesni pepel ni priporočljivo ker ga ne moremo pregledovati ta se večkrat pokvari. Plesen za-tremo na mesu s tem, da ga polijemo s špiritom ta ožgemo. Pri klanju živine moramo paziti, da Je žival zdrava. Nikdar ne smemo zaklati žival." če se Je v tem času pojala ali je bila vpehana aH razburjena. V tem primera je meeo manj trpežno Jk X. %TCTRO* BL H 9 Nedelja, 17. L 1933 \tfutjW Vosi? « tem da uporabljata NIVEA-CBENE 540 plomb, in to po večini brezplačno. Ordinacij smo imeli 7015 in vse brezplačno. Obsevali smo 115 šoloobveznih otrok s kre-mensko svetiljko. Dalje se ordiinira tudi v sedmih najbližnjdh okohlšklh osnovnih šo- Bogat in dober pridelek dosežete b uporabo nitrofoskala Baše lah, kamor se voarta zdravnik šolske poliklinike in zaščitna sestra tedensko po enkrat. Res je, da ne moremo d ari vsem zdravila, ker jih dobe le najrevnejši, ampak nasvet pa le dobe vse matere za svoje malčke brezplačno. V počitniški koloniji smo imeli letos 10 otrok na Pohorju in 10 ob morju. Starši nekaterih so sicer prispevali malenkostne vsote toda večina stroškov je bila naprtena Zdravstvenemu domu. Po enega dečka in eno deklico lz osnovne šole smo posiald v okrevalilšče To polšico.< Med tem ko mi gospodična razlaga to in ono, favem, da so nameščene na zavodu skupno le tri sestre. Delo imajo sicer razdeljeno, pomagajo »1 pa vedno tu/M druga drugI. Popoldnevi eo določeni »a aotaao ambn-tamco Cm okuVsttko. Ogleda/m sd še protJtuberfculomfl dltopen- zar. obstoječ iz čakalnice to lepo onremillene ordinacljske sobe. Tu je nastavljen Speaicalist za .pljučne bolezni, ki ordfaira vsak torek, sredo ln petak od 8—10 dopoldne. V letu 1931. Je bik) Izvršenih 1124 ordinacij, kri so ugotovdJ« 39€ tuberkuloznih pacsijentov. Prepotreben bd bil v celjski bolnici oddelek za tuberkulozne, kjer bil »e bolniki z odprto tuberkulozo izolirali lin se tako odstranila nevarnost Infekcije Tafko pa bolnriikn z odprto tuberkulozo neprestano osražajo vee svoj okoliš, ker poli današnji stanovanjski fcrlzd to bedi ta nevednosti! nižjih slojev ni mogoče bolnika too'd-rati na domu in obvarovati njegove najbližje pred Infekcijo. Dalje obstoja v donm renerdčnd oiVn'** v katerem Je doblto letos 443 oseb adirav-or.ško pomoč, in pa antirablčni oddelek, v katerem je blV> cer>.ljenih 125 ose.b proti steklini, ki }e brila letos tudd v Celju, slasti! pa loš.ki oMe'ek. Ta oddelek je predel ▼ letu 1&31. skupno 2304 vzorcev materljaJa ln izrvrši.1 3-641 preiskav. Na levi je .pripravljenih šest velikih sob za ustanovit ev Deč-Jega doma. Tu bodo našle zavetišče on« matere s svoTmri malčki, kd nimajo svojcev to sploh nikogar, h komur bi se zatekale. Sprejete bodo tudd matere z otroki, katerih življenje M biilo izven zavodove nege ogroženo, dalje otrocd onih mater, ki so položi-ie življenje na oltar materinstva in zdaj nimajo nikogar, ki bi skrbel za njihov pravilen raavoj in prehrano (umetna prehrana). Poleg ee nahaja veMika terasa, fci bo primerna za sončenje otrok Dečjega doma Na dvorišču je gospodarsko poslopje a kletmi, shrambami to pralnico. Vse pa obdaja polotil dobro urejen zelenjadni vrt, fci daje zavodu vse eočivje za šolsko kuhinjo >Kdo pa je vodni vsa ta dela, kdo si je zairni sH tako krasno fasado in kdo je vo dil dela v hišd, kjer je vse tako premišljeno urejeno?«, vprašam sestro, ki mri pove, da je vse to delo neumornega ki skrbnega šefa zaivoda. Z do vrnitvijo adaptacij poslopja Zdravstvenega doma, ki so bile izvršene ▼ letu 1931., je dobrLlo Celje z okolico lepo h.igi-jen sko-soei j a-lno ustanovo v korist vsega prebivalstva v prvi vrsti pa revnih slojev, ki so še posebno v današnjih hudih časih potrebni pomoči in zaščite. M. P. * Celje z okol^Sko občino Je eminentno industrijskega značaja, kjer je zaposlenih r več v«Lik'ih tovarnah mnogo stotin delavcev. Ker so delavski! starši zaposlena podnevi v tovarni, in sicer nava-.ino oba oče in mati, so pnlsiijerid prepuščati svoja otroke po končanem šolskem pouku samimi sebi in brez nadzorstva. že prejšnja leta je bilo opaalti po celjskih cestah in ulicah in t bližnji okaiaci neštevilno takih nenadzorovanih in samim etsbl prepuščenih otrok, ki so ee strgani, bosi in lačni potep aLi okrog, šola mi mogla in ne more nadomestiti z vso svojo vzgo> no silo tega, kar pokvari ulica. Vseh v poštev prihajajočih (limit eljer se je polastil zaradi tega skrb za to zanemarjeno mladino, iz katere bi lahko naraščala našii bodoči generaciji najhujši bič dn neizčrpen dotok kaertne> šib. Dnevno zavstJ&Se n« poRetoJe V* kakih lastnih sredstev to mu niso zasfgu-ranrf stalni to zamesijdvi dohodki, zarn«?. česar mora v Interesu J aivmostJ to b^aor najnotrebinei-5ib malčkov trkati na dobra srca in prositi za potrebne prisoevke. L«e e pomočjo požrtrvovaJnega sodelovanja najširše javnosti je zasigiiiran tej nstA-novii us->eša obratuje zdaj, ko poraba še ni velika, le s 35.000 volti. Zgrajen je dovolj trdno, da bo trajal najmanj 30 do 40 let, da bi pa v lem času obremenitev preveč narasla, b« tudi ni bati, ker je dimenzijonirana za 15 do 20.009 kilovatov, tedaj za trajno prenašanje ca 25.000 konjskih sil električne energije. Prav tako je zgrajena za daljšo dobo tudi transformatorska postaja v Črnučah. V širokih, svetlih prostorih transformatorskega poslopja, kjer so stikala, varovalne naprave in zbiralnice, je še dosti rezerve za odcepitev nadaljnjih sekundarnih daljnovodov, ki se bodo zgradili v bodočnosti. Za primer potrebe po se poslopje lahko ^brez komplikacij vsak čas znatno poveča. K. D E. so si zasigurale v okolici dovolj velik teren v ta namen. Veliki kontrolni prostor s stikalnimi ploščami, merilnimi instrumenti in števci tudi zrabljen šele do tretjine. Velike, elegantne stikalne plošče od črnega marmorja še čakajo indieij svojih odjemalcev. Zunaj poslopja sta v prosti montaži postavljena s pripadajočimi varovalnimi napravami oba glavna transformatorja, vsak za 1000 kilovatamperjev, ki pretvarjata tok velenjskega daljnovoda na napetost 20.0*SO voltov, s katero obratujejo sekundarni daljnovodi. Visokonapetostno omrežje zavrsniske elektrarne obratuje le z 10.000 volti, ker ta- krat, ko je bilo zgrajeno, višje napetosti Se niso bile tako domače,, kakor zdaj. Vendar pa je ta napetost za p'renos večje energije na večje razdalje precej neekonomična !n so se zaradi te?a K. D. E. pri vseh novin daljnovodih od Cmuč odločile za 20.000 voltov. Izkazalo se je namreč, da je prenos srednje velike energije pri tej napetosti najcenejši. S to napetostjo obratuje tudi večina daljnovodov v Češkoslovaški (22.000 voltov) in v Avstriji, tako da bi se za slučaj potrebe brez težave dosegla izmenjava energije s sosedi. V doglednem času se bo nedvomno dosegla tudi sklopi te v našega omrežja s hrvatskimi elektrarnami — morda s hidroelektričio centralo pri Karlovcu preko Novega mesta, kar je treba že zdai upoštevati z izbero primerne napetosti. Za blžnjo bodočnost v elektrifikaciji nase banovine bodo Velenje, Žirovnica in hidroelektrična centrala, ki se zgradi v Mostah nad Žirovnico, popolnoma zadoščale. Kolikor je doslej raziskano, >e zaloga premoga v Velenju tako velika, da bi velenjska centrala lahko oddajala 1000 let zdržema 10.000 kilovatov električne energije. Vendar pa poskusna vrtanja se niso pri kraju in se bo po vsej priliki dognalo, da so skladi premoga še izdatnejši kakor se računa. Baza elektrifikacije je tedaj zasigurana. treba si bo preskrbeti samo še dovolj močan in enakomeren kon-i-^ve lahko obrestovale pri predvideni nizki ceni toka 3.25 Din za lazsvetliavo in 2 Din za obrt. K. D. E. si bodo morale v ta namen predvsem pridob ti •večje industrije, katerih poraba toka ugodno vpliva na obtežbo in s tem na rentabilnost obratovania Z večjimi konsumenti bi se v to svrho lahko sklenile posebne tarifne pogodbe, od česar ne bi imela dobička samo industrija, marveč tudi vsi mali konsumenti, ker bi dobivali tok po nižji ceni kakor bi bilo sicer mogoče. Sicer pa je tarif. kakršen ie pri nas še povsod običajen, vobče potreben modernizacije, in sicer v tem smislu, da bi se tudi pri malih konsu-mentih .predvsem v gospodinjstvih zaračunaval tok tem nižje, čim večja je bila potrošnja. S pametno tarifno politiko bodo K. D. E. najlaglie našle dostop v posamezne kraje, da ne bo oviran razmah gospodarskega življenja. 'm v tem prizadevanju želimo K. D. E. uspeh. ©b ležišS^h rjavega premoga se spafajo zaradi izravnave menjajoče se proizvodnje in potrošnje loka s stotine kilometrov dolgimi daljnovodi visoke napetosti, od katerih se potlej, cepijo manjša visokonapetostna omrežia za oskrbovanje posameznih predo-Jov. Izmenjava energije se vrši celo preko državnih meia. Tako so nekatere avstrijske hidroelektrične centrale v Alpah zvezane po daljnovodih z nemškim visokonapetostnim omrežjem, ki se napaja iz bavarskih vodnih elektrarn in velikih kaloričnih central v Porenju. Dalje so speljani daljnovodi med Švico ter Italijo in Francijo, med Nem-. •-<•■ n v projektu je celo prenos "lektrirne energije po kablu visoke napetosti pod morjem iz Švedske v Nemčijo. Cim smotrenejše se izvede izmenjava energije med posameznimi centralami, tein eeneje se lahko dobavlja konsumentorn in ne samo velikim: industriji in poljedelstvu, marveč tudi vsem tisočem drobnih potro-šačev v posameznih gospodinjstvih, ki jim reneria elektrika lahko tolikanj ublaži in olepša življenje. Na tej osnovi bodo izvedle elektrifikacijo dravske banrvine tudi Kranjske deželne elektrarne. Od velenjske kalorične centra1?, ki obratuje z manj vrednim, a cenenim rjavim premogom, se je zgradil daljnovod visoke napetosti do transformatorske costaje v Črnučah, ki bo po drugem daljnovodu preko Kranja spojena tudi s hidroelektrič-no centralo na Z->vršnici. Na ta način posta nejo Črnuče nekaka zbiralnica energije, fei pt bo potlej po sekundarnih daljnovodih razvaiaia v posamezne okraje. Od teh daljnovodov je zdaj že v obratu daljnovod od Cmuč preko Trzina v Domžale, ki se bo pozneje podaljšal še do Litije. Do Trzina je daljnovod dvojen, ker se bo od tu odcepila veja preko Mengša v Kranj in še dalje do Naklega. V Naklem se postavi transformator, preko katerega se bo oddajal lok v omrežje završniške centrale ali pa obratno: iz Završnice v Črnuče, kakršna bo pae poraba v enem ali drugem odseku. Naslednji dalinovod, ki mora biti po pogodbi zgrajen že do jeseni, pojde iz Cmuč preko Grosupljega v Kočevje. V Grosuplju se zgradi večja transformatorska postaja, ra katero bo priklopi jena elektrtraa v Za-gradfu, hkrati pa se bo odcepil od tod daljnovod v smeri proti Novemu mestu. Nadalje se zgradi daljnovod od Črnuč na Vrhniko, kjer bo transformatorska postaja za izmenjavanje energije s hidroelektrično centralo v Žireh. Do Ljubljane je položen iz CrnuP Dolnl pogled v komandni prostor * merilnimi instrumenti in Btevrf. imvstve' ¥ Celju Dsievno zavetišče za siromašne otroke prične poslovati v Celje, 16. Januarja. Pot me Je vodila po Gregorčičev,! ulici im ves začuden sem obstal pred mogočno stavbo ter čital napčs: Zdravstveni dom. Verjeti nisem mogel, da je nastala taka palača lz starega Invalidskega doma. Ko tako začudeno ogledujem zgradbo, se odpre) stranska vrata, skozi katera stopi sam upravnik Zdravstvenega doma g. dr. Re bern&k. ftusno me je pogledal, stopil k mm ter rekel- >Vam ugaja«? »Krasna stavba«, odgovorim. Beseda je izzvala besedo in kmalu sva bila v živahnem razgovoru. Ko sem amemiil, da bi rad viidel tudi notranjost stavbe, me je ljubeznivo povabil noter. Vstopila sva skozii srednja glavna vrata (Zdravstveni dom ilarua namreč tri vhode) v prostorno vežo. Pnva vrata na desni vodijo v dnevno zavetišče. Upravi Zdravstvenega doma se je posrečilo dobiti z novo proračun, dobo od celjske mestne občine im občine Celjeokolica potrebna sredstva za vzdrževanje dnevne ga zavetišča. V zavetišče je zaenkrat spre jetih čez dan okrog 40 zaščite potrebnih otrok. Otroci so pod nadzorstvom 2 učiteljic. V zavetišču dobivajo kosilo in popoldansko malico. Prehrano dobavlja proti obračunu tukajšnja šolska kuhinja kraljice Marije. Dnevno zavetišče Obstoja ta Štirih vež-tkih svetlih to zračnih šoto. Vse so krasno poslikane, delo znanega slikarskega mojstra g. Dobrave a. yru,< pravd g. wpravwfk to odpre sosednja vrata, sta pa dvorana to oder, oboje Transformatorska naprava v prosti montaži zunaj poslopja, kjer se zniža napetost velenjskega toka na 20.000 voltov. pnipravijeno za -lutkovno gledaMSČe, M bo pričelo predstave takoj, ko bodo gotova še nekatera podrobnejša dela. 6Isti dobiček je namenjen šolski kuhinji kraljice Marije. Ne moreti si misliti, koiiko denarja hi bilo potrebno, da bc se nasiitldi vsi iačni želod-6ki tistih otrok, ki niso -bili tako srečni, da bi bili sprejeti v dnevno zavetišče bodisi v šolsko kuhinjo. Na desni sta dve veliki obednded za dijake srednjih šol. Tu prehranjuje dnevno do 128 dijakov. Ob 10. dopoldne že prede 34 dečkov to deklic te mestnih osnovnih šol to iz osnovne šole šolskih ses-ter na malico. Dobe mleko to kruh, oboje brezplačno. Samo 24 dijakov plača celo vsoto za kosdto, to je po 3 Din, kar smo pa sedaj znižali že na 2-50 Dta. Ostati imajo brezplačno hrano ald pa po zelo znižani oeni. Vsi ti stroški se krijejo iz podpore Nj. Vel. kraljice Marije po 5000 Dim mesečno. Sem prihajajo dijaki takoj po končanem pouku, kar je zanje zelo prijetno, zlasti v slabem vremenu um mrazu. Ko dijak pride, odloži svoje reči ter si umije roke. Tako jih navajamo tudi k higtjenl. Ko čakajo na kosilo, lahko čiftajo (ker so obednice v zimskem času tudi kurjene), se uče ali se pa igrajo. Na razpolago imajo razne igre, kakor na pr. šah, ptog-pong to druge. Ob pol 13. je kosilo. Po ikosoin so dijaki v obedmici do odhoda vlakov. Kako hvalevredna je ta ustanova, ve vsakdo, ki se zamisli; v položaj dijaka, M bi Ml aioeir primeram postopati po mestu ald čaJcatl ▼ kolodvorski čakalnici, ne da M dobil kaj toplega v želodec.« >Se kuhinjo malo pog4eJrac. prant g. trpravniik. »Kako velrfika to svetla tfec, -rak Siknem na glas. Mlada knihanlca nI Mla nič presenečena, ko naju Je zagledala; videti je bilo, da Je vajena takih obiskov. Mislim, da jih ni malo, ki Jih zanimajo takšne ustanov«, zlasti med strokovnjaki Pa tndd lajiiM smo med njimi, kd radi vidimo, kako napreduje eocialnozdrarstveno Skrbstvo. 2e sem ae pcedarvtJaJ ta aa zahvaljeval ljubeznivemu g. upravndlku, ker ga nisem hotel več zadrževati, dobro vedoč, kako silno je zaposled, kar nama prid« nasproti sestra Biila je v belem oblačilu ta z belo čepico na.glavi Takoj se obrnem k g. upravniku e prošnjo, če mil lahko še gospodična pokaže uradno prostore t I. ta II. nadstropju, čemur je bilo takoj ljubeznivo ustreženo. Po položnih stopnicah prideva t I nadstropje »Vidnt«, tu sta dive skladišči, tam pisarna g. šefa, dalj« upravna pisarna to tu šolska polikltafika«. Vstopiva v čakalni co poliklinike ta dalj« v splošno In »obno ambuia.noo, nato pa v sobo, ki Je priprav ljena za posvetovalnico mater ta pregled dojenčkov. Kako krasno je vse to urejeno! >V zobni ambulanci smo letos napravili N2V5 pred slabim in mrzlim vremenom, da ne poka in ne po stan« hrapava. Nadrgnite VaSo kožo večer, vsak predenj, orest« na poZitel' temeljilo i Nivea-Creme. Tkanine postanejo s tem mladstno napele, koža pa močna in prožna. Veter in slabo vr»mc ji ne morejo več ikod ti Nadrgnite pa tudi podnevi, predenj odideta na prosto, lice in roke i Nivea Creme. Ta krema namreč na zapusti nikak sijaj ter Vam nudi oni sv. ži in mladostni izgled, ki ga mi vsi fako radi imamo. Razlika nasproti luksuznim kremami Najvišji učinek ali cen*;*. Nlvea-Creme: Din 5.oo—22.00 Jugosl. P. Beiersdorf A Co. d. s. o.]., Maribor Črno-bela reduf a 6. Sebr m Kupujte samo nacionalno blago /j| Ooniace vesli ♦ Sodniški izpit sta napravila pri psned-•edništvii višjega deželnega sodišča t LJubljani g. dr. Leo Pompe, sodniškii pripravnik ptri deželnem sodišču v Ljubljani in g. L Pdcek, sodniški pripravnik pri Okrožnem sodišču r Novem mestu. Cesti tamo! ♦ Diplomirali so 11. t. m. na tehniStel fakulteti ljubljanske univerze za inženjerje kemije g. Lju.bo Knop iz Maribora, g. Bo rris Lavrenčič lz Celja ln g. Vasilij Mano Mn iz Ljubljane. Čestitamo! ♦ V notici o napredovanju v vojaški služ* bi v št. 7. od 9. t m. je bilo pomotoma navedeno, da je novomeški rojak podipol kovni,k Jurij Mušič pomočnik komandante divizije v Oeijeku.. Pravilno Je, da je g podpolkovnik Mušič pomočnik načelnika štaba divizije. ♦ Premestitve v železniški službi. Premeščeni! so z\anič. I kat.: l/udovaj Ludo Tik, Bu-bnJarcd. v Bistr Ioo-Boh1 njsko jezero; zvaničniki II. kategorije: Ruter Aleš. Dovže, v Maribor glav kol.; Bahun Andrej, Kraljevo, v '^jtibljano gla/v. kol.; Cad Frameišok, DJurmanec, v Pesmico; Kov 6an Ignacij. Poljčane, v Maribor glav. kol.; Prešerni Valentin, Pesnica, v Poljčane; Bahun An-drei, Ljubljana, v Metliko; Ur bane Ivam, Metlika, na Pragersko; Tičar Ivan. Litija, v Ljubljano glav. kol.; Seru ga Anton, Trbovlje, v Litijo; dnevnlčar-ja: Jovanovič Sava, Siovenjgradec. ▼ Maribor kor kol.; Meh le Jožef, Ponikva, v Moškanjce Nadalje so premeščeni od pro n2et.nokom0reijal.noga oddelka direkcije v Ljubljani v ekonomski! oddelek^ generalne direkcije tiskarne voznih kart pri ljubljanski dnrekoloii: zvamičnika I kategorije Bitenc Aloert in Vran Anton, zvaničniki II kategorije Požene! Franc, Arnejšek Jakob. Marolt Josip. Stančič Anton. La.m^e Ivan, Meze Anton. Naglast Alojzij. Bančič Jakob, Domik Ivan. Robec Franc. Gorjup Franc, Herman Franc. Tavželrj Josip. Vouk Marij Lemut Anton in Škorjanc Franc Postavljen je za uradniškega pripravnika inž Pehamrf Gojmir v kurilnico Ljubljana II sor kol 1825 !§. M. Mrlfe 30. ia»aat|a v iTironn ♦ Nov zdravnik v C&lju. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovuno je bil 10. L m. vpisan dr. Vladimir BergJaz, zdravnik r Celju ♦ Diplomski Izpiti na višji pedagoški šoli v Zagrebu v zrimskem roku za učitelje me-SoamsKiii šol bodo 15. februarje. Prošnje wjl pripustitev k izpitu je vložiti na rekto-ratu do konca tekočega meseca. ♦ Praktični učiteljski Izpit Opdsmeni) Na državnem ženskem in moškem učiteljišču v Ljubljani se bo pričel 8. februarja ob 8. uri. Pravilno kolkovaue ln opremljene prošnje za pripust k iapdtu naj »e vlože po službena poti do 30. t. m Kandidatke in kandidat., zavrnjeni pri zadnjem izpitu morejo izpit ponoviti v aprilov em terminu, kd se pridne 11. aprila ob 8. uri. Tem ni treba vnovič vAožitai prošenj za .prlpust k topa tu ♦ šesttedenskl kmetijski tečaj v prevalj-skem srezu. Banska uprava v Ljubljani priredi tu'ln letos v prevaljskem srezu 6-tedenski zimski fcmetiiijskj tečaj, in sicer na Mutri Tečaj je zorganiziral urad areskega načeletva na Prevaioah sporazumno 8 sre-skim kmetijisknm referentom Otvoritev bo 19 t. m ob 14. Tečaj bo trajal do 21. februarja un se bo vršni v šoli Poučevali bodo živinorejo, travništvo, svinjerejo, pe-rutntaarstvo, iivinozdravstvo. poljedelstvo, sadjarstvo, specrijatno zatiranje sadnih škodljivcev, uporabo umetnih gnojiil. zadružništvo, gozdarstvo, bigijeno, kmetijsko računstvo, kmetijske zakone, kmetijsko tonjigovdetvo ta čebelarstvo. Predavatelji bodo g«.' sreskl podaiačelnd.k Ivan Mu-iač, sreskl kmetijski refrerat Zdolšek, dr. Maks Pregelj iz Vuzenice, sreski veterinar Kolenc Paivei, sreskl prosvetni! referent Močnik Peter ta areskii gumarski referent Sernec iz S.iovenj.gTadca Ker bo omenjeni tečaj velikega gospodarskega pomena, je želeti. da bi bil obisk zadosten Obisk te čaja se priporoča tudi gospodinjam in de kJetom, ker bodo gotove ure posvečene gospodinjstvu. kar je razvidno lz programa. ka je vipog.ied pri vseb bližnjih žu panstvih in šolskih vodstvih kakor tudi pri občina ta šoli na Muti. Da bo uspeh popoln, »e priporoča obiskovalcem tečaja, da v »vodo korist obiskujejo tečaj vestno od začetka do zaključka Posetniki tečaja ee vabijo da prinesejo s seboj parnir i,n evi.nčnik, da bi lahko zabeležijo, kar je važnega. ♦ Službeni list dravska banovine objavlja v 4 letošnji številki med drugim: uredbo o povračilu potnih !m selitvenih troškov civilnih državnih uradnikov, uredbo o ve 11 kosti nagrade d.nevmičarjem v resom ministrstva za finance, prijave za prejema- Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja, 2 stanje barometra. 8 temperatura. 4 relativna vlaga v %. 5. smer in brz.na vetra. 6 oblačnost 1—10 7. »rsta padavin, 8 palavine v rom _ Temperatura: prve številke pomenfcjo najj-višao, Iruge najnižjo temneraturo. 16. januarja Liubljana 7, 781.2. —1.2. 90. W2, 10, —; Man bor 7. 779.9, —2.0. 90. S2. 10, —, Zaejreb 7, 781.2, —2.0. 80, W2, 10, —, Beograd 7. 781.8, —3.0. 80. N2. 10, —, Sarajevo 7. 781.5. —7.0, 80, W2. 10, —, Skopje 779.8. _3.0. 80. W2. 10. —, —; Split 7. 773 7. 6.0. 40, NE2, 0. —, — Temrperatura: Ljubldana 0.2, —2.0; Maribor 0.8. —2.4. Zagreb 0.0, —2.4; Beograd 1.0. —4.0; Sara1e 16.45. Litina vzhaja ob 11.77, zabada ob 0.51. nje dragdnjake doklade drSavnlh mpokojen cev, posebne uzanoe za trgovanj« i žitom, ratifikacijo konvencij med Jugoslavijo ta Fi'ancijo, tarifno obvestilo za prevez bolnikov s kužnimi boleznimi! in objave ban 9ke uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932 » Zavarovanje posmrtnlne. Banska uprava v Ljubljani je dovolila g. Rudolfu Ju-vanu in drugom, da smejo osnovati! pomožno blagajno pod imenom ».Solidarnost.«, regiistrovana pomožna blagajna v Ljubljani, ki se bo bavila z zavarovanjem posmrtn ine. ♦ Likvidacija društva. Poljedelsko društvo v Ptuju je na svojem občnem zboru 30 novembra lana sklenila likvidacijo to razpust Društvena imovina se bo uporabila v smislu § 27 društvenih pravni Up nirki društva na1 prijavijo svoje terjatve najdalj do 15 februarja letos ♦ Razpis nagrad. Pevska »veza ▼ Ljubljani je razpisala za originalne slov pesmi tri nagrade v zneskih 500. 300, ln 200 Din. Pesmi naj so za moškii, mešani, aLi ženski zbor po obliki in koncencldi take da jih zmore ve&ina našnh zborov ln aj obsegajo tri strani >Pevčeve« priloge. Rokontsom. Pisanim s tujo roko ta opremljenim z ge slom, je treba priložiti v zaprtem zavitku naslov skladatelja, na ovitku pa geslo skladbe. Rok do 1. februarja letos. ♦ Ekskurzije slovenskih učiteljev. Eks-kuraljsk! odsek Jugosiovenskega učiteljskega udruženja bo orgam^iral za blm-koštne praznike dva divodnevna izleta, ta sicer enega na PLitviSka Jezera, drugega na Koroško ♦ Velika ekskurzija v London. Društvo prijateljev Velike Britanije ta Amerike priredd sporazumno z angleškimi konzulat' v Jugoslaviji fn s veliko ekskurzijo v London z obiskom Pariza Bruslja tn Munehena Udeleženo, tega Izleta bodo videli pod strokovnim vodstvom Ln z malimi stroški šest evropskih držav, smo znali bodo znamenitosti največjih prestolnic in obiskali bodo zanimiv velesejem v Londonu in Birmi,nghamu Prenočišče ta prehrana v prvorazrednih hotelih ta v jedilnem vozu Potovanje bo zelo ceneno, ker bodo užival! udeleženo,' znatne popuste na vožnji itn v hotelih, ki jih je 1 »posloval »Putnik«. Potovanje, kd bo traJalo 15 dtni se prične 24 februarja z odhodom iz Ljubljane ob 20.50 z brzovlakom in se končalo 8. marca s prihodom v Ljubljano ob 19.55 Cena potovanja (vožnja v III razredu brzovlaka od Jesenic ta nazaj do Jesenic, prenočišče, prehrana, vožnja s postad v hotele ta obratno s prtljago, ogled »name nitost! mest z avtobus!, razni izleti, vodniki, vstopnine, napitnine, vse po .programu bo za osebo samo 6500 Din, doplačila na II razred še 1150 Din Vozovnico od izhod ne postaje do državne meje ta obratno sd nabavi vsak izletnik sam. Prijave sprejema »Pntnik« v Ljubljani, Dunajska cesta 1, do 9. februarja. ♦ Iz Zveze kulturnih društev v Mariboru. Javljamo vsem članom društvom, da je do nadaljnjega poslovanje zvezne pisarne (Maribor, Cankarjeva ulica 1) takole urejeno: Pisarna je odiprta vsak dan razen nedelj to praznikov ob popoldineviih od pol 15 do 18. ure to lahko zastopniki Arušter? v tem času dobe tam Informacije, jgre itd V kolikor bi v pisarni zaposlena oseba teh zadev ne mogla sama rešiitd, si jih bo zabeležila in bodo rešene po pismenem potu Pa tudrt dopoldne se lahko oddajo razne že- FOTO AMATERJI! popust oa ves materijal svetovnih znamk, plošče, filme, papirje, kemikalije in drugo. Oglejte si zalogo in poskusite! Foto Tourist 41 Ljubljana, Selentrtirgova ulica 6, L n. Ul IJe, prošnje, vprašanja .td., vendar pa že spisane ta t zaprti kuverti (x naslovom SKD) v uredništvu »Večernika<. Vsi tam oddani dopdsi bodo rešeni še isti popoldan aLi zvečer. Morebitne izpremembe tega poslovnega reda bodo objavljene v listih! — Zveza je nedavno otvorila svojo novo potovalno knjižnico v črensovcih (srez Dolnja Lendava). — V zvezi s sokolsko organizacijo priredi! ZKD 23 ta 24 t. m v Mariboru tečaj o lutkovnem gledališču. Društva so prejela pozri've, da prijavijo udeležence. Zarada tehnične izvedbe tečaja prosimo društva, da to nemudoma store. ♦ Dnevj knjige v Beogradu. Po iniciativi društva »Cvijeta Zuzorič« bodo od 23 do 27 t m. v Beogradu d.ntrn knjige. Pred kratkiim je izšel katalog 954 krnite, tel se bodo v teh dnevih prodajale po znatno zni žanl eenl (nizdanja akademije. Književne zadruge ta raznih večjih knjigarn). Vršila se bodo v dnevih kmiige tudn predavanja o čiitanjju, sodobni književnosti novinar stvu itd Priredil! se bosta loterija ▼ korist bolnih knjdževn ifcov ta umetnikov ta razstava knjig v divorani umetniškega pa-viilnona. Zvočni kino Idea r FIlm veselega dunajskega miljeja I&iuhe&en v troje 11 trije so: Georg Aleksander Betty Bird Max Schipper Lepa dekleta — Prater — Leh&rjeve sladkoopojne melodije in sijajen humor! Predstave danes ob 8., pol tL, e stroškov za .preizikuSaivanje mleka, naj se takoj obrnejo na Mlekarsko društvo za Ljub Mamo i.n okolico. ♦ Poizvedba. Išče »e Cedili Ja JakSa. rt*}. 1. J-a povzročal orxj&. postajam Drarv. polja umogo skrbi ljubitelj kokošje pečajte. Te 'tat pa se je orožniškemu naredniku g Kiršu iz Rač naposled posreči/.o tatu are tirati. Lopov ni naš državljan ta bo po od sedeni kazni izgnan iz naše države. Tat Gruber Viktor je tatvine priznal. Odrvedlii &o ga v sorevai2anje pošte na p.roai Sv Andr«ž-St.na poea lanja bodo 28 t. m. v pisarn! ž-una.nstva Sv Andraž v Slovenskih eoricah ob 11 Izklic na cena 15.000 Din Kavcijo v znesJtu 750 Dnin je položiti na da>n pogajanj. Ito — zobna pasta najboljša. ♦ Požar v trgovini. V nofli od 6. na 7. t. m. Je nastal v trgovini Marije Vre?3advtta< saKUe v čokoladi Človeštvo Je prišlo po doloih zmotah do snoznanja. da nI kuhana hrana ona. ki nas živi) ta redi. am^ak prav nasprotno. V kuha.ni hrani so un'čen1 dra eocenl vitamini Danes se po vsem svetr rvroinaglra uživanje sirove hrane, zlasti nr sadia Tovarna »Mirim« s! Je za nauk osvojila ln pričela ood Imenom »Sadvita 'rdelovat 1 sadie v šokoladl ki Je nele 'aik<-redtlna. am^ak tudi jaiko okusna 1ed V tr govtaah se dobi vSadvOta« (sortirano čok o ladno sadje) ▼ vrečicah po 5 Din Sega.1t« m> n1eDva človeKa«. Aa-na^njl filmski spored ZK.D Od da.n«« naprej bo pred'va;a'ia ZKD v Elitnem khm Matici veliki film iz.vršem po popularnem in prekrasnem romajio >Dva fth>»«k&<. Film Je izdelan evočno i najboljšimi tsrau-cl v glavnih vlogah Vlogo patra igra G-u-stav Frolich. žensko glavno vlosto pa Char-lotte Susa Predstave bodo dfi-nes v neieljo ob 11 dopoldne v FUitnem ktaa MatJd ob najbolj znižanih oenah u_ Sadjarski tečaj. Potru4n«ce Sadjarskega ta vrtnarskega društva v Ljubljani priredi v dv<»raji1 m ji «r a.lošk e.^a tu ta na univerz! sadjarski tW-aj. kf bo jsu;ti«rja februarja ln marca po 5 večeroT o a meoec. Ta potrebni tečaj se prične t ponedrtl^k ■ IS. t. m. ob 19 ter bodo naša predavanja vsak večer r&i^ »csbote. Na teh večerih boio najboljš! naši sa^ljarski »trokovina!»kk predavali o po-Maeah. učili cepljenje si»d-nega drevja s praktičnim! vajami raa»-pr a vi j aH o vzgoji debla, saditvi drevv« in grmičevja, o vzgoji, obrezovanju !n rd-eče-njoi krone, prav posebno pa tn-U o prltM-kavclh vobče k) o nj^U Vst3iuwe n! tn »o vabljeni ČJani to nečlani, iS »« «»-nimajo za »adjerejo. u— Iz uprave Hubadove ttip« JP3 v Ljubljani. Danes dopoldne ob 10. sestAn«^ ^reise-taikov In ^»^h vč!«u,V-eii.lih društev (oziroma naoeetrtiV.o?) v Ht»txk-dovi pevski d-v^tranJ v G.'a.s-brtii Mst'd. Dnevni; re-1: Župni koncert ter pevska tekma ob festivalu Glasbene Matice. Udeležba vseh nujno potre!xna. u_ Klub Jugosiovem&klh p*-lrr>oj-sJrih ak*- cksmlkcv v Ljubljani pj-irecK B t m r drvoram! Dela-vske zbomic* družatanl več«r s ie sporodeni Vabljeni! u_ Izredni občni zbor Muzcjsve^a dro- fttva ra Sic/ver-ijo ae bo vršil v t»r*ie>d>e! Spfc K t. m ob 17. nri v preda * rJm led S«iy'n«-ga ntu-zeja. Dnevni ped-: PinavritaJk od-sek* za vaietv*j .pjilrode. a_ Mestna organirariljs Narad«« Odbrane naznanja, da bo tated 19. L m. ob 2S«v&« v Ljubljani vljudno vab stvo, da se udeleži VIL redn-rja zbora, k! m bo vršil v Ljubljani. 2 februarja ob Vtll. v eostilnilkih prostorih g. Kavi^ifa, Privoz 4 (PruleV Udeležite se vsi Man; in članice ob5nesra rbora — Vsak flan ali članica, ki se udeleži, dob! lepu dar;lo. vi !P. If®2 -BUt lil?- se vrši 25. januarja 1332 na veleeejron. Kože nemudoma pošljite na naslov »Divja koža« Ljubljana — velesejem. 1875 u_ V okviru komornih k« Narod- uo-ie!efn«f*rskega gtast)enega društva »tjlo-ge« v Ljubljani bo zvaial v pelek, 22. t ni. razširjeni ljubljanski komorni trio f veliki koncertni dvorani Ljubljanskega dvora stare komorne skladbe iz prve polovice ld. stoletja. Skladbe, ki so veliale ob svojena nastanku za skrajno reformatorske in so .silno vplivale na razvoj instrumentalne glasbe, so tudi danes zeio zanimive n občudovanja vredne. Zastopani so skladatelji: Ji-ranek Anton (1712—1761). MJsiiveček Jožef (1737 — 1781), Stamnitz Ivan (1717—17->7). Skladbe so pisane za dvoje gosli in feeio, od nosno gosli, flavto in čelo s klavirjein. Sl<»di pa ^e Mozartov klavirski kvartet. S[>ored bruto izvajali profesor Karel Je-raj, Sušterš t. Korošec, Muller in Sv«teL Vstopnice po običajnih nizkih društven h cenah (2, 4 in 6 Din), od ponedeljka naprej na razpolago v Puuljevi trafiki, palač« Po-koininekega zavoda na M kio.Včev; cesti za zgradbo katoliške katedrale v Beogradu dobite v MENJALNICI TURK u_ Plečnikov načrt za ureditev vojaških grobov. Po mirovnih pogodbah Je Čudi naša država obvezana da uredi to skrbi za vojaške grobove Mestna občina je že pred meseci po ekonomatu pokrenila vprašanje, da se vendar končno urede vsi vojaški grobovi v Ljubljani, tako oni pn Sv Križu, kakor tudi ob evangeljskem pokopališču za Siv Krištofom Mojster Plečnik je že izdelal načrt Kakor zatrjujejo bo to zadnje delo mojstra Plečn.ka za mesto Ljub H arno. Dravska banovina je odločila, da prispeva k stroškom ureditve 50 000 ostanek okold 150 000 Din prevzame mestna občana — Redno In LUiko iztrebljenje doseže te s preizkušenimi Neda-sadnimi kockami, ki so bogate na vitaminih m redilnib soleh. Sestoje poglavitno iz naravnih snovi in so zato prijetnega okusa absolutno neškodljive in ne povzročajo nikpkih neugodnih dražllajev črevesja niti bolečin Stalno, zanesljivo in priietno delovanie Dobivajo se v vseh lekarnah in drogerijah. 1905 \ Bok je potekel One cenjene naročnike, k! še vedno niso plačan naročnine » mesec januar, »požarjamo, da je 14. t m. potekel rok, ki je v pogojih »Jutrovega« nezgod-. nega zavarovanja določen za plačilo naročnine. Po zavarovalni pogodbi, sklenjeni med »Jutrom« in zavarovalnico »Triglav«, Bo zavarovane vsote 10.000 Din nimajo pravice svojci ali dediči onega ponesrečenca, ki ob času nesreče niso imeli v redu poravnane svoje naročnine za »Jutro«. Ta določba je umevna, saj je naročnina ob enem zavarovalnina. Izjema je narejena samo za začetek meseca, ko se naročnina obnavlja. Tedaj velja prvin štirinajst dni zavarovanje še za vse naročnike, ki so plačali naročnino vsaj za pretekli mesec. Po preteku tega štirinajstdnevnega roka pa počiva zavarovanje za vsakogar, ki še ni plačal naročnine tudi za tekoči mesec; sele z dnem, bo je naročnina poravnana, stopi tudi zavarovanje zopet v veljavo. Zato prosimo vse one zamudnike, ki do sedaj še niso obnovili naročnine za Januar aH pa so jo dolžni celo še za nazaj, da v svojem lastnem interesu nemudoma poravnajo svoje obveznosti. __ _ ^ „ Uprava „JutraM *r><, - n— Za frno-belo rePeugeot«, last pekovskega pomočnika Fr. Brečka Kolo ima tovarniško štor. 586211 Če črno plosk ano, opremljeno z diinanto sweti.lj.ko ter vredno 1500 Din. ti— z nožem r hrbet. V Lescah so ee predsinočnim sprli neki fantje in je prišlo naposled do dejanskih spopadov. Kot žrtev pretepa je obležal na mestu 20 letni Čev-liarski pomočnik France Kersnik, ki ga Je eden fantov zabodel z nožem v hrbet. Hudo poškodovanega f "ta «"> včeraj prepeljala v bolnico v Ljubljano. b Maribora m— Občni itoor Sokola Maribor UL, Br- Cevtn.1. Občni »bor bo v soboto 23. L m. ob pol 15. v krčev.nski šoli z običajnim dnevnim redom. Pevsko društvo »Luna« bo zapelo zDorujočim članom in prijateljem so-icolstva nekaj pesmi. Članstvo prosimo, da se zbere točno ter da pošlje starosti že v naprej, ali pa odda na dan občnega zbora izjavo, da ostane pri društvu tudi ▼ tem letu. a— Krajevni odbor Rdečega križa t Kr- Cevlni. Občni zbor v soboto 23. t. m. ob IS. v krče vinski šott. Dnevni red bo obsegal običajne točke z izvmitvljo predsednika, odbornikov ter tročlanskega nadzornega odbora. Vse članstvo in prijatelje t« dobrodelne organizacije vabi k obilni udeležbi odbor. a— Popolna godalna vaja ▼ Glasbeni Matici bo v ponedeljek 18. t. m. ob pol 19. Vsa sodelujoči se naprošajo, da se vaje zanesljivo udeleže. a— Razdelitev daril J« razglasitev rezultatov današnje smuške tekme pri Ruški koči bo po prihodu večernega vlaka ta Rufi ob 19. v kolodvorski restavraciji. Lutkovno gledališče Sokola-matlce ▼ Nsrodmem domu ponovi danes ob 16. veseloigro t treh dojacjih »Gašperček išče sn. snovanje. < a— Pohorskega pleea letos s ozlrom na veliko socialno ln gospodarsko krizo ne bo. Upamo pa. da se bodo prihodnje leto sedanje žalostne razmere v toliko izboljšale. da se bo labko zopet priredil ta ples, ki le vzbudil lani med Mariborčani, posebno med planinci veliko zanimanje, a— Alpinski film >V kraljestvu Zlatoro-Je imel v petek 15. t. m, v Grajskem fcinu svojo otvoritveno predstavo. Tukajšnji plaTiinarski interesenti in ostalo občinstvo so že dalje časa nestrpno čakali ca predvajanje filma kluba >Skale«. Naposled so se vendar pojavile v mariborskih i^-lofžbaii izredno lope povečave tz tega Sil-Et-a, tri so napovedovale prvo predstavo, povabljeni so bil! k predvajanj« predstav-ni.kd ob.la.stev, planunarskih in športnih organizacij. Uvodne besede k filmu je izpre govoriu tajnik Turistovskega kluba »Skale« g. Milan Kharn iz Ljubljane. Živahno aplavdiiranje je dokazovalo, da tu-dii Mariborčani cenijo delo na.V'h Skalašev. Predvajanju so sle-iiili gledalci z največjo par zijivostdo, navdušenje ca-d leponri slikami je stopnjevalo in je doseglo vrhunec .pri Kenadikriiljivih plezalnih scenah. Zadovoljno s krasnim filmom in ponosno na to do-jmače delo $oCe< ima dne 17. L m. ob 15. v dvorani Sokolsk^ja doma predavanje o delu primorske omladine. — Članstvo Jug. Matice se naproša na čim večjo udeležbo. r— V kina Narodni dom ▼ Kranja se bo danes ob 5. uri popoldne in ob pol 9. url zvečer predvajal film »Zlato« z Dolores del Rio v glavni vlogi. Za dodatek je dobra šala. r— Trdoar6noet, Tr«e kralji, M so totoe hodili okoM tudd še po praznikih, so slabo naleteli. Vse tri siromašne fantičke je neki; brezsrčnik « silo tiral t predmestno bri-vni-oo, kjer so joh moraM na povelje na golo ostriči. V čem Je obstojalo zadoščenje brezsrčnega možaka ne vemo. Otroci so si nakopali hud prehlad. r— Želodec v luči statistike. Kljub vsesplošni krizi izkazuje mestna klaivntlca sa lani mnogo večji) promet od predlanskega leta, in sicer se ije zaklaJo 770 goved, 368 telet 915 svinj in 10 kozlnčev. Uvozilo se je v mesto po tujih mesanjiih 542 telet, 100 svinj 18 gla-v drobnice, 49 kozličev in 51.132 los raznovrstnega mesa, alandiae ln drugih Na to ndaratt pristadbt-amb je prejela mestna občuia 27.710 D ki. PrUvomrnjajno pa da Je od te množine bilo poslanih preced zaklanih žuvalt v druige večje kraje na Gorenjsko. Zanimive so tudi številke na živinski trg prignanih živali in sicer je bilo v celoti prignanih 12 komj. 6 kobil 3915 volov, 163 bikov, 1881 krajv, 373 telet, 215 telic, 715 ovc, 60 koz in 4476 svtlnj. Z Jesenic •—. Sokolski oder na Jesenicah, ponovi drevi ob 20. velezanimivo komedijo v treh dejanjih »Cvrček za pečjo«. Sodeluje orkester. Vabljeni! a_ Društvo »Soča« opozarja članstvo in prijatelje, da bo društveni sestanek dane« ob 15. v Sokolskem domu in ne v Tancar-Jevi gostilni, kakor je bilo pomotoma jav-Ijeno. Iz Kamnika k— Proračun dolske občine je bil zanimiv tudi za mnoge Hrastničane, ki »o dol-ski občani Ti interesenti so opazili, da ni v proračunu nobene postavke za zgradbo nove hrastniške šole. kar je v nasprotju s prejšnjo pogodbo, da bi morala dolska občina prispevati 12 odstotkov k celokupnim stroškom te zgradbe. Ze v lanskem proračunu dolske občine je bila izmiščena vsota okroglih 80.000 Din. Bilo je obljubljeno da se ta vsota gotovo upošteva v sedanjem proračunu, a se to na nerazumljiv način ni izvršiilo. kajti dolska občina prejema iz hrastniške doline izdatne davke, ki znašajo od občinskih doklad hrastniškega rudnika celo 40 odstotkov. Hrastnik sam dobi od teh doklad rudnika samo 60 odstotkov. Iz Novega mesta n— Sokol bo imel redivi občni zbor v torek 19. t m. ob pol 20. v veliki dvorani Sokolskega domva. Iz Litife I— Zanimivo skioptično predavanje. Litijski Fotoklub bo priredil v soboto 23. t m. ob 20. skioptično predavanje ljubljanskega fotoa materi a g. Cveta Šviglja. Publiki bo prikazal krasne posnetke gorenjskih planin in dolin v vseh letnih časih. Izredno posrečeni posnetki bodo gotovo zadovoljili vse naše fotoamaterje, športnike ter prijatelje prirode. Dr. med. Tone Hočevar ■reški sanitetni referent v Litiji ORDINIRA DNEVNO DOPOLDNE OD 9. DO 11. ln POPOLDNE OD S. DO 5. URE ▼ hiši St. 18 (vulgo pri Oblaka) na 1926 litijskem glavnem trgu i_ Občni zbor Sokola Litija - Šmartno bo danes ob 15. v litijskem Sokolskem domu. i— Pogreb blage žene. V četrtek ao pokopali go. Brenovo, gostilničarko znane gostilne pri Fortuni na litijskem glavnem trgu. Pokojnica je preminila nenadno zadeta od kapi. Pogreba so se udeležili mnogi Li-tijčani in okoličani, ki so spoštovali pokoj-nico kot blago ženo. Prizadeti družini iskreno sožalje! i— Orkester na koncertne orglice. Prvi jugoslovenski orkester na orglicc priredi v nedeljo 24. t m. koncert narodnih in umetnih skladb v Litiji in Smartnem. Koncert vodi ustanovitelj tega orkestra, komserva-torijski profesor g. Kari Jeraj Slovenska pisateljica ga. Vida Jeraj eva sodeluje z recitacijo. Za koncert vlada veliko zanimanje Vršil se bo pod okriljem orkestrove matice Nar. železničarskega glasbenega društva Sloge iz Ljubljane Kako velikega vzgojnega pomena je glasbeni pouk na orglice, se bo vsak sam prepričal na koncer-tu. Zato naj nihče ne zamudi redke prilike slišati to novost na glasbeno vzgojnem polja. Iz Zagorfa BOLEČINE LEDIJ odpravite jih SLOANOV-LINIMENT odpravi vse bolečine. Pomiri jih naglo in Vas napravi vesele. Ako Vas bolečine napadejo, namažite na lahko brez vdrgavanja, malo SLOAN-ove masti. Prodre in umiri bolestne dele in mišice in odpravi bolečine. ▼porabljajte SLO AN-o vo MAST proti bolečinam t križa, revmatizmn, ishia.su, bolečinam distorzije in kontuzije in proti vsem vrstam bolezni mišičevja. Dobiva se v vseh LEKARNAH ln DROGEBIJAH. SLOAN-ov LIN1MENT, odpravi bolečine. a— Predavanje o smučarstvu bo v torek 19. t m. v Sokolskem domu s skioptičnimi slikami. Predaval bo predsednik LZSP g. Ante Gnidovec o tem lepem športu pri nas, v Švici in na Norveškem. Predavanje bo ob 7. zvečer v Sokolskem domu. Občinstvo, ki se zanima za krasoto prirode in za zimski šport, bo gotovo polnoštevilno prisostvovalo temu zanimivemu predavanju. z— Predavanje o športu, njegovemu pomenu in razvoju je priredilo v nedeljo SK Zagorje. Predaval je g. Marin iz Trbovelj, ki je svojo snov vsestransko obrazložil. Občni zbor SK Zagorja pa »e bo vršil 24. januarja. z— Naše prebivalstvo se Je prešlega leta pomnožilo za 114 oseb. Rojenih jih je bilo 199, umrlo jih je 85, zakonskih zvez pa je bik) sklenjenih 67. «7 Trbovelf t— Kino Sokol bo predvajal danes ob 16. tn 20. zvočni film Charfija Chapllna >Lu« velemesta«. t— Občni zbor Rdečega križa bo v petek ob 17. v rudniški restavraciji. Vsi člani' vabljeni Iz Hrastnika h— Osebna vest. G. Friderik Bernot, tukajšnji železniški uradnik, ki se je pred kratkim vrnil iz trimesečnega stokovnega tečaja v Beogradu, je premeščen kot pomočnik šefa v Novo mesto. V istem svoj-stvu je premeščen iz Celja v Zidani most kontrolor g. Leo Petek. h— Občni zbor gostiIničarske zadruge za Trbovlje, Hrastnik in Dol bo v četrtek 21. t m. v gostilni Počivavšek v Trbovljah. h— V steklarni bo, kakor se govori, obrat ustavljen v polnem obsegu že jutri, poleg tega pa je še mnogo nad. da bo to strašno zlo delavstva odvrnjeno zaradi ankete o omejitvi brezposelnosti, ki se v.rši te dni v ministrstvu za socialno politiko. Steklarji so n« to anketo poslali tudi svojega zastopmBca g. Alojza Kelnarja. • h— Mlečna akcija. Za prehrano ubožne šolske dece je prispevala v sklad trboveljske občine banska uprava 10.000 Din Občina bo tretjino tega zneska odstopila Hrastniku. S tem se bo za početa mlečna akcija lahko za nekaj časa podaljšala, ker je upanja, da bodo prispevala tudi tuk. podjetja rn bo tako do konca šolskega leta najpotrebnejša deca dobivala na dan merico mleka. h— Ktno Narodni dom predvaja danes, m sicer prvič že ob 14., potem pa ob 20 fPm »Cirkuški rekruti«, ki je primeren tudi za mladino. Ob pol 17. pa bo ponovljena na splošno željo velezabavna i^ra Trije vaški svetniki«. Vstop k tej igri šolski mladini tudi v spremstvu staršev ni dovoljen. Iz Ptuja , Društvo kuncerejcev bo imelo občni zb^- 17. t m. v gostilni Pessrl v Prešernova ulici ob 16. j— Sokol bo imel v nedeljo ob pol 14. v mestnem gledališču akademijo s pestrim snoredom. j— Kino. Danes se bo predvajal ob oo4 19. in pol 21. film »Pat in Patachon*. Iz Šoštanja J— Poverjeništvo »Jutrar. Za Ifcste »Jutro«. »2iv!,e>nje in svet«, »Domovino« in »Mariborski večernik« je sedaj tudi v Šoštanju ustanovljeno poverjeništvo. V zadevah naročnine in informacij glede vsakovrstnih oglasov, tudi malih, se lahko obrnete na železniškega uradnika g. Ivana Korena. i— Občna zbora. Prostovoljno tovarniško gasilno društvo bo imelo svoj redni občni zbor v četrtek 21. t. m. ob 16. v dvorani Ce-rovškove gostilne. —Soštanjska podružnica Zveze usnjarskih delavcev Jugoslavije, ki šteje točasno M0 delavcev in nameščencev, bo imela v jedilnici \Voschn.aggove tovarne v torek 19. t mi ob 16. občni zbor. S— Izprememba posesti. Lani sezidano Puklovo gostilno na Koroški cesti katere lastnica je bila Pepca Dobcrškova, sta kupila Leopold m Ivanka Teran iz Celja — Lastnica gostilne v Pesjem Ivanka Kovačeva iz Maribora je prodala svoje tamkajšnje posestvo Hinku in Kunigundi Maren. Josipina Komoanova, sonroga stavbenika, je kunila od Elizabete Gorjančeve parcelo št 192 v bližini Skazove gostilne kot stavbišča Iz Prekmarja pm— šahovski turnir v Kogugevcfh. Šahovska sekcija Sokola v Rogaševcih je priredila šahovski turnir ki se je prčel 14. t. m. Zaradi popularnosti šaha v kraju in okolici vlada za izid veliko zanimanje. pm— Uradni dnevi. Uradni dnevi okra*, nega sodišča iz Murske Sobote bodo v Gornji Lendavi do 31 marca vsako prvo in tretjo soboto v mesecu v gostilni g. Josipa Baligača. Uradni dnevi v Križevcih bodo v isti dobi vsako drugo soboto v mesecu v gostilni g. Kahra. Ker bo 19. marca praznik, bo uradni dan namesto 19. šele 26. marca. — Uradni dnevi sreskega na-čelstva iz Murske oobote za poslovno leto 1932 bodo v Križevcih v naslednjih dnevih: 13. n., 12 m., 9. IV., 14. V., 11. VI„ 9. VIL, 3. Vm., 10. IX., 8. X., 12. XI. ta 10. XII.; v Gornji Lendavi: 20 EL, 18. HI., 16. IV„ 21 V.. 18. VI., 16. VTI., 20. vm., 17. IX., 22. X., 19. XI. in 16. XEL, v Cankovi: 26. I., 23. H., 29. m., 26. IV, 31. V., 21. VI., 26. VIL, 30. VTH., 27. IX, 25. X., 29. XI. in 27. XH. Uradovanje bo v vseh teh krajih na tamošnjih orožniških postajah. pm— Odhod. Pred dnevi Je odšel fas Murske Sobote na novo službeno mesto v Maribor kaplan g. Kolesne, bivši urednik »No-vin«. Zaradi svojega konciliantnega nasti>-pa in odločne nacionalnosti je bil g. Ko-lenc v vseh krogih spoštovan ia priljufc-ljen. pm— TnkajSnJl agllnl dramski odsek Sokola priredi v soboto 23. t. m_ zvečer ta v nedeljo 24. t. m popoldne veseloigro »Prostozidarji« y režij br. Gabrijelčiča. Ker so vse vloge dobro razdeljene, je uspeh igre zasiguran. Pridite, da ee nasmejete! BRASLOVC& V ncdelVo 24. t m. bo občni zbor Sokola v Braslovčab v 6. razredu osnovne šole v Braslovčah ob 3. popoldne. Za članstvo obvezno. Vabljeni vsi! GROSUPLJE. Letna glavna skupščina Sokola na Grosupljem se je vršila 10. t. m dopoldne, popoldne in zvečer pa Je vpri-zonilo društvo pod vodstvom spretnega režiserja br. črnka veseloigro »Maks v škripcih«, fci je uspela v polno zadovoljnost občinstva Vsi igralci ln igralke so rešli svoje vloge prav dobro in pokazaM, da so s! ž« v visok! meri prisvojili odrska tla Dvorana je bila polna burnega odobravanja ta smeha žeMmo, da se zopet kmalu snidemo v hramu Tali je. HOTINJA VAS. Strelska droftaa ▼ Ho-tlnji vasi je Imela na praanfk Treh kraljev v Primčevi gostilni svoj redni občni zbor, katerega se je članstvo pa tudi ostalo občinstvo udeležilo v lepem Številu. Za predsednika je bil Izvoljen neumorni delavec br. Primec Mirko za podpredsednika pa br. Mejovšek Radcrvan, Šolski upravitelj v Slivnici. KOČEVJE. Jngosk>vajnskq akademsko društvo v Kočevju bo pričelo i 17. t a druso serijo ja>vwih predavanj, ta sloer ▼ naslednjem redu: 17. t m. lr Janže Novak Socijalno-gosoodarsld temelji kmetr skega gibanja v Slovenijd; 24. t. m. dr. Ivan Sajovic; Socijalna vprašanja in nrh reševanja; 31. t. m. dr. Joža Jak?a: Spo.-ne bolezni in njrfh posledice (samo za moške od 16 leta dalje); 7. febr. dr. Joža Bohinjec: Delavske kolektivne oogo-lbe; 14. fehr. Anton Burgar: Srednja šo!a ji nj«n ustroj; 21. febr. dr. Mira F'.nkova: Ilisi-jena žene (samo za ženske od IG. leta dalje; začetek predavanja ob 13. uri); 28. febr. dr. Zdenka Tomlnškova: Spolne bolezni pni ženski! (samo za ženske od 16. leta dalje, začetek ob 13. iri); 6. marca 3r. Boris Funlaa: Manjšinski probiem; 13. marca dr. Janko Lavrič: ,Cmet in lolavec; 19. majrcH dr. Ludov:k Boh-m: Uvozu«, in Izvozna pol.iMika; 20. marca ffllm o spolnin boleiznih. Vsa predavanja se začno oh 11. razen 21. In 28. februarja. Društvo poz va prebivalstvo, da se udeleži predavanj v čim večjem številu. Vstopnina prosta (prostovoljni prispevki). KOSTRIVNICA. Lepo je dovršil naš gradbeni odbor svojo nalogo. Zgraditev prometne pisarne, čakalnice ta stranišča na tukajšnji železniški postaji je dokončana in objekti so že predani javnemu prometu. Vse to je bilo potrebno tudi s tujskoprometnega vidika glede na sosedno zdravilišče Rogaško Slattro in SPD postojanko na Boču. Skupni gradbeni stroški presegajo 25.000 Din in agilni blagajnik odbora g Mirko Pfeifer je vzlic težavam bil v srečnem položaju, popolnoma zadostiti svoji nalogi neodvisno od občinske blagajne, kar pač moramo pripisovati smotrenemu delovanju tajnika g. Herber-ta Kupnika, ki je poleg dveh javnih prireditev spretno organiziral kuluk in nabiralno akcijo za denar in material. Pokazal je, da se da doseči z dobro voljo, s požrtvovalnim in organiziranim delom mnogo. Po dovršenem dehi je gradbeni odbor podal preteklo nedeljo pred občinskim odborom demisijo, nakar je župan g. Josip Tadina izrekel javno zahvalo članom odbora in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k tako naglemu uresmčenni načrta. Slič-no delo izvrši občina v bližnji bodočnosti pri razširjenju poštnih 'okalov v Podplatu. Uspeh je zajamčen že naprej z naklonjenostjo poStarice e"* Jo^ce Horjakove. ZIDANI MOST Občni zbor Sokola bo v petek 22. t m. ob 20 v dvorani Juvan-čičevega hotela. Dne 7. februarja ob 20. pa priredi Sokol v novo zgraienem Sokolskem domu valčkov večer Igra' bo dobro izvežfbani sokolski tamburaaki zbor. Vstopnina 5 Din. Pridite! POLJ(5ANE. Nedavno Jofino vtem« y» povzročilo, da Je taleči se sneg ta led napolnil naše vode, Dravtajo ln druge potoke, da so vsi prestopili bregove. Pripomogel je k temu nemalo Se dež. Tako so bila naša polja ta travniki v soboto prek ta prek preplavljena. Skoro vsa Dravinjska dolina je bila spremenjena v nepregledno »morje«. Vodovji Je preplavilo tudi banovinsko cesto ta je bil prehod te Pekla v Poličane, kakor tudi iz Spodr.j h Pofjčan v Poljčane mogoč le s prevezri-mi sredstvi Na mnogih krajih Je ves na,-voženi gramov voda odnesla s cest na polja in travnike. K sreči so v nedeljo začele vode upadati. — V Sp. Laiah pri Poljčanah je znani gostilničar ln posestnik Mlakar nenadoma Izgubil svojo družico. Podlegla je v bolnici neki notranji bolezni. Na novega leta dan je bila šc popolnoma zdrava. V ponedeljek potem so jo prepeljali v bolnico, v torek pa Je revl-ca že umrla Komaj 38 let stara žena zapušča neutolaženemu možu 4 otroke oi.Hb da nabiralna akcija, kd se Je že pr: ftela. obeta lepe uspehe. Tvomiica za duši* Je obljubila 10.000 Din, Delavska strokovna zveza 1500 Din, Ekr&lno društvo pa pnlree ustvari zadostna carinska zaščita za produkcijo te pločev:ne v naSi dr zavi. Doslej take pločevine pri nas nismo izdelovali in ie znašal uvoz na leto okros SO mil i ionov Din. Kakor znano, pa je Kranjska lndu«trii«ka družba i velikimi investicijskimi stroški zeradila valjamo za tako tanko pločevino. ki bo nrlčla v obrat že maja meseca t. 1. tn ho lahko krUa vso potrebo po tanki pločevini v na5i državi. V zadnjem času težko preizkušenemu jeseniškemu delavstvu bo na ta način v nekaj mesecih ustvarjena možnost za večje zaposlen Je. _ Amortizacijsko žrebanje eOvecznle ra vojno ikodo. Pri osmem žrebanju obveznic loterijske 2V, odstotne državne rente aa vojno škodo, ki se je vršilo 16. t m. eo bile izžrebane za amortizacijo tele serije: 505, 713, 822, &56, 973, 108«, 1184, 1296, 1797 1805, 1822, 1897, 2220, 2310. 239€. 2446. 2448 2485, 2026. 2650, 2851, 3041, 3103, 3646, 3829 3866, 3934. 3941, 3987, 4083, 4155, 4213, 4531 4635, 4668, 3216. _ Žrebanje srefli Srbskega rdefega krila Na 80. žrebanju srečk Srbskega rdečega križa, ki se je vršilo 15. t. m., so bile amortizirane naslednje cele serije: 451, 1014, 1051, 1650, 1932, 3198, 3279, 3486, 3707. 3925, 4453, 4475 , 5*01, 6160, 6586, 6972, 7S64 8449, 8801. 15 Pri premijskem žrebanju so bile izžrebane naslednjo prem!je (prva flev lka označuje serijo, druga številko): 25.000 Din: 4.112/3 1000 Din: 4588/10; po 500 Din: 3294/82. 6296/46 : 200 Din: °499'75 6021/19 7064'71. 7239 90. 9463 18: po 50 Din: 159 47, 106778. 2G60,99. 3046,51, 33F£,'(M. 3689/50. 3859/94, 4243/S5. 4607(55, 5'206'43. 56S1/20, 6l82'2l, 6799/25, 7472/82. 7755/8, 7903/89, 8374/66, 8783/34, 8861/3», 9226/93. Delniške dmfbe v sar?W banovini Po podatk h trgovsko - indus>tnijskega odseka . banske uprave savske banovine je bilo lan« na območju banovine ustanovljenih le 13 delniških družb s skupno glavnico 31.4 mi lijona Din. dočim le bilo leta 1930. ustanov Ijenih 29 drnib i 72.2 milijona Din glavnice. Po številu kakor tudi po višini glavnice so ustanovitve novih družb padle pod polovico L 1930. Pri tem je bilo v preteklem lotu likvidiranih 33 deln;ških družb (torej mnogo ve5 kakor je bilo ustanovljenih) dočim je bik> leta 1930. likvidiranih 26 družb. Lani je torej število obstoječih delniških družb zarad številnejših likvidacij n« zadovalo za 20. dočim ie leta 1930. še naraslo za 3. = Poravnalne postopanje je nvedeno o imovini Antona Pernata, trgovca z deželni mi pridelki v Leskovcu št. 14 pri Slov Bi strici (poravnalni upravitelj dr. Urban L« tnež. odvetnik v Slov Bistrici; narok za skls panje poravnave pri okr. sodišču v Slov. Bistrici 13. februarja ob 9., oglasitveni rok <1o 8. februarja). Poravnalno postopanje |e deno tudi o imovini dolžnikov Franca Pa» Ir»a, trgovca v Ljubljani, Gradišče 81. 1 in 3, ter Ive PavVoove, soproge trgovca (poravnalni upravnik dr. Alb. Suyer, odvetnik v Ljubljani; narok za sklepanje poravnavo pri deželnem 9odi5ču v Ljubljani 20. febr»» arja ob 10.. oglasitveni rok do 15. febntai ja). Nadalje ie uvedeno poravnalno postopa nie o imovini Antoni Trea. stavbenika Ptuju, Ormoška cesta 12, registriranega pod firmo A Troo ln Maftun, stavbno podjetje (poravnalni upravitelj dr. Iv Fermave, odvetnik v Ptuju, narok za sklepanje poraf nave pri okr. sodUču v Ptuju 20. februane ob 9., oglasitveni rok do 15. februarja) Končno je uvedno prisilno poravnalno postopanje o imovini dolžnice Anice Durjavov« ml„ reg:stnrane pod f"rmo A Durja v», tvornica perila v Mariboru, Gregorčičev« 24 (poravnalni uprav. dr. Fero Miiller, odvetnik v Mariboru; narok za sklepanje poravnave pri okrož. sodišču v Mariboru 11 februarja ob 10., oglasitveni rok do fl. t»-bruarja). « Linearno po vi Sanje carin v Poljski. Kakor poročajo h VarMve, je poljska vlada izdala naredbo. po kateri se carinska mani-pulacijska pristojbina poviša od 10 na 20 % carinskega zneska Ta ukrep pomeni 10 odstotno linearno povišanje vseh carin v Poljaki. Naredba je že objavljena v uradnem listu. — Poljska trna aktivu« trgovinske bOss- Navzlic nazadovanju izvoza In nizkim » nam za izvoženo blago, le imela Poljska lani precej aktivno trgovinsko bilanco. Uvoz je znašal 1466 milijonov z lotov, izvoz pa 1888 mil jonov zlotov. tako da je bila bilanca aktivna za 422 milijonov zlotov. Letošnji koinhovinarsk! sejem v LJubljani se bo vršil 25. t. m. Lovci, ki hočejo za pravično ceno vnovčiti svoj pridelek, naj se strnejo in podpro skupno prodajo pod okriljem »Lovske zadruge< in »Ljubljanskega velesejma<, ki skrbi v splošnem za razr evit naše treov ne, obrti ln industrije. Co hočemo držati cene, ki t»o določene na svetovnem trgu, moramo prodajati «kupoo. Tisti trgovci, ki rim gre za večjo količino lr navadno pLnčujejo po svetovnih cenah, bolo prihajali na naše sejme le takrat, kadar j>m bomo lahko nudili mnogo dobrega in aorti-ranega blaga Naša »Divja koža< sprejema kožuhovino do ponedeljka 25. t, m. Pošljite kožuhovino takoj na naslov: Ljubdjaneii ve-lesejem, Ljubljana o Tečaj sa avtogensko varenje v Kranjn. Ponovno opozarjamo na tečaj za avtogensko varenje v Kranju, ki se t>o pričel v ponedeljek 18. t. m. ob 9. uri v prostorih kranjske tekstilne šole. Prijavo je izvršiti neposredno podpisanemu zavodu, ob otvoritvi tečaja pri vodji tega tečaja g. inž. Knezu. _ Dobave. Strojni oddelek direkcije av-tavnih železnic v Ljubliani sprejema do 29. t m. ponudbe glede dobave 950 kg sive -n rjave barve, 400 kg gorske krede in 500 kg grafita (Pogopi so na vpogled pri '6tem o--tav. — Direkciia državnega rudnika Kakanj spreiema do 27. L m. ponuJbe glede dobave 15 komadov sirkovih metel. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema Jc 28. t. rn. ponudbe glede dobave 6 nepreinočlji-vih rudarskih oblek, 380 komadov razn'h .pil, 300 držajev za pile in 20 rašoel. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik spreiema do 1. febi-.iarja ponudbe glede dobave manesmanovih cevi in tlanš. Direkciia državnega rudnika Breza sprejema do 4. februarja ponudbe glede dobave 100 škatelj mazila za parkete 100 kg zakovic. 20.0^ kg portlandskega cementa. 3000 kom. vž galnikov 3ke?a rementa 3000 komadov vžigalnikov za karbidne svetilike. 2TO komadov kremc-njakov za bencinske svetiljke. 300 komadov e:rkovih metel. 200 komadov konjskih vnree. 100 komadov meril. 50 kliuČev za vi-lake. 25 komadov ridar^kih kladiv. 500 k? žebliev. 50 komadov svedrov za les. 25 komadov ročnih sekir. 300 kg petroleja. 4000 kg trafnikov in 600 kg obodnega iekla. -Vršile se bodo na°lednie ofertne licitacije: 1. februarja pri direkciji državnih rudarskih podjetij v Saraievu glede dobave 20.000 ton koksa• 4 februarja pa pri direkciji državnih železnic Snbotica glede dobave 150 komadov kožuhov. — Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI. Blagovna tržišča SITO + Chicaga, 16. Januarja. Začetni tefcafl: S Pšenica: ta marc 54.75, u maj 56.375, za Ju-kij 56.625, ia september 67.375, koruza: za marc 38. za maj 39.50, ta julij 4L125, rt: ux maj 45.875. + Wlnnipeg, 1(J. januarja. Začetni tečaji: sa maj 62.12, za |ulij 63.12 Pftenica: za maj 62.12. ta Julij 63.IX -f IVovMadska blo^ovsa bora« (16. t. m.) Tendenca nespremenjena Promet: 22 va*. Ri: baška 150-155. Ovea: baški. sremski, slavonski 127 50-132 50. Koruza: bažka s kakovost, garancijo 60.50—65, baška areineka za marc • maj 77.50 — 80, sremska • kakovostno garancijo 63 — 66 frremska. pariteta 9id 65 - 67.50: baška sušena 74 — 76. sremska sušena 75 do 77; pariteta 8id sušena 76 - 78. — Ječmen sremakl. 63 64 122.0O do 127.50 Moka baška in banatska >0gg< m »Og« 360 - 380; »2« 340-36!'-, >5< 305 do 310, *6* 265 — 266. »7< 190-200; >8< 122.50 do 127.50. Otrobi: baški in sremski 85 do 90, banatski 80—85 Fižol baški sremski b*l« brez vreč 2*/». 187 50-192.50 + Badimpežtanuka termlnska bona (16. i t. m.) Tendenca sbbša; promet srednji. Pš»-nica: u marc 12.38 - 12.37, ta maj 13.22 do 13.24; rt: za marc 14.54 — 14X6; koruza; za maj 14.62 _ 14.64. Žrtve novih avstrijskih deviznih odredb Murska Sobota, 16, Jsnoarja Številni prekmurski trgovci s perutnino in s jajci »o te dni utrpeli občutim Utodo. Najbolj&o tržišče sa omenjene prodnik te, ki se v veliki meri izvažajo a Prekmurja, jo Nemčija, predvsem Dresden. Tja so hodili tukajšnji izvozniki osebno po izkupiček. Nenadno so pa prišle avstrijske devizne naredbe, kj ao stopile v veljavo tik prod pmazniki, ko je bilo največ naših izvoznikov na potu po izkupiček v Nemčijo. Vračajoče se nemoteno preko Češkoslovaške in Avstrije tn neinformirane o avstrijskih odredbah. J« doletelo na avstrij&ko-jugoslovenski meji neprijetno ttn-cnadenje. N« vpraAamja avstrijskih obmejnih organov. koliko denarja nosijo s seboj, so jim trgovci brez prikrivanja imenovali velike vsote, ki so Jim bile potem konfisciranc, a po vrhu tega jdm jc bila naložena še občutna denarna kazen. Zaradi tega postopka avstrijskih oblaste v 90 nekateri utrpeli znatno Škodo v skupni vsoti preko 300.000 FHn, kar se v današnjih hudih časih zelo občutno pozna Vsekakor bi bila v tem primeru potrebna intervencija pristojnih faktorjev, ker je lahko dokazati, da je bil denar le prenešen preko Avstrije. Javna svečana žalna seja župne uprave bo danes ob 11 dop. v dvvraju SukO>#t>poko/neg« brata J--«ip«. Schemerja staroste COS m Saveza S ovna-»kei»a Sokoifitv« Pn svečanost bo todck>-vaLa tuda >oJba Sokola 1 Pozivamo članstvo Ipiblja. skib »ok.olsk,fh društev, da se udeleži sveslamjet, v '-.im večjem številu Obenom vabimo k trrečar-rxwf tud; ortiakj ijub taimko «.vrioat Mnog^jišlr-vikna udei-e~ba na rr oia*i«jt»ti a») viokaie, kako težak uda-rcc je ta-J«* tv»«Ji nat« Jugotilovene z nenadno amrtjo blogo-fhjkojnega staroste, velikega sokoinkoga vodje in borca ta združitev roeh Slu^&uov po Sokolutv-u Zdravo! Uprava »obuUke i up* Ljubi jan*. Občni zbor Sepanjskega Sokola Ljubljana, 16 JkiuitK Preteftio nedotjo popokisi« >e račun aro>*ra dek»vaji>tL v pretek kvn > t« sokalBko (IniAvfl SUipainJa vaa Obini »*h* »e )e TTftU v Soholsk-«ca »tna otvoril ga Je pa 70 Iste/v-iJta t>r FVsjic« K.regaa- na-mcerDo oHvi i-etoni oIstupVv^«** sTAroote tw. Birlcl)«. ta n 1 ^crVilA ter r*3(«ratoT ta^ri.! k & EVta biA^vnl- ka G«nu»»lja, tHuH>!n,fV z m pro* > UIT >a žitji'lka j« rasvidDo, d* J« '^Jo Vm^t veno delovaaije tu-il. v p«r<-t o<'-i o I o strajisko a^T: Lno io pioVinv^rio. Mejnik V rasvevju druAtrra je blia ^r^a-i«" 20lr pov-»«»rl drugod, ev )e tu<11 t gur^rjii »aa: »>kolvK* t,l*ija unj&no raMiia-lsiul^a Hi AruM-rn »o ori-sto»:)UL niiioigl nove ftlani. Poročilo p-> a^ia-ixjete so ajedile volit v« tn >e »tU Jopi p>r»li:a£&DA v p!»kJ d«varrt« Ur«rf FVamoe Sia-nA, za na^elnilka pa bti twrd-laisam a,gi!nJ In priljubiJend doliro!et«l b šd na«Seln.ik. sedanji iwsvetsir RudoJt tMf nik, v o.it>or Tečiaa pj-ejSaji^i drusrvo-nih 4e!«.voev. Občni! ttxxr >e v d harvoo^ odji tai .pokaizal >e. (ta Sokol t ^ si >vedno k^pše nanre-luje an -zenskega Sokola ob mnogobrojni udeležbi članstva in prijateljev sokujske misii. Kot fcupni delegat je bil navzoč br prof. Struna 1z Maribora Domačo občino Je zastopal župaji br. Bezjak, občindkl odbor pa br. Kumerc ter krajevni Šolski odbor podžupan br. šabeder Josip. Po nagovoru br. stareSin« Toran-ii^-v ki se Je spominjal umrlih Članov br. Brcgaa-ta in Apriznika m preči lan Ju posianioe SKJ so podali posamezni funkcljonarji skrivno pripravljena poročila. Potivaino J« omeniti zlasti poročilo a prosvetar.ee tn br. načelnika. DruStvo se ni omejilo le na delo v telovadnici, temveč se Je posvetila vsa skrb treznostnemu gibanju ln štedmji. Blagajnik se Je spominjal v prisrčnih besedah lokalnih činiteljev, ki so pripomogli, da si je Sokol zgradil to uredil v enem letu obstoja svoje letno telo-vadižče. Zahvalil se Je kr. banskl upravi, domačemu občinskemu odboru krajevnemu šolskemu odboru m domačim tvrdkam zlasti tovarni »Splošna stavben® družba« za vsestransko pomoč. Pohvalno Je omenil sestre in brate, ki so z nabiralno poto trkali na vrata Pri ureditvi letnega telo-vadišča so se izkazali vsi telovadci. Ne smemo prezreti vrlih železničarjev, ki 90 po svoji naporni službi opravljali kuiuk na našem telovadišču. Knjižničar Je priporočal zlasti mlajfte-mu članstvu lepo knjigo kot nafbo!j§o prijateljico v življenju Knjižnica šteje sedaj 356 vezanih in 156 nevezanih Knjig. Tako je prevzel Sokol v svoje okrilje ded-ščino obeh bivših lokalnih prosvetnih društev, »Zvona« in »Izobraževalnega društva«. Od prvega je prevzel urejeno knjižnico. pihala in tamburaške instrumente, od drugega knjige in omaro V bratski vzajemnosti so si začrtali enotno pot člani obeh bivših društev, kar je za naše razmere edino pravilno. V imenu občine je pozdravil občni zbor br. Kumerc Franjo, šolski upravitelj br. TuSak pa Je očrta! vzajemno delovanje Šole in Sokola Po navdušenem govoru br. župnega delegata ki se 1e pohvalno tzrazil o delovanju našega društva jo se vršile volitve odbora Ker je dosedanji starosta br. Tomažič 1* tehtnih razlogov ponovno izvolitev odklonil Je bila soglasno sprejeta lista s starosto učiteljem br. Franom lAiknarjem. Ali si že v^nikove družbe? KRALJESTVO MODE Moda za starejše dame Prav ra prav ]e »moda la surejše dam«« poglavje. ks nnrta prave upravičenosti le zaradi toya ne, k.cr najdemo danes ie malo dam, k: bi hotele zastopati ta »tip«. Zato j« Dudi ravno moda za-dnjih let izbrisala -nc lUrosrne raziik« ic povsodi stremela j« tu mladostnim učinkom. Vendar p« žena i dobrim okusom ve, da bi bilo ngreSono, če bi Cu hotela takmo-ran z mladostjo m da bo cd mole takrat oCtmk.ovala elegantno in profinjeno, če »e odroie brctrpogojni ►m.ladosrnosri« v opremi Krčevito priča ran je mladostnega vide-sa vedno deiuje neresno si že s preveč mladgLa vje o »tragiki staranja«. Dama »rednj h let mora torej eedno razpolagati i 2-arderobo, ki uč trnku je nevtralno. ki je rine™ v linijah tn v barvah. Njene ubieke tudi ne smejo nikdar preveč po-odarian postave, temveč j« njih naloga, da s spretnim krojem harmonično izravnajo '*bme. Za dopoldansko garderobo starejše dame pndejo r pi^tev porozna moderna blaga, popoldanske obleke pa naj bodo iz težkih, motniih svil Zvečer se starejša dama oblači * »atin. marrocain im razne svilene bar-5unc. ki so izredno dekorativni in jako de-Ccrvmi V i-mi pnm-cTu j« črna barva najbolj priljubi j trm 7.* rpremenn.bo v garderobi pa skrbe globoke mirne barve, kakor rnahov-n*to zelena, heliotropna ali temno rjava Zvočer «i »me privoliti starejša dama z ritko postavo tudi obleko iz težka bele avile Koristen pregled garderobe rtarejSe dame vidimo r naši skupini skic Vsako teh dam. ki se ukvarjajo z go-tpodtnjstvom. bo zanimal lep in praktičen predT>asnik rta prvi skici S štrleč i mi mo-derrvmi rokavi. Elecantno §-rapacno Obleko predstavlja druga skica Život je opremljen z ozkim svetlim ovratnikom, krMo pa se širi v na-girh-mo vola no. Obleka. ki jo nosimo pod pAaSčem te Jo oblečemo tudi popoldne, naj bo ia tankega volnenega blaga. Zvončasti reverji s svetlim vloženem telovnikom tn lahno zvon-čas-o krilo so v tem slučaju jako priljubljeni (3 *lika). Ce združimo taksno obleko z ram trn. napol dolgim paletojem, dobimo eleganten komplet, ki ga okrasimo s Širokim krznenim ovratnikom in lepim malim mufom 14. slika). V vsaki garderobi Je potreben temen p Lašč. ka ga uporabimo popoldne m tudi zvečer V to svrho se najraje poslužimo temnega bar$ima. ravno ukrojeni plašč pa opremimo s kranenimi man tetami jn ovrat-niikom ter z modernimi stranskimi progami iz krzna (5 slika). Naslednja skica predstavlja popoldansko obleko, ki jo rabi dam« za obiske, bridge itd. Obleka je kombinirana iz težkih či-pk in kompaktne svile ter zaradi svoje profinjeno enostavnosti jako elegantno učinkuje. Celo večerna obleka, ki jo prtneSa predzadnja skica, starejše dame nI globoko izrezana. temveč je na hrbtu apartno draipi-rana tn Ima napol dolge rvončaste rokave. Večerno ogrinjalo je navadno črne barve in prinaša ravni kroj paletota ter rokav« v kimonu. Visok krznen ovratnik je oajlepži okra« taksnega plašča (jzadnja skica). Nenavadni dekolte ji to pri naših najmlajših damah jako priljubljeni. V tem primeru pa •• morajo p^i^n dekleta zavedati, da Jim bic&čcč Krača svetega Antona Prispevek k slovenskemu narodopisja Pomaiilkliivosti kože kot sotočne pege, mozolje, gube, Hšaje Itd. bi se moralo zdraviti samo s sredstvi, katera medicinsko učinkujejo. Fellerjeva El-sa-pomada za zaščito lica ln kože Je brez- | pogojno zanesljiva. Za vnaprej poslanih 40 Din 2 lončka franko, po povzetju 10 Din več. Isto toliko stane Fellerjeva močna Elsa-pomada za rast las. Oboje se naroča pri lekarnarju Eugen V. Felier. Stu-bica Donja, Elsatrg 245, Savska banovina. Športna obleka za naše malčke »e odlikuje po živi. Jasni barvi in že zato pripravlja vsakemiu otroku mnogo veselja. Pleteno športno oblačilo rt* IkSfL ZOFE % ^a^aaaaiaiM SE-- dobite pri tapetnfku RUDOLF SEVER M A H l J I N TRG STE V. t. dopolnjuje ljasbka. svetla kapuca. obrobljena s krzneno progo. Hlače so ukrojene v obliki ga maš, kar je za igranje v snegu najbolj praktično. okras te gtrasa ne bi pristojal, temveč da se morajo poslužiti skromnih in zato sve žih učinkov. Letos prinaša moda najraje cvetlične okrase za mlade dame. kakor le po cvetlično girlando preko ramen, ali ljubek šopek iz umetnih rož. ki koketno zapenja šal ob izrezu. • Zdravniška posvetovalnica V. P. Maribor. Ce zdravila, za katerega sprašujete, ne dobite v lekarni, ga mora ista pač naročiti od svojega dobavitelja, pri katerem ga gotovo dobi, ker ie že v prometu. Opozarjamo Vas pa. da so to injekcije, katere Vam bi moral dajati zdravnik. — M. al. Sv. Marko, a) Najboljše bo vedel zdravnik, ki Vas zdravi, katere zdravilo je za Vas najbolj primarno, ker to zavisi od razfočnih činjenic, katerih tukaj ne moremo presoditi. Vsekakor pa morate biti zmerni pri uživanju mesa in alkoholnih pijač, b) Na to vprašanje imate odgovor pod »V. F. Maribor« v današnji posvetovalnici. — »Mladi smn-far« Tuzla. Nujno Vam svetujemo, da daste otroka čimprej v bolnico. Tam se lahko na podlagi opazovanja in različnih preiskav ugotovi, katera diieta je najbolj primarna m kakšna zdravila so potrebna. — I. Ljubljana. Raziskovanja dr. Pulava so gotovo zanimiva in bodo mogoče enkrat tudi praktično uporabli'va Nadaljni poskusi na bolnikih bodo pokadi*, katere bolezni se dajo zdraviti na opisani način Ker Vas bolijo zobje. Vam priporočamo, da greste k zobozdravniku. ker so gotovo zobje kot taki pokvarjeni Zaradi kožne bolezni pa stopite v ambulatorij splošne bolnice v Ljubljani, kjer dobite tudi primerne nasvet® za dijeto. Higienski nasveti za zimski čas OBLEKA naj bo pozimi bolj temna, voV-cena Pri tem pa ne pozabiti, da sta dva kosa, drug na drugem, toj>lejša kot en debel kos. N. pr. dve. četudi bolj tenki nogavici na eni nogi, sta bolj topli kol ena debela. ker zrak med njima drži toploto. Čevlji morajo biti nepremočljivi in ne preozki. Galoše in snežke se nosijo samo proti mokroti, ne pa ^roti mrazu in se morajo v sobi vedno sezuti. Človek ee oinehkuži. če vedno nosi šal. Ta naj bo samo ta mrzlo in vr-trovno vreme. Mrzle noge treba večkrat kopati in frotirati. STANOVANJE mora hneti po zimi ca 18 stopinj Celzija. Večkrat na dan 6e mora zračiti. posebno po jedi, če se preveč kadi » t d. Spalna e dovolj. Posebno od zadnje sobote, ko je sveže zapadel. Ves južen je bžL Toda tisto noč je pritisnil mraz, da je vso plast pošteno strdil. Ko je v nedeljo zjutraj posijalo solnce, so se za-lesketali biseri po vsei Planici. Zimsko solnce v Planici Sment, vsaj vsako nedeljo bi človek rad preživel pri novem Smučarskem domu. Okrog njega se zdaj suče največji interes rogovilarjev, pa tudi tistih, ki si želijo vsaj enega dne oddiha pod njegovim gostoljubnim krovom in razgleda po Planici. Krasna je pozimi, sko-roda še vse iepša kakor poleti. Od pred-božične nedelje dalje, ko se je izvršila slovesna blagoslovitev, nikoli v Smučarskem domu ne zmanjka gostov. Tiste tri ura vožnje cd Ljubljane do Rateč niso takšno vicanje, kakor so spočetka vpili nekateri. Posebno v sobotnem popoldanskem ali večernem vlaku je smučarska bratovščina vedno huda živa. In iv Ratečah na postaji te še vediio pozdravi slavolok. Ce ga gledaš pojoči, ko se na jasnem nebu bleščijo zvezde kakor šmarni tolarji in ti na vsako stopnjo za škriplje sneg, se ti zdi Smučarski dom kakor črna oaza na beli planoti. Daleč v dolino si je jo svetla okna. Silno vabljiva je prelestna zimska idila. In ko prvič stopiš pod krov, v prostorno obednico in odvržeš breme, si odložil tudi vse skrbi. Široko se vsedeš za mizo in kaj všeč ti je takšna družba: Gospodične in gospe v smučarskih hlačah, moški razkomatani kakor doma, vsi v copatah. V kuhinji še rožliajo poslednji krožniki, gramofon poje svoje nove šlagerje, parčki se zasučejo v rumbi. In ko mine deseta večerna ura in mora zabava utihniti, je še zmeraj dosti hihitanja. Zadnjič je Tinta po ribniško predaval o smučarski štafejti, ki je bila ceifla deskvaletenciTana. Start in cilj je imela tam, kje* se začne j in nejha: pe>r bajt'. Od hudejča je bluo mraz: 12 minut Cejlzija. Za zmagovalca je bil pa oglašen Marčnikov Fronc. Z grozansko vnemo je to poučno predavanje poslušala mlada smučarija in hrvatski in srbski gostje so ribniško blagoglasje požirali naravnost za večerno poslastico. Petem je prišla na vrsto dolga epopeja »Eja, aja iz tečaja«. V eni uri so jo skomponirali in zvečer ob kitari ravno tako dolgo prepevali: Riba, Jana in Stane, ki vsi so pristni Kranjci, doma pa iz Ljubljane. V pesmi je h »mersko široko opisano življenje airianskih tečajnikov in vsega _ dodajanja v Smučarskem domu na Siatni: Preplašenih obrazov udremo skozi vrata, nas inženir potrošta, da vsak dan bode prata. Je polna že vsa bajta ljudi iz raznih mest, tako da ne porajta nihče ilirskih zvezd. Pesem nadalje opeva, kako imenitno te Smučarski dom postavljen: dom je tako ustvarjen, da km zgoraj podstrešje, spodaj pa prostore za čiščenje zobovja. Na skupnem ležišču biva higi-jenski narod mlad. ki je mirno prespal tudi spremembe evropskih vlad. V gosposkih sobah pa Ilirjani spe, da jim že kar skozi steno kosila zadiše ... Človek, ki je prvič v Smučarskem domu, bi dejal, da mladina pretirava. Firbec te pa vendar premaga, da smukneš na stopnice in se razgledaš po hodnikih, sobah in ležiščih. Preklertia-no, lepo so jo pogruntali graditelji. Spalne sobe so dovolj velike, skupna ležišča v dva štuka, povsod žimnice, povsod centralna kurjava, pri umivalnikih topla in mrzla voda. V pritličju kopalnica in skupna umivalnica, zdaj urejajo še temnico. Cisto pri kraju kletnih prostorov pa je še posebna kata-komba: družinska soba za tiste, ki pri igri ali pomenkih radi glasno posedijo v trudne pozne ure že ... * Oskrbnik Janez Bitenc rad postreže vsakomur in ob vsaki uri. Ta mož je mnogo sveta izkusil. Smučar in turist je od mladih nog. Pred vojno nekoč jo je peš ubral iz Ljubljane po Evropi. Slavna je njegova pot iz Osla v Hamer-fest in nazaj v Stockholm. V svetovni vojni ie bil ruski državljan, prepotoval je široke stepe in dvakrat so ga obsodili na smrt. To se pravi, da bo še neznansko dolgo tlačil zemljo. Kaj zemljo! Poleti skale, pozimi pa sneg. S pomladjo bo prevzel tudi oskrbovanje Staniče-ve koče, kakor že vsa zadnia leta. On že vč, kaj ima tam gori. Sam dr. Feld-inan z Dunaja mu je nekoč pritrdil: »Sem hud avstrijski patriot in hribov Na tekmovalni progi imamo tudi ml, pa sem vendar vsako pomlad v teh krajih. Kar v pomladi nudi Triglav — einzig!« * Toda letos — pravijo — je pomlad še daleč. Zima je potuhnjena in ne bo prizanesla. Za Planico je to postranska reč. Sneg bo obležal (vsaj višje gori v Tamarju) tja do maja. In bo vabili ven, ven v naturo, kakor vabi zdaj dan za dnem. Zjutraj ne zdržiš v poste®. laza Mojstrovke prikuka sobice, da zažarijo Ponce in Jalovec. Daleč tja na Pete-linjek in na porasle grebene, odrezane z mejo od domovine, siplje goste pramene. Ogreva jih, kakor da jim hoče dati vso toploto, vso ljubezen. A tam, onstran meie je vse tiho. Le ukanje veselih smučarjev po Planici se odbija m vrača od onih krajev. Okrog pol 11. dopoldne Je tudi ves Smučarski dom v solncu. Smuk, smuk preko zasnežene livade... Tam na položnih rebrih pod gozdom vežba inže-njer Janko Janša svoje tečajnike, da je zabava, če jih pol ure ogleduješ od strani. Pokorno sledijo pouku dame s svojimi otroki vred, gospodje vseh kri že v in temperamentov, nekateri že pravcati črnovojniki. Pa jih je na stara leta zmotila mladina — in zdaj se pomlajajo tudi oni. Res je mladina vse gibčnejša in posebno v smuškem tečaju se hitro izkaže, da jajce več od pute vč. Toda zadovoljstvo je pri starejših tem večje. Po enem tafera ao m dflcrfi doma ki ko odhajajo, ne pozabijo obljubiti, da pridejo drugo zimo zopet in čimprej. Za ves božič. In ta in ona dama, ki je iz Zagreba ali Beograda prinesla s seboj kovčeg izbranih toalet, vam bo prostodušno priznala, da je ples v smučarskem dresu in v copatah boid mikaven, kakor paradiranje v kakem švicarskem hotelu. Pobaral sem oni dan inženjerja Jan-šo: — InženieT, kako ste zadovoljni? — Zelo. S krajem kakor z vsemi dosedanjimi udeleženci tečajev. — Kako in kaj vežbate? — Kratko rečeno: elegantni, lahkotm način vožnje. Izbiram, kar je najboljšega in porabnega od današnje smučarske in tekmovalne tehnike, tako iz Schneiderrjevega, alb trškega, hofga-steinskega in St. Christophovega šolskega sistema. Tedaj takole: zjutraj pričnemo na terenu z gimmastičnimi vež-bami na smučkah. Vežbamo vse tiste gibe, ki jih mora smučar izvajati ^pri svojem športu. Vsak gib si mora tečajnik ^am razložiti in si ga tudi zapomni. Začetniški tečaj ima namen izvežbati in izpopolniti smučarje do tehnike pljuž-nih lokov, s čemur se mu že omogoči pristop v vse smuške terene. Nadaljevalni tečaj ima nato namen izpopolniti smučarja do kraja; — kristvjanija, preskoki. (Tak visoko alpski tečaj se prične to nedelo na Krvavcu pod vodstvom inž. Koudelke). Glede vežbanja tečajnikov v moji šali moram poudariti: to je šola predklona, telo je vedno nagnjeno oroti prvemu delu smučk, pri vseh zavojih je telo tako rekoč pred smučkami! Telo izvrši vse vežbe, zavoje in gibe. Smučke morajo pokorno slediti. Vsi gibi so elastični. Mi vozimo z razpetim mišičevjem, samo s prenašanjem težišča, z dviganjem in vihtenjem telesa, šola sama nam je vsikdar podana po terenu. — In teren v Planici? — Kolosalno prikladen za šolo. Na izbiTO, kar želiš: je gozdnat, je položen, imaš dolge lahke smuke pa tudi obilico planinskih tur. Lega je posebno še zato ugodna, ker je navzlic temu, da je nagnjena k severu, vedno solnčna, sneg pa ima pozimi vedno in najdalje, — vse tja v pozno pomlad. Velika prednost Smučarskega doma je v tem. da je teren neposredno pri hiši. Praktično torej lahko vežbamo kolikor in kadarkoli je potrebno, pouk v naravi pa popol-nimo s predavanji. — Kaj praviiio tečajniki? — S strani udeležencev je vide$ zadovoljstvo. Vežbal sem tudi s takimi, ki so že bili v tirolskih šolah. Pri nas jiim je bO'lj všeč, Posebno gimnastične vaje na smučkah so jim novost. Polagam važnost na higdjeno telesa in na pravilno dihanja. Čim se vežba z začetniki prične, se že tudi začnejo kazaiti talenti in pomanjkljivosti posameznikov. Tako pride sama po sebi delitev v razrede. To se pravi: spretnejši napredujejo hitreje, drugi pa — za njimi. In razredi vežbanja so naslednji: spočetka smuk v raznih oblikah, ščroiko, ozko. Sledi plijuženje s prehodi. Dalje vežbamo pljužni zavod. Nato pDužno vožnjo. Poslednji je pljužni lok. — Ne more nihče napredovati, dokler ne obvlada terena v enem razredu. A vsega skupaj se lahko naučiš v enem samem tednu. In ko si enkrat na dilcah gospod, tedaj boš šele prav pozdravil Planico. Po dve do tri ure daleč vediljo izleti na smučkah po tej krasni planinski dolini. V Tamarju boš postnSa! bdbneoje hrvta. Nasproti vabi Petelinjek, za mejo sanjajo čudovita Belopeška jezera. Vedno privlačna je Kranjska gora. dalje Vršič, Vo.iščica, Rožca, Radovna. Krma. Pokljuka. Po tri, štiTi dni lahko jadraš po samem planinskem svetu in njegovih zimskih prelesti ne boš pozabil nikoli. Od dopusta boš prištedil vsaj teden dni, da se užiješ — zime. Odkar imamo Smučarski dom na Siatni, je naš beli šport dobil svoj pravi hram. Koristi bo od njega imela vsa obmejna Dolina in vsa naša banovina. Prav enostavno: čim več je pobude in čim bolj bo beli šport zajel naše rodove, tem bolj živo bo po vseh naših krajih tudi pozimi. Ratečani so se tega prvi zavedli. Poučile so jih številke. Evo: Vas Rateče je posetilo lani skupno 1596 tujcev, prenočili so v vasi. Vseh poset-n"kov z onimi, ki niso prenočili, pa je bilo 2700. Predlanskim je posetilo Rateče 884 tujcev, odnosno 1560 skupno z onmi, ki niso prenočevali, torej še n0SS odnosno 1140 manj kakor lani. Ta napredek je pokazal, da so Rateče z div-no Planico pričele močno osvajati V preteklem letu je po vsem Gorenjskem kotu tujski promet nekoliko nazadoval, edino Rateče so znatno napredovale. Že v tekočem letu je posetilo Raieče preko 150 tujcev. Po zasebnih hišah je prfpravtjenfti 125 sob za tujce x 1 do 4 posteljami, izmed teh je okrog 70 sob, kr se lahko zakurijo. Preko božičnih praznikov je posetilo Rateče 300 gostov, večina smučarjev, in so bile vse tople sobe do zadnje zasedene. Nekateri so se morali zadovoljiti z mrilirr.i sobami, nekateri pa so se zadovoljili tudi v sobah skupno z domačini okrog toplih kmečkih peči. Ker ie smuka na^su-hem snegu in ob sedanjih lepih sončnih dneh idealna, je dotok vedno večji. Znaten je tudi konsum vseh gostov, od katerega imajo Rateče znaten delež Doslej je sam Smučarski dom obiskalo preko 1000 gostov in mnoe bil napisal gospod Govekar Frane .. Hudomušna pesem pravi tako. Morda boste vi, prijatelji, pc-gruntali kakšno no-» vo iz lastne prakse, ko se bosie — eja, aja — vrnili iz tečaja \ i sr v. <4& " i* Iz spami&ov des^aeega potnika, fd le videl Kavkaz asa lasime oči Smučarski dom v zatišju V Evropi se pridobiva rsajve« nafte ▼ Rusiji, na petrolejskih poljih pri Bakuju. Ko sem pred mnogimi leti potoval po Kavkazu, sem se peljal tudi v Baku, da si ogledam petrolejske vrelce na apšeronskem polotoku. Vožnja iz Petrovska v Baku po Kaspiškem jezeru pa ni bila prijetna. V poletnih mesecih vlečejo včasih močni severovzhodni vetrovi. Ta veter nam je nagajal tako zelo, da ss niso upali v pristanišče v Derbent, kjer naj bi izkrcali potnike, ki so se morali peljati z nami v Ba-*ku in se vrniti čez nekaj dni zopet nazaj Derbent. Ko prijadra naš parnik po SO-urni vožnji v obrežje ob apšeronskem polotoku, smo opazili nafto že na vodi. Tu in tam se je voda blisčala črnkasto in tembolj čimbolj smo se približevali pristanišču. Ko grem od pristanišča do hotela, se kmalu prepričam, da je v poletnih mesecih v Bakuju izredno vroče. Toplomer je kazal 520 c. asfaltirani hodniki ob cestah so bili nabuhnjeni, a v parku je bilo požgano vse zelenje. Pač pa je v zimskih mesecih prijetno' ker mraza skoraj ne poznajo. V zimskih mesecih sedijo vsak večer v parku, ki je poln cvetlic in zelenja. Ko si preskrbim prenočišče, grem takoj na kolodvor, da se peljem v 11 km oddaljeni Balakani. Na pokritem kolodvoru sem kmalu vedel, da kurijo na Kavkazu lokomotive z ostanki nafte. Kaj pripravna je ta kurjava, ker uravnavajo uporabo nafte kar s ventilom ter si s tem prihranijo kurjača. V Balakani izstopim da si ogledam vrelce, katerih je bilo takrat nad 500. Pred nami se je vzdigovalo na stotine visokih lesenih stolpov, v katerih vrtajo luknje do vrelcev. Ako hočejo zvrtati do vrelca, izkopljejo najprej 1V2—2 m globoko jamo. Ko pridejo do kamna, pa začnejo vrteti poseben sveder, da naredijo ž njim S do 10 cm široko luknjo. Ta je globoka okolu 10 m, včasih tudi 20—70 m ali celo nad 300 m. Svedre vrtijo s pomočjo strojev, katere kurijo z ostanki nafte. Ko pridejo do glcbočine, ▼ kateri leži nafta, privrejo najprej plini, potem pa nafta z veliko močjo, katera pa vedno bolj ponehuje. Nad nafto v zemlji so namreč plini ogljikovega vodika, ki pritiskajo na nafto ter jo bruhajo z močjo kvišku, in di-cer včasih nad 20 m visoko. Včasih niso mogli Dafte naloviti, zato so napravili velikansko cementirano jamo, v kateri je prostornine za nad 30 milijonov litrov nafte. Na petrolejskih poljih zvrtajo vsako leto mnogo vrelcev, toda čestokrat vrtajo zaman. Ko vrtajo vrelce, morajo biti zelo oprezni, kajti včasih bruhne vrelec z velikansko silo in vrče v zrak tudi kamenje in pesek. Ako pri tem razbije električno luč, se vžgejo plini in v par minutah je v ognju ves vrelec, ki bruha iz zemlje. Na petrolejskih poljih se požari večkrat pojavljajo ta pri teh požarih je bilo ranjenih že mnogo delavcev. Se hujši so požari ▼ naftoshrambah, ker nafta oziroma petrolej raznese shrambe ter potem preplavi kot goreče jezero sosedne shrambe. Nihče se jim ne more približati. Ti požari se grozovito širijo, ker se petrolej ne sme gasiti z vodo. Dušan Vargazon: Klopotec Ljubezen je neskončnost dotikov nevidnega nihala, ki trije med nama: izhodišče je Popolnost Glej smreke in bukve in vrbe tam doli, kako so se ujele v temo. Šume in se klanjajo, ko da bi iskale tiste po* slednje žarke, da jih dvignejo iz zemlje, Tiho se pomika reka mimo, na njej odteka dan: midva veva, da je ona ti» sta, ki nam ga spet prinese. Po teh obronkih se preliva pesem: nihče izmed naju ne poje, ne ti in ne jaz, ali vendar je pesem klopotca na* jina pesem, ki nama prihaja iz duš in se vrača vanje. V njej vidiva drug drugega, v njej čutiva vso lepoto teh obronkov, teh trt, vsega: gotovo bo tudi hišica iz katere sva prišla, lepša m boli najina, ko se vrneva v njo. Mislil sem, da je vse to v mesečini; pa prisluškujem, sklonjen nad tvoje ustnice, ali ne prihaia iz tebe in gle» dam v tvoie oči, da bi našel v njih. Tvoie oči iščejo v meni; spustila si veke: morda gre nevidni nasmeh v tvojo dušo, ki zaznava v tem poljubu prvi in poslednji sozvok najine pesmi. Greva. Tišja je najina pesem: c& rdaj je globlja. Nekje daleč v dolini odbija polnoči Mih. ZoSčenko: Vrzel Pravijo, da so v Evropi tire že zelo poceni Tain da jih dajejo skoraj za* stonj. Če računaš v našem denarju, te sta* ne ura komaj štirideset kopejk. Tako je prav. To je dobro. Pri nas pa za štirideset konejlc niti sekundnega kazalca ne bi dobil. To ni prav. To je slabo. Slabo, toda vendar ne popolnoma siabo. Mogoče fe naš Trusf Točne Meha* nike zaposlen s čim drugim. Mogoče ima vse druge, graniiozne naloge. Mogoče dela naiprecizneiše tehtnice in iniekcije proti glavobolu. Jaz tega ne vem. Samo ur očividno ne dela. Ce prav pomoliš, mti mogoče ni nič do tega. Sicer r»a, lahko rečem, ure tako niso neobhodno potrebne v našem skrom* nem življenju. Podnevi so ure prav za prav odveč. Lahko rečem, da so to po* vsem nepotreben balast, ki nam samo hlače vleče navzdol. Kdaj treba iti z dela, to Itak vidii Spat takisto lahko greš brez ure. Ješ takrat, kadar imaš denar in tek. Toda, bratci, vstati in za časa priti na delo, to je brez ure skoraj nemo* goče. To se ve, lahko vprašaš soseda ali pa stečeš na Finski kolodvor in pogle* daš, koliko je ura, toda vse to ni tako enostavno. In prav lahko se zgodi, da tudi sosed nima ure. Moj sosed na primer vstane takrat, ko vstanem jaz. Jaz pa vstanem ta* krat, ko vstane on aH pa stanovanjska gospodinja. Stanovanjska gospodinja pa ne vstane zmerom za časa. V tem pogledu naš časomer šepa. Mogoče ima revmatizem v sklepih in mogoče pet dni skupaj ne vstane iz postelje. Zdai pa vedi, koliko je ura. Nič slabega ne mislim, če rečem, da je človeku brez ure sila nerodno. In kar je glavno, zavoljo tega jaz večkrat »amudim službo. Nekoč so mi takale deiali: »Tovariš, hodite točneje, sicer se Vrnil sem se % Tlakom v BsAro, a od ko-lodvora sem sa peljal 3 tramvajem po črnem mestecu. Dasi sem so vozil nad eno uro, nisem videl drugega kakor rajone tovarne, med katerimi po bile nekatere uprav velikanske. Med tovarnami so pa tudi lična, stanovanjska poslopja za uradnike m sa delavce, šoie, bolnice, pivnice, pošta Itd. CitaJ sem nekje, da so že v srednjem veku obiskovali častilci ognja mesto Baku, kjer so častili v posebnem templju večni ogenj. Povpraševal sem, kje je ta tempelj, a so mi odgovorili, da so ga pred desetletji pretvorili v tovarno. Večni ogenj pa uporabljajo zdaj za kurjavo. Prebivalci vzhodnega Kavkaza, so večinoma Tatari. Za uradniško delo vendar zaradi nedostatne izobrazb- večinoma niso sposobni, pač pa jih radi uporabljajo za delo in to posebno zbog njihove treznosti Treznost pa je pri tem ognjanevaraem delu prvi pogoj, ker drugače lahko nastanejo eksplozije in požari. Da ps. prebivajo r Baku večinoma mohamedanci, nas pouči že množica mohamedanskih cerkva z ciina-reti. Mohamedartd stanujejo veStnocaa v azijskem delu mesta in Djih htš© s« s &«5cuni ulicami stopnjevito kopičijo po hribu, oo obrežju — v ravnini — pa je novi del mesta s širokimi cestami ln lepimi hisoLi^i Da si ogledam razvaline stare trdnjavts ta ker je od tam krasen razgled na mesto ta na morje, sem šel skozi staro mesto na 20 sežnjev visok hrib. Ko grem po orkL slabo tlakovani ta nesnažni ulici, se liip m odprejo vrata male hišice ta neka deklica vrže vodo na ulico. Pri tem me je dooro poškropila. Ko se ogledujem, opazim na suknji rdeče madeže. Mohamedanke vr-vajo svoje nohte z rdečo barvo in tako io madež tega barvila ostal tudi na moji suknjL Dasi sem bO precej traden in spanja potreben, nisem dobro spal tisto nod. Večtcrat sem se zbudil zaradi glasnega vpitja ra cesti ta parkrat so se čuil tudi streli Drugo jutro so mi pripovedovali, da so se v noči spopadli Tatari s Perzi. Tatari so namreč Suniti, a Perzi so privrženci mo-hamedanske sekte šil tov ta v g;avnih njihovih praznikih se včasih ponavljajo pretepi med nasprotniki. Najbrže pa Tatari sovražijo Perze, ker so prekanjeni trgovci, ki v oderuštvu celo prekašajo zvite Armence. Ko sta. elektrika ta plin v večjih mestih Izpodrinila petrolej, ko so začeli uporabljati elektriko celo v manjših krajih, so domnevali, da je nafta izdatno zgubila na pome-nu. To je pa trpelo samo nekoliko let. Dandanes se rabi sicer mnogo manj petroleja kakor pred leti, zato pa je večja poraba bencina, ki se tudi pridobiva iz csfto, Ni čuda, da je mesto Baku začelo po sv& tovni vojni tako napredovati, da prjMva danes v njem nad 300.000 prebl v \>e r Ljudevit SUasny, Pristopajte k Vodnikovi dražbi vam utegne kaj primeriti.« Jaz se seveda potrudim in vstajam s petelini. Poleti pa vstajam s solnčna. Na tleh pri peči je nemala nrel, neke vrste odprtina neznanega izvora. Ko pride solnce do te odprtine, tedaj pomeni, da bo čez pet minut sedem in da bo treba vstati. Toda včeraj me Je tudi solnce, to tako točno svetilo, potegnilo za nos. Ko sem včeraj dvignil glavo z blaži* ne in pogledal na svojo naravno uro, sem videl, da solnce še ne bo kmalu pri špranji. »Pol sedme bo,« si mislim. »Lahko še malo zadremljem.« Dremljem še pol ure. Potem počasi vstanem. Grem v službo. »Zamudil si.« mi pravijo. Jaz jim ne verjamem. »Kaj poveste?« pravim. »Da«, pravijo, pomislite, za dvajset minut.« »Bratci,« pravim, »formalna pomota. Mičesar pe razumem.« Upravnik pravi: »Morebiti ti ura zaostaja?« »Da,« pravim, »to se ve, ura mi za» ostaja... Vrzel,« pravim, »mi zaosta« ja, ne ura.« Pojasnil sem jim vse, kakor jc bilo. Upravnik pravi: »To ni nič novega. Jaz,« pravi, »«em precej časa vstajal po žeblju v okni* cah, potem so se pa oknice pričele ma* jati... Tudi pri tebi ni bilo nič druge* ga, kakor da se je hiša pričela pogre* za ti.« Hiša se sicer ni pogrezala, toda tla so se nagnila, kar se ie kasneje izka* zalo. Zaradi nekakega hrošča, k< je razjedel tram. Zdi se mi, da borao kmalu morali stanovati pod stropom. Vse drugo pa je v redu. hvala bogu. Posli gredo, pisarna piše. Prtvizne tehtnice izgotavljajo. Potrpežljivost in trud vse premagata. (B. Z.) Dolgost življenja pri zcJravnfkftt »Journal American of Medical Assocl-ation« priobčuje statistiko o vzrokih smrti med ameriškimi zdravniki. 1930 je umrlo v Amerik-' 2943 zdravnikov med njimi 80 zdravnic. Povprečna starost zdravnika v Ameriki je znašal« 64 P let ta se je skrčila v zadniem času za povprečni dve leti. Največ zdravnikov pokosi smrt v aprilu. Med smrtnimi vzroki stoje na prvem mestu bolezni srca ta ožilja, sledijo primeri kani, vnetja pljuč in obisti ter rak. »JUTRO« «L HA \ Delovni trg in akademski poklici Kakšnih misli Je naša mladina En dinar (Iz zbirke »Med padarji hi zdravniki«.) Na svrtn Je Se mnogn dela, KI 6aka taJte-njer»k* roke. — Samo v«č stanovske zavesti »n več gospodarske izobrazbe! Akademsko izobražen tehnik predstavlja v bistvu prav za prav nekaj idealnega: pn delu njemu ne gre samo za finančni efekt, temveč tudi za tehnično pravilnost tn za kvaliteto stvari. Takšno kvalitetno delo terja zase seveda nagrade Ui re&pekta. NaSijn podjetjem pa manjka tenkočut-nosti za te stvari ter se potrudijo, kolikor oe morejo, da ne bi z inženjerji imeli opravka Na mestih, kamor bi nujno morali priti tehnki z akademHo samo malo več stanovske zavednosti Bistvo vprašanja o brezposelnosti ne tiči ravno v tem, da iz vsega delovnega procesa izločimo vse tujerodne elemente — dasl Je tudi to svojevrstno poglavje tega vprašanja — temveč da vsa mesta, ki kričijo po inženlerski roki, tudi v resnici zapedemo z inženjerji. Seveda je tnžeraier nasproti preprostejšemu delavcu na katerem mestu pogostokrat dražji: toda vešče opravllanle dela se podjetniku efektivno bogato rentira. Mlademu tnženjerju Je pot do zaposlitve pri nas še posebno težka. Če pa že priče do dela ga lahko nerazumevanje, na katero pogostokrat na!eti, že od vsega početka omaloduSl. da fesrubi vso vero vase. N& drugi strani pa ,1e treba priznati, da so mlad; inženjerji pogosto preveč eno-etransko izobraženi. Tehnika Je izmed vseh znanstvenih strok najbližja gospodarstvu. Za lnžesnjerja bi moralo biti pred vsemi drugimi dela tn prostora pri vseh panogah gospodarstva če bi inž en J er že s fakulteto prinesli s seboj malo več obče go stanovske zavesti onrHnf^l ranega na-^orr*« tn pa reč razsinlnuncvrtl pn vseh vnraAar fih gospoda r^fc f-rs tn družabnega živlienla — vse to bo mladim taženterfem tudi skozi te čase krize pomagalo do kruha In usr^ha. Ing. Fr. gtrajnar. * IL^tftstrofatne prenapoInJenosU nI. Več solidarnosti! Mislim. da prav r pravni stroki d«!ov- ne ntujiere niso najslabše Pot Je Ju ris tu vendar ✓ odprta v rnnogovrstnejše službe kakor kakemu drugemu akademične-mu izobražencu: v sodno, odvetniško, notarsko, puiitično. finančno službo. Pa tudi Javna in večja privatna podjetja potrebujejo j>uridično izobražene Ijaidi. V razliki s tehniki pa Je Juristu delovni trg praviloma omejen na njegovo državo. O kaki katastrofalni prenapolnjenostl za enkrat vendarle Se ni mogoče govoriti, razen v advokaturi, posebno v večjih mestih. Na deželi bi se pa mogla odpreti še kakšna nova pisarna. Po vsem tem Je torej zanimivo, da ima filozofska fakulteta v Ljubljani navadno približno toliko slušateljev, kakor turidiftna Grozeči prenapolnjenostl v advokaturi, tak o glede samostojnih pisarn, kakor gle, de koncipijentskih mest je krivo le dejstvo da zasedalo koncipiJentska mesta in odpirajo pisarne upokojeni sodniki. Ako se sicer zaradi zaslužka, zlasti od Odvetnikov, sliši toliko pritoževanja, so Valentin Katajev; J Smrtna borba z birokratizmom Upravnik je razgrnili časopis ra zona ga je ob lila. »Pokličite tajnika!« je krikrrfl v prostranstvo in se s stismjenimi pestmi prijel za senci. »Ali ste mene klicali?« je vprašal tajnik in nežno lezel v kabinet. »Klical. Sedite. Ste čkali?« »Č-ital.« je vljudno dahnil tafaik. »Nu. in kaj pravile k temu?« »Meniim. da se bo treoa boriti.* »Z b i rok ra ti zrnom ?« »Z bi rok raci zrn om, tako je.« »Pravilne! Vprav boriti se bo treba in vprav z birokratiizmom. Kaj ie vendar to. tovariši? Tovariši, to ni nčemur podobno! Tovariši, v# mladi s>v«etski aparat se je zajede! starorežimski. zatohli. smrdljivi uradniški birokrafizem. mi pa sedimo tu in vsa naša pažma. ki jo posvečamo tej stvari, je enaka ničli To je. tovariši, oprostite mi, toda sam vrag vedi., kaj je to! Še celo časopisi pišejo o tem in na konferencah govore o tem. Z eno besedo. biroKrat^em ie treba izruvati odločno in s koreninami vred! V -»kuDnosti in celoti! Ali ne govorim prav?« «Prav. To je sveta resnica.« /Tako je. Torej, tovariš tajajJk, iz- temu krive današnje težke gospodarske razmere, ki pa so vzrok še bolj neizterljivosti, kakor pomanjkanja zaslužka kar vse zadeva odvetniški stan pač bolj občutno kakor turista v kakšni drugi, zlasti javni službi. Pri nekaterih gospodih izhaja lamentiranje nad današnjimi razmerami tudi iz spomina na nekdanje lepe čase, ko še ni bilo treba tako skromno živeti in tako trdo delati. Za te bolečine kajpak ni leka. Pa tudi na to bi bilo treba večkrat pomisliti da ne gre danes nikomur, ki se mora preživljati s svojim deti om, posebno dobro. Položaj mladega absolventa če se ne ozremo na velike prednosti njegove mladosti, ko ima pred seboj še vse, za seboj pa samo državne izpite, ni rožnat, zlasti v advokaturi. Prvič je. če imamo pred očmi zlasti advokatski stan. težko dobiti služibo odvetniškega pripravnika. Velika večina odvetnikov je danes prisiljena delati sama Le starejši ali po drugih okolnostih (n pr v Prekmurju zaradi slabejšega obvladanja slovenščine ln novosti avstrijskih zakonov) prisiljeni odvetniki jemljejo kon-cipijente ter je tako pri okrog 260 odvetnikih v Sloveniji kakih 60 pripravnikov. Novincu pa je prav zaradi njegovega novinstva težko udreti v advokaturo Novinca se vsak odvetnik brani ker navadno iz tega ali drigega razloga nima časa, da bi natančneje kontroliral ln vodo njegovo delo Diplomiranemu Juristu z dežele pa Je težko priti v advokaturo tudi zaradi tega, ker se začenja v odvetniškem stanu uveljavljati mestni, meščansko-so-'idarnostni duh: advokati sprejemajo v pisarno najraje sinove svojih prijateljev odvetnikov ali drugih meščanov, dobrih klijentov. Politično prepričanje novinca, ki išče službo, igra celo v advokaturi veliko vlogo. O tem bi vam mogel povedati iz svojih izkušenj. In to je morda najbolj žalostno poglavje. Nadalje na položaj mladega absolventa tudi zaradi tega ni rožnat, ker so prvi meseci pralese kar precej bridki, zlasti v advokaturi. Pa človek prenese mnogo, pred večnostjo so vse te težave res prave malenkosti. Morda so za mlajše Jurlste izgledi toliko boljši, ker se starejši težko vživljajo v nove zakone, ki Jih Je vedno več, in bodo morali stopiti v pokoj oziroma vzeti pomočnika. 2e praksa v k z to kaže, pomembnejše pa bo to po uzakonje-nju novega odz. Slovenski Jurist Je nasproti srt>skemu tovarišu toliko na boljšem, ker se izenačenje zakonov vrši, če izvzamemo k. z. po v Sloveniji veljavnih zakonih in je vacatio legis v Srbiji za kako leto ali še več daljši kakor v Sloveniji. Srbija bo potrebovala slovenskih Juristov. Za podjetne ta pogumne Juriste. ki se ne kapricirajo ostati doma tn se ne boje pogledati malo po svetu, bo možnost zaposlitve prav zaradi tega gotovo ugodnejša. Končno bi še pripomnil da bi se dalo za izboljšanje delovnih razmer marsikaj napraviti, če bi bilo več kolegijalnosti in solidarnosti med Juristl posameznih poklicnih panog ln če bi bile njihove stanovske organizacije malo bolj agilne. N. Nn odvetniški kooctpljent. ★ Razdelitev dela. — Več solidarnosti! Delovne razmere ▼ zdravniškem stanu so v resnici tako žalostne, da mlademu človeku niti malo ne nudijo svetlih izgledov. Toda mladi zdravniki so se že po večini odvadili, da bi kakšna pretirana pričakovanja stavili na svoj poklic. V zadnjem času se Je položaj tako daleč poslabšal, da človek ne sme pričakovati niti najskrom-nejšega življenjskega minima. Doktor medicine mora najprej šest let študirati na univerzi, potem ga čaka leto vojaške službe in naposled eno leto staža. Staž je bil izpočetka plačan, pozneje je ostalo samo petnajst plačanih stažistovskib mest v banovini, pred letom pa so bila ukinjena Se ta. Dokler je bil staž še plačan, je bii položaj mladega zdravnika še precej ugoden; stažist je poleg majhnega mesečnega honorarja užival tudi stanovanje in hrano v bolnici. Z odpravo plače so odpadle tudi te ugodnosti. Poleg tega se že nekaj časa sem po bolnicah mesta sekundarijev sploh ne razpišejo več. Preden lahko človek odpre svojo zasebno ordinacijo, pa mora strokovno izobrazbo, ki jo je prinese) z univerze, na vsak način izpopolniti s prakso v bolnici. Pri sedanjih razmerah mlademu zdravniku ne kaže nič drugega, kakor da po opravljenem stažu ostane v bolnici in še par let dela brez plače. Po nekaterih bolnicah po dve tretjini vseh zdravnikov dela zastonj. Poleg škode, ki jo od tega sta- datfte tozadevne odredbe. Da r.e bo rri-kakega birokratizma. Nujno! Borna naloga ! Naglo ... Izredno .. Osebno ... V lastne roke... nejavljenkn vstop prepovedan... To se pravi, tfeij! Kaj vendar govorim? Častna beseda, cLa ne vem več, kje se me glava drži .. In zdaj naj pridejo v urad in vidij> birokratizem. Kdo bo kriv? Zav* bo kriv! Ne smete tako, tovariši! Saj me spravite lahko Še na kani. Razumete?« »Razumem.« »Torej, na delo, prijatelj! Takoj sestavite načrt za kar najhitrejše Izkoreninjenje birokratih m a, dajte ga v ood:pis mojemu namestniku, nato meni potem ga preglejte, proučite, predi'ajte ... razmnožite, razpošljite, izobesite, dajte v podpis, stiskanje rok se odklanja, ne-javljenim vstop prepovedan, jgorkov ne mečite po tleh... To se pravi, fej!.. Kaj vendar govorim! Povsem drup-o. Izk.-atka. na delo!« »Slušam!« »Ste proučiE?« »Proučil.« »Predelali?« »Predelal.« »Pretehtali?« »Pretehtal.« »Pregledali?« i • zavedujušžli — upravnik. nja trpi sedanja generacija, pa se Je bati, da bo običaj nameščenih sekundarijev po bolnicah polagoma sploh izostal: če bo nekaj generacij zaporedoma vršilo aekunda-rijske posle zastonj, bo našim tovarišem nekoč pozneje že kar težko, uveljaviti si stare pravice. Ob dejstvu, da Je študij medicine najdražji izmed vseh in da Je za otvoritev samostojne prakse treba najtežjih Investicij, grozijo te razmere polagoma postati katastrofalne. Poleg splošne gospodarske krize je ▼ znatni meri kriva tega stanja tudi socializacija medicine, ki se uveljavlja čezdalje bolj. Toda ravno v socialni organizaciji medicine bi se gotovo še moralo najti dela za zdravnike; vsak lajik ve. kako so zdravniki pri nekaterih bolniških blagajnah preobremenjeni z delom, da bi bilo mesta in posla še za marsikoga, ki mora zdaj kdo-vekje čakati svoje negotovosti. Pa tudi vprašanje o delitvi dela bi bilo treba načeti: nekateri starejši zdravniki Imajo srečo, da so v svojih rokah združili po dve in po več služb, mladi pa ostanejo na cesti. Mlad zdravnik ima skoraj ves svet zoper sebe. Poleg vseh teh križev in težav se mora boriti še proti predsodkom občinstva. ki pogostem niti najpreprostejšega slučaja ne upa zaupati mlademu doktorju, dasi ima tudi ta vso teoretično in praktično izobrazbo že za seboj in bi bil dani nalogi v popolni meri kos Ne samo preprosti. temveč še celo izobraženi ljudje so zelo nagnjeni k mnenju, da zna vsako, tudi najnedolžnejšo rano na prstu pravilno obvezati samo kapaciteta. Tu bi malo več pravilne, pošteno mišljene medicinske propagande v javnosti lahko precej zaleglo. Toda pogoj vsakega izboljšanja Je predvsem: malo več moralne sile v zdravnikih in v zdravniškem stanu sploh. Malo več smisla za solidarnost in malo več kolegijalnosti! Dr. med. L N. * »Pregledal.« »Je namestnik podpisal?« »Ne, ni.« »C-čemu n-ne?« »Zato, kar je namestnik na dopustu.« »Na dopustu? lim... Kdo ga nadomešča?« »Vi sami ga nadomeščate.« »Jaz?« »Vi.« »Hm ... Tedaj daijte načrt sem. prečkal in podpmJ ga bom kot namestnik, potem ga vpiši/te in mi ga kot upravniku predložite. Ste razumeli?« »Razumel.« »Na delo!« »Tovariš upravnikov namestnik, tu je načrtek, ki ga je treba pregledati in podpisati.« »Kakšen načrt?« »Zastram borbe z birokratizmom.« »Dobro, ostavite tu. Bom že pregledal.« »Slušam.« 0 »Nu, Je moj namestnik načrt podoi-sal?« »Ne, ni. Dejal je, naj ga mu pustim tam, da ga bo ii pregledal.« , »Nesramnost! Zavlačevanje! Biro-! krati-zem! Takoj mu napišem ukor za-| radi nedopustnega zavlačevanja stvari ki ima vsedržav^n pomen Vzemite oa-oir. Postavite številko in vpišite v za- Sredi travnikov sem srečal na poti petindvajsetletno dekle krotkih oči. »Gospod, k vam sem namenjena. Glejte!« je dvignila desnico. Lepa, drobna, bela roka je podrhtevala ▼ naglem enakomernem ritmu. Prijel sera to drobno roko. Kakor ujeta ptička je drhtela na moji dlani. »Kako dolgo ie traja ta drget?« »Hripo sem imela lani Ko sem ozdravela, sem s strahom opazila, da mi desnica lahno trepeče. Trepet ie postajal od meseca do meseca iačji in i »Hm ie rasla moja bojazen. Sedaj pa ne inorem več niti olesti Deseton-co zdravnikov sem že oblezla. toda brez uspeha Mnoge denarja sem izdala za zdravila kapljice. praSke in mazila v vseh mogočih okusih in barvah. Pa vse zaman. Gospod. vi ste zadnja moja rešitev Tako sem mlada, toda kaj bi z vso mladostjo pri taki roki Usmilite se, pomagajte!« Solze so obHe njen bledi obrazek. V dve gube «e je vsločila deklica in te bridko ihte-la. Okrog pa so pokojno dihali sočni travniki, zdravje in je vriskal nad nama škrjanec. Vedno sem Fital t občudovanjem zgodbe o Krstovih čudežih Prihajali so betežniki od vseh strani. K risi p« je dvignil svojo vsemogočno roko: Bodi zdrav' Lepo je bilo vs*» mogočnemu Kristu, težko slabotnemu pada r ju. Pogladfl sera fl drhteft) roko: »Trepet bo izginil Vi tvoje roke. lahko boA sp«t delala hn pela. kakor poje Skrianfek nad nama.« Debele solze so kapale na mojo roko, ko je dvignila oči, polne veselega začudenja. Uho ie sliša*o Šudežno besedo, pamet sf ni upala verjeti. »Pojim se, da sanjam. Kolfkokrjrt sem te ranjala o vas, da ste nri rekli: »Deklica, tvo- pismik. Pritisnite pečat in oddajte v podpis mojemu namestniku.« »To se Dravi, vam?« »Ne meni, ampak mojemu namestniku.« »Saj ste vi namestnik svojega namestnika.« »Molčite! Vem! V privatnem življenju sem jaz mogoče res jaz. toda v službi jaz nisem samo jaz. ampak tudi namesitnilk svojega namestnika in svoj lastni namestnik. Ste raizumeii?« »Razumel.« ^ »Tovariš namestnik, tn je akt od upravnika.« »Dajte ga sem. Ostavite. Pregledal ga bom doma.« »Ali j3 mog namestnik akt prečita r?« »Ne, ni. Dejal je. naj mu ga pustim tam in obljubil, da ga prečita doma.« »Ah, ta lurnp! Pokličite ga sem.« »Kako naj to storim .. sami presodite. če ste vi in on ena in ista oseba?« »Molčite! V službi ni nikakih t-nih in istih oseb. V službi so vse os?be uradne! Pokličite!« »Slušam Tovariš namestnik, tovariS upravnik bi rad govoril z vami« »Povejte mu. da pridem .« »Tovariš upravnik, tovariš namestnik so dejali, da bodo takoj prišli!« »Dobro, pojdite^- )a roka b-> ozdravela V radostnem razbur-j^tMj sem se zbudila Ko sem videla, da so bile le lažne sanje, sem prejokala do bela-ga dne. 0. da bi danes ne bile sanje!« »Danes pa niso sanje,« sem ji odvrnil, potegni iz žepa beležnioo in Mpi"*al iarobno zdravilo: Scopolamm in pripomnil: Dokler boš jemala trikrat dnevno po mo jagodo tefef« zdravila. Obe roki sta trepetali dekletu, ko »era mu dal listi?. Kakor talisman ga je »aprla na svoje dekliške nedrije: »Koliko sem dolžna?« _ »Za ta košček papirja? Nil Zdrava bodi!« sem jo pogladil po Še mokrem obrazu. »O. da bi res bila. Sam Bog vam bo povrni! vašo dobroto.« Kako vesele so bile njene oči in polne mladostne sreče. »Saj to ni nikaka dobrota. Kaj nI dolžnost pomagati bližnjemu?« sem jo potolažil, da je ne bo težila moja dobrota. Ko sem šel dalje, so bili travniki le lepši, -krianec Se p«asnejši sredi mirne aioorine nebesa. Cez nekaj diri se Je ottJasil pri meni ds-kletov oče in it povedal, da je hčerkina roka mirna. »Kako dolgo bo pa morala jemati zdravila ?< je vpra&al osiveli oče. »Vedno. Cim ph bo nehala jemali, se bo roka spet tresla. Ta bolezen se ne da ozdraviti. temveč le ublažiti,« 6em mu razložil. »Potem je d« vaši zdravljenje švindel,« se je razhudil oče. »Kje naj jemljem denar za zdravila Lepo re? ste ml nakopali. Le škoda, da vas je dekle tiaSlo.« Brez slovesa je odšel. Lepo poseeNo J« imel in je bila bolna hčerka niegor edini otrok. Za dekletovo -oko le pa stalo ©n «un dinar na dan. Ko bi vsaj denarju ne bilo na svetu. Janke Kafc ber-gu. d«}« pisatelj šara® pooaoarttvv, •načkno, sliki vlgnja is današnje Krope. H konca naj tzru&m npanj«, da bo i® prišel čas, ko nam bo utegnil g. profesor poleg n ©dovršene monografije o En. mi, napisati tudi izčrpno zgodovino železarstva ne Kranjskem. Dr. Jože Rim. Križaljka „PIngvin" Vodoravno: L čaat Bogu (lat. krst). 8. Znak za prvino. 4. Stevnik. S. »Bo4J* gnada« (lat. kratica). 6. Veltko povpraša-vance po čem. 9. Južni sadež. 10. Napi« oa križa. 11. Poštna tiskovina. IS. Gospo- darstvo (okrajšano). IS. Fodtnl raznaSaJ-ai 16. Steivna mera 17. nemška kratica ta izredno. 18. Konjska oprema 20. Ozvezdje. 21. Vsakdanje orodje gospodinje. 22. Rabd gospodinja pri pranju. Navpično: 1. Zabavišče, t. Morsioa pitioa. 6. Medmet 7. Gorski Jeglič (lat), i. Nestrokovnjak 12. Podmornica. 14. Indijski ideal žiivljenja. 17. Tretje Ime cesarja »Antonij. Mark. 19. Neplačan račun. 20. Budistom sveta beseda. Rešitev zagonetne mreže Dubrovnik breskovec avtomobil Slbenlčan __________"gee—i Čez eno uro so stranke, ki so v dolgi vrsti stale pred upravniikovim kabinetom, zaslišale za vra# zveneči glas zava, ki je govoril s samim seboj: »Ste proučili?« »Proučil.« »Pregledali?« »Pregledal.« »Predelali?« »Predelal.« »Podpisali?« »Ne. podpisal pa nisem.« »Čemu ne?« »Zato. ker najprej vi podpišite.« »Jaz sem starejši! Nočem podpisati prvi! Vi podpišite prvi!« »Ne bom!« »OdpustiJ vas bom.« »Pritožil se bom!« »Nesrečni birokrat!« »To torej slišim od gaitJavega zavla-čevalca!« • »Kaj )e to? so fepraševaie strank« kurirja NEkito. »To je naš upravnik, ki se bori z birokratizmom ...« Izza dveri kabineta pa se Je rastiSal dnji glas: »Nujno! ' Prihajajoči In jdhadajočl! Proučiti, pregledati, predelati, najavljenim vstop prepovedan, ogorkov ce mečite po tleh, predjemi se ne izplačujejo! ... Ha—toa—ha...« (B. Zj Malo zaključne besede. . v odgovorili na vpraSanj« e delovnih razmerah za svobodne poklice pač aibče ni pričakoval kakšnega prekipevajočega optimizma. Toda v obeh senjab izjav se jasno očituje razlika, ki je v gledanju starejših in mladine na problem: mladi doktorji tn inženjerji se povsem Jasno zavedajo težav, pod katerimi nastopajo svoje ka-rijere, daleč so pa od tega, da bi klonili. Akademsko izobražena mladina povsem pravilno razume Cas, v katerem smo: kadar se reducira blagostanje naroda ln družbe, takrat mora človek tudi nam pri sebi reducirati hrepenenja in pričakovanja. Mladi ljudje, ki danes prihajajo z univerze, se rade volje odrekajo komioru in visokim mestom, ki so jih lahko bili deležni predniki njihovih stanov. Njih želja je samo, da bi smeli delati, na kar so se pripravili, njih volja je samo, da bi živeli Nobenega dvoma ni, da se bodo v doglednem času vsaj toliko uredile stvari, da bo življenja vredna in zmožna mladina priSla na svoj račun. Izobrazba tn kultura Je gotovo eno najdragocenejših daril, kar Jih človek lahko prejme od sveta, in eno naJzmagoviteJSih orožij za borbo v življenju. Stiske, ki Jih z nami vred preživlja ves svet, so kulturnega, akademičnega človeka samo približale zemlji in dejstvom ter so mu na široko odprle pogled tudi v razumevanje majhnih, materialnih stvari. Neka neizprosna demokratizacija Je v razvoju družbe ln držav. Vsaka kultura Je iz zemlje ln iz naroda, sredi katerega Je zrasla, ln tej zemlji tn temu narodu je namenjena nazaj. Duhovne generacije, ki Jim dandanes steze niti tnalo niso več posute s rožicami, ▼ svoji težki borbi za obstanek rasejo do moralne zavesti in moči, kakršnih prejšnji časi niso poznali. Da v teh malodušnih, razdrtih dneh vsi zastopniki akademsko izobražene mladine kličejo po stanovski zavednosti in solidarnosti, ni noben prazen slučaj. Kdor se bo skozi vse peze našega časa hotel preboriti do kruha ln do mesta pod soncein, bo moral biti v sebi zelo močan. 4 L. Mrzel Umazan dež Barvast dež se večkrat kje pojavi, rdečkast sneg smo lani imeli priliko opazovati tudi v naših krajih. Nedavno pa so imeli v Parizu »umazan« dež. Kako Je nastal? Kapljice, ki sc padle na zemljo, so morale, preden so prišle na tla, skozi umazano plast, kjer so se navzele prahu. Tako one-čejene so padle na zeanljo 1926 so v St. Gotthardu opazili rumen sneg. V Bernu, kjer so ga preiskali, so ugotovili, da je pomešan s saharskim prahom. Proučevanje afriških vremno®lovn;ih ra^ner je pokazalo, da je bil kratko pred tistim časom v Sahari orkan, ki je dvignil silne plasti drobnega peska v višave. Od tam se je prah zanesel nad Sredozemsko morje in proti Alpam, kjer se je pomešal a padavinami in legel na zemljo. Najnovejše znanstveno delo prof« W. Schmida Aiptnaka montanska družba, eno oajrefr Jlih gospodar, podjetij dana&nje Avstrije je sklenila lani proslaviti 50 letmioo svojega obstoja s tem, da tinanclra veliko znanstveno delo, ki naj prikaže svetu zgodovino fttajersko-koroškega železarstva od najstarejših časov do danes tn na ta način izčrpno pojasni izvor ln predzgodovino velike tamkajšnje železne Industrije. Izmed številnih vprašanj rudnldk«, jvlarr-fcarake, industrijske, trgovske bi kulturnozgodovinske stroke Je prevzeti nafi slavni rojak, g. dr. W alt ar Schmid, profesor unl-verae v Gradcu in deželni arheolog na Štajerskem. nalogo, da obdela najstarejšo dobo rudarskega plavžarskega gospodarstva. Za to nalcgo naši nemški sosedje pač niso mogli želeti boljšega strokovnjaka kakor je prof. Schm-ld, naš rojak lz GaSteJa pri Kranju. Saj je pokazal svoj« Izredne arheološke kvalitete m. dr posebno o>b odkrivanju Emone pa Japodskaga mesta Metala nad Snaihelom pri Postojni, a * preteklih letih tudi mesta Noreje na Zgor. štajerskem. Za to njegovo deio so ga zLasti usposobila dolgoletna znanstvena razlska-ranja ▼ pokrajini notranjske Pivke, ki > I bila že v predzgodovinsld dobi Italiji naj-| bliLžjl dobavitelj železne kovine, In pa temeljito poznavanje naše po svojih oblikah tako starinske železne domače obrti ▼ že-Lezniik^h, Kropi tn Kamni gorici. Schmldova kmct&a >Norlscbe« EKsen« (90 strani velike 6etv«rke s 47 aJlk&ml). ki Je Izšla pravkar v Javnost, nam kaže to pisateljevo, na slovenskih tieh pridobljeno poznavanje snovi zilasti na uvodnih straneh. Ko Je okoki L 1000 pred Kristusom začela raba železa nad bakrom tn bronco čedalje bolj prevladovati, je dospel način pridobivanja železa iz Male Azije preko Ha.<a je v zabojčku še stekleničica, ki vsebuje lažen radioaktivne substance tisto misteriozno snov, ki jo je odkril inže-nier in ki se dobiva s tajnim prepariran jem raznih kovin, kakršne se dobe v Nemčiji. Ta snov izžarja neke močne žarke, pod katerih vplivom se izloči iz rudnine v 60 sekundah zlato. Ti žarki so menda nekaj čisto svojevrstnega in se ne dado uvrstiti med nobene doslej znane žarke. Tu pa se materij spet konča. Za eksperiment se uporabljajo v nadaljnjem samo še visokofrekvenčni električni tok pa ultravi-joličasti žarki od navadnega električnega obloka živosrebme pare. Iz tega aparata pride rudnina po končanem pripravnem procesu v električno peč pod temperaturo 1400 stopinj, nato se obdelava s kislinami in slednjič izpira, s čemer je proces zaključen Bleščeči zlati prah — zlato je prav zares — se mora potlej samo še očistiti primesi, pa je uporaben kot vsako drugo zlalo. Z aparatom, s katerim bo delal Dunikovski v Ecole Centrale, se lahko preparira le 50 gramov rudnine. Ker pa se lahko dobi iz njega samo kakih 20 gramov zlata na tono, bo seveda zlata komaj za spoznanje, a vendar dovolj, da si bo Dunikovski opral omadeževano ime, seveda — če se mu poskus posreči. Italijanska lepotna kraljica Signorina Montall Je bila izvoljena za italijansko lepotno kraljico v tekočem letu Znani ameriški drsalec Jack Shea pri enem svojih drznih skokov. Pet krogov je, kakor znano, znak olimpiade V Lake Placidu, kjer se bo vršila letos zimska olimpiada, je že več moštev pričelo s treningom. Dnevno prihajajo novi športniki iz vseh delov sveta, ki se pripravljajo na idealnem terenu za odločilne borbe. Prihodnja številka tedenske revije »življenje in svet« bo prinesla izviren članek o prizorišču letošnje zimske olimpiade z več slikami ŠE VEDNO NAJUGODNEJŠE kupite obleke, suknje, usnjene suk-njiče ter blago za obleke pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana Čuvarji Angleške basike Neki Škot, ki je prvič prenočil v nekem londonskem hotelu se je silno za<-čudil, ko ga je zjutraj žbudil domač na-pev na dudii. Skočil je k okni in si pomel oči: resnično, tam je stal dudlač v kratkem, pisano karire.nem krilu gorskega ž kota. Stal je na čelu stotnije vojakov z nasajenimi bajoneti in kapami iz medvedje kože. Stotnija se je pravkar odpravljala. Policist je ustavil promet na cesti, da je lahko odkorakala. »Kdo so ti možje?« je vprašal Škot sobarico. »To je straža Angleške banke; vsako jutro koraka tod mimo — to je vse, kar vem.« je odgovorila ta ln več zvedel niti iz drugih ust. Končno je srečal podčastnika, ki mu Je lahko ustregel s podrobnejšim odgovorom. Straža Angleške banke sestoj iz častnika, narednika, dveh kaprolov, 24 mož, bobnarja in piskača. Piskač sodeluje, kadar stvori jo stražo iz škotskih ali irskih gard, bobnar pa, kadar jo tvorijo grena-dirji ali valleške garde. To stražno službo vršijo navedeni vojaški oddelki že od 1780 in jo plačujejo posebe. Narednik prejme 3 šilinge, ka-prol 2 in prostak 1 šiling. Častnik prejema 1 gvinejo (21 šilingov), ki jo pa po stari tradiciji izroči v dobrodelne svrhe. Angleška 'banka pogosti častnika z obedom, h kateremu sme povabiti kate-ga koli svojega, prijatelja. A za tega prijatelja je odgovoren, dokler vrši službo v banki in najpozneje ob 11. zv. ga mora odpustiti. Straža nastop! ertužbo, ko so končali uradniki banke svoje delo, in Jo vrši, dokler se uradniki naslednje jutro ne vrnejo. Vojake razpostavijo po slaibo razsvetljenih vežnih hodnikih in jih zamenjajo vsako uro. Vsaka straža ima s seboj mu-nicijo, ki je pa zašita v platneni vreči. Preden odide častnik ponoči v svojo sobo ,mora obiti vse straže in pogledati, da-li je vsak na svojem mestu in je vse v redu. Potem nastopi službo narednik, ki obide isto tako z dvema patruljama straže. Moštvo straži eno uro tn je nato dve uri prosto. Med tem časom ne sme odložiti obleke ali opreme, kvečjemu v čistilne namene. A še takrat mora biti vsaj polovica moštva v predpisani polni uniformi. Ko straža zjutraj konča svojo službo, odkoraka v svojo vojašnico in jo odpuste. Moštvo in častniki prebijejo ostali del dneva .kakor jih je volja. častnik je pooblaščen, da se z moštvom posluži podzemske železnice, da pride do Angleške banke, toda večina častnikov odredi rajši pohod po londonskih ulicah, slasti pa seveda ob lepem vremenu. »Ali te ni sram pri tvojih letih, da ne znaš šteti do dvajset? Kaj pa bo iz tebe?< >Kaj .., sodnik bom. pri rokoborbah!« ASera inženjerja EHsnikovskega — Zanianive izjave njegovega pariškega zagovornica ANEKDOTA V Frankfurtu ob Meni je umrla 621etna bivša kraljica vdova Sofija, sestra bivšega nemškega cesarja Znameniti jezikovni genij kardinal Mean zofanti je govoril 5S jezikov in je bil na to zelo ponosen Nekega dne ga je m*-govoril neki delegat v estonskem jeziku. Kardinal mu je ročno odgovoril v tem jeziku in je dejal: »Ljubi prijatelj, zelo bi vam b0 hvaledSeo, če bi mi hoteli povedati, kateri Jezik govorim ta hip. Slovnica iz katere sem so ga svojčas učil, Je bila stara, prve strani so manjkale in tuai drugače nisem moged razbrati, kakšen jezik obravnava.« Kakor znano, so poljskega inženjerja Dunikovskega, ki trdi, da je našel postopek za pridobivanje zlata iz nekaterih vrst rudnin, v Parizu zaprli zaradi varan ja. Dunikovski pa se je ponudil, da bo dokazal resničnost svojih navedb s poskusom. V pariški Ecole Centrale so mu dali laboratorij na razpolago, tako da bo moderni alkimist zdaj lahko eksaktno dokazaL, ali je res našel kamen modrih ali ne. O tem izredno zanimivem sporu med Du- iknv-'-'"! r»KI»etvi ie !7dal nie'Tov kazen jo je imenoval »Teorija kovinske soli« in ki pravi, da vsebujejo nekatere rudnine soli, zaradi katerih se v počasni evoluciji materije polagoma, v več stoletjih pretvorijo v zlate rude. In kar se posreči ustvariti naravi v nekaj stoletjih, hoče doseči inženjer Dunikovski s pomočjo radioaktivnih žarkov v 60 sekundah. Aparat za izločanje zlata na veliko, ki ?e ga je Dunikovski posluževal v Cap - Martinu, se dokaj razlikuje od tega, ^ ki so mu znSik| prehodi. Kdor prtOe po C«8tl do pretrda čez železniško progo, ki nI zavarovan z opornico, pa naj bo pešec, jezdec alil s kakršnimKoli vozilom ali s čredo živali mora pred prehodom obstati tn ae prepričan ail ne prihaja vlak. šele če vidi da Je prehod prosi, sme prekoračiti progo. Previdnost je potrebna tudi pri železniških prelazih z zapornicami. Imej ponoči pravilno razsvetljavo! Avtomobil rnora imeti spredaj najmanj dve beh luči, eno na levi ln eno na desni ter vsaj en žaromet. Zadaj mora imeti rdečo luč, evidenčno tablico pa razsvetljeno z belo lučjo. Motorna kolesa s prikolico morajo Imeti spredaj luč tudi na prikolici. Reflektorji se ne smejo uporabljati skozi etmjena naselja Zasenčiti se morajo pri Brečavanju drugih vozil. Vozovi z živalsko vprego morajo imeti luč na levi strani zadaj p& reflektorno steklo, za katere bodo iz ia.nl še točne jš: predpisi. Bicikli morajo imeti dobro sprednjo luč. Dnjhj pravočasno in pravilno signale! V«, k o niot-rno vozile moia imeti zadosti močne trobu in zvočni apsrat za dajanje s.t?iih lov iiven nasel jenih krajev. Signale je treba dati vedno. kadar je treba kOtia r.t-|Hj-rt-il:io opozorili al, kjei bi vsled nepreglednosti ;x>ta motrla pretiti nevarnost, tako na primer pred križišči, ovinki, pred vrhom klanca, prud prehitevanjem, po potrebi pred srečanjem, pek-eni, predno se vin .spravi v tek, r>r vožnji iz dvoršča ali ir garaže :n prometnim stražnikom v me-stih V mestih se s signaliziranjem posebno v nočnem času ne sme delati nejiotrebnepa hrupa. B ciklji morajo ;nieti za dajanje signalov zvonec ostres;a zvoka ali krasuljec. N< delaj ropota in ne zastrupljaj zraka z dimom! Direktni (prosti) izpuh mora biti v mestih in naseljenih krajih, ali če je na ct**»i plašliiva živna, brezpogojno zaprt Ce avtomobil st<>ji se mora tek motorja usta viti Največ pritožb je proti biezobzimim motuciklistom, ki nalašč ali zaradi neveščega ravnanja povzročajo neznosno rojiotante. al pa sploh nimajo pravilne sjlušilne na-p c-ive. Ce se opazi pr izpuhu dim. se mora defekt takoi odstraniti Vsa motorna voziia in njim priključeni vozovi morajo imet! z trakom napolnjena platišča (pneumatikej. I;o konca leta 19154 se dopušča še uporaba eia>t čnih trum Prepričaj se pred vožnjo, ali je rorilo » redu! Preskusiti in pregledati je treba zavore, krelni mehanizem pnevmatike, vijake, luči. sisrnabe naprave in v obče 7S«? vozdo ter odstraniti vse nedostatke. Širina avtomobilov, ostal b voz in tevorov ne sme biti večja nego 2.50 m. Cez to tirno ne sine štrleti nobena ^tvar. Sploh je prepovedano. da šlrle predmeti čez karoserijo ali iz tovora navadnih voz Vrata morajo biti ve.!no zaprta, pri avtobusih tudi zapahnjena. Z,iM'daj ne vedno, da nisi sam na cesti! Voziti se mora vedno obzirno in previdno. Ka križiščih se mora pust ti prednost vozilom ki prihajajo od di*»ne strani in onim, ki prihajajo po glavni cesti. Prednost se mora pust ti reslni železnici, gasilskim in rešilnim vozovom. Ne sme se dirkati tn brezobzirno prehitevati Paziti je treba na otroke posebno v bližin Sol. ko deca gre * Šolo in iz šole Ce je cesta mokra in blatna. se mora vozit tako. de se pešci a tudi drut.1»do do Ju.llj« t. 1. padlo Se več velikih rermJ-tatov. Atleti bodo vsaj leto« — zaradi urte-'f»žibe na Jubllelmfl ln najzainlmJve^l ollm-ryHWU _ napeM vse sile. da IzsflVJo tem vočjo asTveb«. in si Msfeurado krasen in oenen izlet v Ameriko. Zanimiv pregled 8port uiviMua vedmo Tečjl razmah po svetu Ln J« »«<1jjJ večtinoma te organiziran v okrilju medaiaro«lulh orgaanaac^J sa feto vrtilne razLične panoge. Amaterja in profesl-anal.1 so združen ul v skupnih mednaro<1in.lh arganiizacljah razen tenisa ln boksa, kjer so člani strogo ločanl. Kako daleč Je športno gibanje razšitfj-eno med posameztnilond narodi, kažeijo nAjboljše Številke o član-ststrvTi p«ri mednarotlnilh športnih organuza-cijah, to sicer: t 23 panogah: Francka. AngLlja Amerika ln Italija; v 22 pajiogab" PoDska Ntiničlja, Madžarska ln Svrlca; v 21 panogah: čeSkoslovaSka Belgilja In Švedska; v 20: Romunija ta Holandska. v 19: Danska 1o gpamlja; t 17: Avstrija. Plinska »n Portugalska; ▼ 16:. Argentini ja ln Narve&ka; t 16: Jugoslavija In Kanada v 14: Egitipt; v 12: Luksumburška; v 11: Japonska In Uruguay in v 10 In Se manj: ("lile, Grška, baltiške dj-žave, Brazilija, Bolgarija, Kuba, Irska, Turška Juftna Allrlka. Avstralija, Mehika, Peru, Indija, Rusija. Južnoameriško držav« Ieland, Malta, Sdam Ud. Zanf.mlv je dalje pregled mod ranntlh mednarodniih siportskilih organii-zarrlj, kil šte-jetk> ukmI svoj« član« eacno državne športne organizacije to sloeir: nog*xn>etina 47. lahkoatletska 45, plavalna 39, teniška 37. avtomobilska 34. amatersko-boksaška tn kolesarska 31. sabljaška 30, letaiska 29, za rokoborbo 24, zlimskosroortma 24, za dviganje utežll 22, za konjski apont 21, smiučar-ska (posebej) 26, za igranj« 18, profealjo-nalmo-boksaška (I. B. U.) ta za hockey na ledu 17. in veslaška 16. Samo za amaterje Je mednarodno organiziranih 17 panog in sicer: a/tletifka, veslanje. boks, sahMainj«, bockey na lodu, nodto borba plavanje, smučanj«, telovadba, te ni«, dviganje uteži itd. Razen tega so fttlin! organihacrii«, ki nimajo ločenih amaterjev od p«po«fesijana!ov ln druge štiri, kil upravljajo oben*un oboj« vrste sportnilkov Končno sta &e IBU ta teniška zveza za profe-sijonal«, ki ima med člani samo pT*Kfesr,L jaz povem. Gotova dejstva lz vaše preteklosti ln prV hodnjosti, financljelne možnosti ln druga zaupne zadeve vam razkrije astrologija, tA najstarejša veda zgodovine. Vaše Izglede v življenju o sreči v zakonu, vaše prijatelja ln sovražnike, uspehe v podjetjih in špekulacijah, dedščine, ln mnoga druga važna vprašanja vam zamore razrešiti ta velika astrološka' veda. Dovolite, da vam svobodno prerokujem pozornost vzbujajoča dejstva, ki popolnoma spremene, tok vašega življenja in vam prineso uspehe, srečo in karijero mesto obupa in nezgod, ki vam sedaj groze. Vašo astrologično razlago vam napišem obširno v priprostem jeziku in ne bo obsegala več ko dve cele strani. Navedite brezpogojno svoj rojstni datum. Ime in naslov v razločnem, lastnoročnem pisanju. Obenem lahko pošljete 20 Din v znamkah (ne v kovanem denarju) za povračilo poštnine ln stroškov za pisanje. Naslovite svoje pismo na profesorja ROXROY-a Dept. 3506B, Emma-straat 42 Den Haag (Holandska). Pisemski porto Din 3.—. N. B. Prof. Roxroy ne razume Jugoslovenskih Jezikov ln obžaluje, da zamore odgovoriti samo v nemškem (ali če želite ▼ angleškem ali francoskem) jeziku. 15693 Senzacija v beli HiuhVanit V vednost vsem, ki še ne vedo, kje se dobro ln poceni zabava. To nudi edino lat restavracija ZADRU2NI DOM NA GLINCAH Tržaška cesta 10, poleg tovarne »Pekatete* Vsem vinom smo globoko znižali cena, ln sicer: Belo dolenjsko prej Din 13, zdaj Din 8 Cviček prej Din 14, zdaj Din 8 Mozlar prej Din 16, zdaj Din 12 Renski rizling1 prej Din 18, zdaj Din 14 Muškat sliv. prej Din 20, zdaj Din 16 Vsak posameznik naj se prepriča o znatno znižanih cenah ln prvovrstni kvaliteti. Po navedenih cenah se vina le nekoliko časa prodajajo. Torej zdaj je čas, da nas obiščeta. Za obilen obisk se priporočam 1906 gostilničar TONE HUO Cene malim oglasom ženitv* la dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.— Po Din 1.— za besedo $e zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa, kam*. »Auto-moto«. »Kapital*, •V najem*. »Posest*. »Lokali«, »Stanovanja odda*. »Stroii*, »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*. »Obrt* in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zaslu-iek*. če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za od^ovcr 3 Din mam£ah vsako besedo 50 pat Pn vseh oglasih, kt ae zaračunajo po Din L— za besedo se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za iitro, ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pristojbina za šifro ah za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3-— NajmanjSi znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—. pri oglasih pc l Din za besedo pa Din 15.— Vse pristojbine za male oglzrt ie plačati pri predaji naroČila, oziroma iih je vposlati v pismu obenem z naročilom Službo dobi Vaaka besed« 50 par. ca dajan}« naslova ali ca Utr» pa 8 Din. (1) Služkinjo rUm io pošteno, vajeno Loč« ia vseh hišnih del. »projmem takoj. Pon u-3he M ogžaani oddefok »Jutra.« pod »Pridna 606«. 1317-1 Vajenca nprejmem Utkoj v mano- Jaktarno in modno trgovi-ao ▼ Celju. Pismen« po midbe na oodružnico Jutra ▼ Olja P"d »Celje 5000«. 150:5-1 Prodajalko »-Mi?ka dela /.a de.piitat in plačo, d-oiii stanovanje. — fstotam u r p i m ' n; r. namešfcenje. Prevzame tudi zastopstva, nadzorstva zgradb, projekta-clje, merjenje in izvršitev proračunov kot obl. pooblaščeni inženjor. — Ponudbe pod »I".žc-njcr Ido« na oglasni oddelek Jutru. 14i9-2 Pisarniška moč i večletno prek .-o, vešča v knjigovodstvu, strojepisju, stenografiji in sploh vseh pisarn, delih, zmožna »lonr., srbohrvaškega i»i minSkega jezika, išče službo v Ljubljani ali k;e d-ugje. Cenj. ponu«ib« na oglas. odd4ebu.rg 236 D. 0. 1417-2 Gospodična sredinjih let. zdrava ln zanesljiva, prfkupljirve zunanjosti. vešča vsoh gospo-dinjskih del, išče kakršnokoli, službo. Najraje bi šla M natakarico. Dopise ra , Ključavničarski pomočnik začetnik, priden in pošten išče slu/.l>o pri boljšem mojstru aii v tovarni. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra« rx>d šifro »3 mesece za hrano in stanovanie«. 1678-2 Vzgojiteljica Oblastveno koncesij onlrana šoferska šola Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte informacije. 247 4 Nemško k^averza-cijo in pouk , • !i . daj« izobražena gospa po išče služIjo prt boljši ; D;J' _ ,, - -i r.r.MilHno ! * -* rodbini. Cenj. ponudoe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro i.Vrtna.'i"a'i. 1311-2 Prodajalka želi mesto v špecerijski trgovini, gostilni, trafiki' aii pomoč gospodinji. Cm j. dopise na oglasni odd. »Jutra« pod »Prodajalka«. 1847-2 za uro. Poljan ska cesta 13/11 levo. 990-4 Iščem osebo za poočevamj« Oz.* r rt v nemške stenografije. Naslov v cglaanom oddelku »Jutra« Kdor išče zaslužka, plača ti vsako besedo 50 par; za naslov al; šifro 3 Din. — Kdor n ii d i zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din. za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (3) Izobražena dama poučuje nemščino in nemško stenografijo po izvrstni metodi. Tudi na hra.no in stanovanie vzamem deklico boljših staršev. — i Kotar, Riliarjtjva št. 2.TI. 1707-4 . V 3 mesecih 1 vsakdo govori nemško «11 francosko. Mod^-na mz-ro-■ da. Hreeiulica &t. 17/1. levo 3 vrata. 1C914 Vrtnar, vajenca krepkega ln marljivega, 15 do 16 let starega, ki ima veselje do te obrti, hrano ln stanovanje pri kasneje. Nasio-v pave ogl Učiteljica — vzgojiteljica ki poučuje klavir rn jezike, g « k obrokom. Najraje v Maribor. Ponudbe na podr. »Jutra« v N-ov-em mestu pod »Zanesljiva moč«. 163^2 Gospodična stara 91 1-at, poštena, vajena vseh del, zmožna cemiškega ln slovanskega jezika, išče mesto kot bla-gajničarka začetnica. — Gre tudi kot vzgojiteljica otrok. Naslo-v v ogl. odd. »Jutra«. 1627-2 Gospodična mtellg&n.tna, s perfekitn-ta znanjem nemščine in itali-jajiščine išče služIjo k otrokom kot Vagajni-čar-ka ali gospodinja. Zmožna tudi kavcije. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Marljiva«. 1619-2 400 Din nagrade dr>m tistemu, ki mi preskrbi kakršnokoli s!mž>bo. liučen sem prekajevalec in »e dobro razumem pri salamah. Uporaben pa sem t-ndi za mesnico. Sem lepe pojave, lepega trgovskega vedenja in govorim več jezikov. IVmudbe na podr. »Jutra« v Mariboru ■ pod »Prekajevalec«. 5«36-S Trgov, pomočnik izurjen upecerijsk«. galanterijske in delikatesne stroke, vojaščin« prost, ki je že 6 in pol let pri istem gospodarju, ieli prem-einiti mesto s 1. marcem ali meni, nadaljnje pogoje pismeno, sprejme Adolf Vatovac. umetno in trg. vrtnarstvo, Ambrožev trg št. 3. 1793-1 Pletiljo popolTiom i sa.mosto.mo v vsakem dota na ročnih strojih, sprejme Strojno plet. v Mariboru, Ulica 10. oktobra št. 4. 1-5994 Mojster za izdelavo dežnikov pi'»o»'it«t&n doba merto. — Ponudl»e na pndrež. Jn.tra ■v Mari.bom f>od šifro »Tovarna dežnikov«. 16014 Perico t* -r«aHh 14 dni iščem ta na dom. Naslov pove ogl. odiialok »Jutra«. 1713-1 Trg. vajenca ki bi imel vso oskrbo pri sla.TŠih. sprejme špweri;a in deiliika-tesa v Ljubl;ani. Naslov v oglasnem o-ldel. ku »Jutra«. 1760-1 Kiojača ali šiviHo prvovrstno moč v dam »keim krojaStvu, apre.'mem Ponudbe na -oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kro;ač« 1745-1 Piosrovnf nojster za vzdrževanje proge gozdne železnice se sprejme. Ponudba poslati na »Jugoles«, Črnomelj. 1698-1 Vzgojiteljico t »rranjem nekoliko Tvem-škega in srbohrvaškega jezika, iščem k 8 let staremu otroku Ponud'b« rna o^rlas. oddelek »Ju.tra« pod »Inteligentna gospodična«. 1744-1 Dekle sprejmem takoj v starosti 25 do 35 let, ki zna lepo natančno pospravljati pa. ketirane sobe. pomagati prt liuhanju in tudi snažno opravljati kuhinjsko delo. — Imeti mora pa veselje do kuhanja. Prednost imajo pa tiste, ki sc izkažejo z dolgoletnimi izpričevali od snažne pridne gospodinje ali so pa doma od snažne, skrbne družine. Le poštene. zdrave. lepega vedenja se upošteva. — Naslov v ogl. odd. s Jutra«. 1819-1 Učenko z najimonj 2 razredi srednjo šole, zdravo in pošteno, sprejmem takoj na deželo v trgovino mešaruga blaga. Ponudbe na oglas. cddelek »Jutra« pod šifro »Vestna učenka«. 2783-1 Natakarico H bi bila zm.of.na tndi kuhe in' samostojnega gospodinjstva, sprejmem takoj na d nželo. plača primerna. dela malo. Ponudbe ped šifro »Vešča« na oglasni oddelek »Jutra«. » 1784-1 odd-elek »Jutra«. a»4-! 2agovodja vie-Sč -vseh v stroko spada V«čn-h, kakor tudli pisarniških del, želi primerno nameščen je. Gre tudi kot skladiščnik ali prejeimal»c. CenVpravil. iSče slnžlbo za takoj. Naslorv v oglasnem oddelku »Jutra«. 1466-2 Gospod s sredin j eio! sko naobraizbo (tehnik). p"rfektfm t slov.. srbohrvaškem in nemškem jeziku, verziran v pisar niških poslih, daktilograf. prost vo!aščine. išče kakršnokoli službo za takoj — najra je v C o l j n. Ponudbe na podružnice Jutra v Celju pod »Perfekten«. 2601-2 iKidnužnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Dobra plača 36«. 1-197-2 Trgovski pomočnik mlad. ki se j« izučil v veletrgovini in ki obvlada perfektno slovenščino ter nemščino, išče mesto za takoj. Dv« meseca gre samo proti hrani in stanovanju. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Zanesljiva moč«. Kdor hoče zaupno koga zavarovati pri Mariborski ekspertni zadrugi, naj pusti svoj naslov v ogiasnem odde'ku »Jutra« pod »Disikreite.n po- verjenik«. 15,14-3 Kraj. zastopnike za vso Slovenijo, kakor t-udi ia Ljul-ijano iščem za pocin rt.n -r, sko zavarova nje Ponudbe na raslov »Hitra f^moč«, L.hibljana. Tavčarjeva niioa št. 2/1. 12C7-3 Francosko konverzacHo M mtbw:al gosp»d za slovensko ali srbohrva-tsko. Ponudbe na oglas, oddel ti »Jutra« pod tnač.ko »Kon-verzacija«. 17404 Zastopnike iRčfrm t vgfA kr«.151i ra 1513-2 i dobro prodajni gospodir.j-- | ski predmet. Vzorec proti Trgovski pomočnik ! a- . , , , . : ra7.pe"'a.vanie, Maribor. H- usnjarsk« stroke, vereiran | ^ 'go. 16^3 potnik, v.pejjan po vsej državi, srednjih l«t, žeH premeniti službo. Gre tudi v trgov'no. — Interesenti naj pošljejo na*lov ali ponudbo na oglasni od-uelek »J Uitra« pod »I'očt(-n 'a-k«. 1505-2 Sedlarski pomočnik vojaščin« prort, išče službo. Na-slov pove oglasni rddolek »Jutra«. 1512-2 Kuharica pridna Im poltena, c Trf-letnčmi sp^čevali, išče mesto v hotelu ali restnvTa-— najraje v LJubljani ali okolici. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 1473-2 1000 Din nagrade dobi tisti, ki preskrlji šoferju ali eie.ktr^-hniku »talno sluSbo. Ponudbe na oglas, oddulek »Jutra« ped »Nagrada«. 17119-2 Vzgojiteljica inteligentna. v-ešča tnd* n«mščine, išče m-^to. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ioteligen-tna« 16S6-2 Dobra kuharica lSče službo prt samostojnem gospodu ali prt manjši družini. Ponudbe na osti. odd. »Jutra« pod »Izvrstna«. 1317-2 Mesto skladiščnika ali kaj »ličnega iščem, da bom mogel v pnmean času nadaljevati študije. Na oglas, oddelek »Ju.tra« pod značko »P-o« k filmu«. 1738-2 Dekle pridno bi pošteno ! S ? e službo za v»a dela, na gostilni a.li privatno v Ljubljani. Gre tudi za po*trež-n ioo. M-a r iea, Ljubljana, Kotnikoma &. 1800-2 Pridna postrežnica išče zaposlen j« za ve? dan — eveiot. tudi samo za dopoldne ali popoldne. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Urna«. 183.1-2 1000 Din doM kdor preskrbi »talno mesto natakarju, oziroma natakarici. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva in poštena moč«. 1755-2 Prodajalka fcučena t trgovini mešanega bia.?a, želi premeniti službo. Ponudbe na ocrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Začetek«. 1782-2 V komisijsko zalogo proti provizi i vzamem za prodajo čevljev ii kakšne dobre tovam« al! trgovine. Naslov v ogl. oddel. »Jutra« pod »Komisija«. 1620-3 Pisarniško delo ^preirwim na dom. Naši .m pove oglasni odde-Jek »Jutra«. ^ 1lG9-3 Entlanje 1 m ! Din vse vrst« vezenj« in mo- nogrami od Din 150 dalje _ Palača Kreditne banke št. lc/IV. l*J7<>-3 Počna dela vsakovrstna specialna kvačikana in plct«na izdelujem in nprejemam po najnižji eeni. — Danilo, Zgoruija Sišk* 4t«v. rV5. 1775-3 Dobra šivilja gre šivat na dom. Bitene, Vrhovčova ulica št. 3/TT. 1733-3 Zastopnike (ce) agilne, neoporečne, iščemo za novo zavarovalno zadrugo za Ljubljano kakor ta vso dravsko banovino. Ponudbe pod »Dobra provizija« na ogl. odd. »Jutra«. 1690-3 Učiteljico petja iščem. Ponudbe z navedbo honorarja na oglasni oddelek »Jntra« pod znamko »Začetnica«. 1769-4 3 ventilatorje *oraj DOve, za po 4 kovaške ognje, lito-železirie. zelo poceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Takoj pr-odam«. 1017-6 Sveža jajca komad po Din 1.25, pri odjemu 100 komadov komad po Din 1.20. pri odjemu ce-tiga z-*; boja komad po Din 1.10. Sever & Komp., L.ubljana, Gosposvetska cesta 5. 1611-6 25 stoio" črno po-iiiirane. dobr« ohranjene k^pi botei Jaklitscb v Črnomlju. 1154-T Prazne vreče od 8 0 1'.. 50 £g vsebin«, ,>opi>ino!na cele m čista, opraue. tiroz luken; m krp kupuje r>o D'n 2.00 komad i>anko Karlova«.' »Prome;« veletrgovina vsakovritn« robe. Erii"st Eisier. Kar-i ivac. Telefon .67. Erzo.av: Promet. 366-T Tolkala ko r.-. jeao želi kv»Hi Sokolsko društvo. — siovč«. 1^*4-7 100 kg meda zajamčenega ajdovega po 12 Din kg pošiljam po povzetju po 5—50 kg. — Kovačeo Simon. Kukora. Juršinci pri Ptuju. 153>>6 30 panjev čebel kranjičev, miade matric« — 201 brinievega olja in pristen brinje vec proda Bozmain Franc, Pod-stonmie — V-&iik« Lašče. -IL230-5 Nove sodčke od 10—601 prodam ;>o z«-lo ugodni ceni. Foi;'.:«lbe na osrVsni oddelek Jutra pod žifno »Sodčki«. 16K2-* 2elezna blagajna velik.*, zelo poceni naprodaj. Pojasnil« daj« mesar i žJ&iJdA He-lier t Ptuju, V-oSrJa-ko- ! ' -v .-U? ; ^ va ulica. 1513-6 Sfedilnik rasten, es . livaa. Naslov v oguierj-ein odd« J k* »Jutra«. 1491-T Rabljene ši- alne ia pisa!. stroje, koiosa itd. k u ti i m. Porrudb? r«t naslov: Ga.Ia-n.ta, Ljvb. sa» poštni P'-»1.i1 are. 1480-T &tedTlnik S HKngl Ž*.-"A, iK nltb. l.jon, dobro ohran>j«a, kapi m. Ponudbe Oa odd-4ek »Junr»« »Stotin*«. ta«-T Ogenit ■vilo vs,n;kom ta obisk jrivatnib strank za Ljub 'jano id okolico ter vso iravsko banovino la ma nufak:urno blago, ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« M& šifro »Fiksum in pro vizija«. 831-5 Potnik dnijpo vpeljan p« vsej Sloveniji jm B-rvaitaka, S&e stalno nam«šče«ije. Cenjene ponudibe na podru-živioo »Jutra« v Cd ju pod šifro »Stalno nam-e&č-Ciije«. 1S9S-5 Manufakturist zmožen samostojnega vodstva trgovine, aellen. perfektna moč, s 25 letno prakso, verzlran v prodaji na drobno ln debelo, vojaščine prost, vešč slovenskega, nem-škeea ln Italijanskega Jezika, želi stalno na-meščenje v trgovini ali izven. Ker nosedvijem lastni obrtni Ust. sem pripravljen prevzeti tudi dobro vpeljana zastopstva. Ceni. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Soliden trgovec«. 1768-2 Trgovski pomočnik mlad delavec, specerlst, vajen detailne ln en-gros trgovine, išče službo takoj. Ponudbe pod »Zanesljiv ln polten« na podr. »Jutra«, Mevi-bor. 1833-2 Dekle vajem« t s e h hišnih del. iščo izven Ljubljane slnž bo za pmmoč v kuhinii. ali kaj slično. — Naslov: Angela. Ljubljana, Kotnikov* ulica 8. 1799-1 Nekaj gospodov in dam energičnih in zgovornih za odlično nabiranje kupcev Išče veliko mednarodno podjetje. Vešči morajo fcitl slovenščine ln nemščine. ! Nudilo se Jim navodila j in trajna podpora ob možnosti vel;k3ga zaslužka. Prt usposobljeni u. pogodbena nastavitev z rednimi dohodki in potnimi stroški. — Osebno se Je predstaviti v ponedeljek od 9. do 12. ln 3. do 5. ure popoldne Rimska cesta 13. pritličje, desno. 1666-3 Dame vsakega s^a-nu. izven Ljubljane. d'kbe postranski zaslužek. Za o>lgo\or :e priložita znamke. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »Dostojno«. 1602-3 Serio^ne potnike ki vzamejo s seboj gospodinjske novosti, galanterijske predmete in ro-ni sesaiec prahu, proti fiksumu sprejmemo. Ponudbe na trgovsko hišo šaptra. Dunaj-sita c. 36. 1*32-3 Več potnfkov sprejme veiefirma v stalno slu<žbo. — !Ponud-be na ■Otsrlas. ode.le-k ».Tutra« pod šifro »Velefirma«. 1733-5 cteaeda 1 Din; za da Janje naslova ali za šifro 5 Diu Dijaki, ki iščejo instrukcij«, pla čajo vsako besi do 50 par; za šifro ali ia la lanje naslova 3 Din (4) Učitelja vico) iščem za itali;ansko kon vorzacijo. ki bi se vršila vsak ponedeljek zvečer. — Ponudbe z navedbo honorarja na *g!a=ni oddelek »Jutra« pod šifro »Kon-verzacija 362«. 1294-4 ČAMERNIK3VA šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 3(i Prva oblastveno k-oncesijo-nirana. Prospekt 15 zastonj — pišite ponj! Učence sprejema vsak čas. 251 Srbohrvaščino poučuj« gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Temeiiitn«. 1833-4 Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanj« nadeva aii za šifro pa 3 Din. (6) Avto »Ss««« p?ui»>d eiaa cJoo«it- na, 10/50 K«., 8 cH_ pr»v malo rahijen. rxx-<-rt! ne- prodaj. PKKmdbe M ogla*. o-! .jk »Jutra« pod šifr* »Avto«. L360-1« For-d-litnuzina 5-f»*i » 4 vrat?, v tf*r- .nj^: kot nov. ugodjuv dajn, evemtuelno za«n«aj.ari 0. Si-ibnr, Ljubljana, Stari trg ttev. 31. 67-6 Skobe!n!k /^•^'harhk) IS « 31 proda mi«ur Franc Mut-ič v M(?ngšu. 1679-6 Opravo za trgovino 2 pulita in 2 tv laži, še malo rablje.no, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1709-6 Avto Fiat 521 ISmusina. i-r.-je! Jer.zi, S sedežev, skoraj nova. Oakland, li-nuslna 5 sedežev. malo rat.ljcnsi. naprodaj po ugodni ceni. Lu"ič, kavama ?lon, LJubljana. 1687-13 W HjjJu $ % Nova kurnica za 10—15 kokoši, oUana. rse sten« nagačene, _ po ugodni coni naprodaj v Ljubi :ani, Prule št. 8. — Ogledati med 12. in 14. uro 1287-6 Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik. Tržaška cesta 16, tel. 33-1S Konjsko opremo elegant.no, ni sko, pr-odam. — Na ogled pri sedliarju Starinska ogledala (il vonecij&nski) in reslja-ra skrinja naprodaj v Ljubljani, Gallusovo nabrežje št- 27. 1734-6 3 Izložbena okna komipletaa, ž« rRbijeeno omaro, vse z roletami, prodam. Naslov t ogiaacem odd-silka »J'j-*rx« 174.-3-6 Dobre smučke poceni naprodaj v Zel eni jami, Val. V-odnikova S6. 1T9G-6 Statva za preproge, oajpr«5»J. — Naslov v oglasnem od-d^Tku »Juitra«. 1827-6 Roza plesna bleka krasna, baržunasta obleka. spomladanski plašč za dame ter holar-dski kostum za maškarivlo za 10 do 14 let staro deklic« prav poccnl naprodaj. Naslov se poizve v ogl. odd. »Jutra«. 1314 -6 Nimate |7T»?d?»n!a ^^ Nimate prhljaja! Vaši lasje raste-jo, ako rpo-rabljate »Fompadour«-kremo za lase. Dobita samo pri kozmetičnem zavodu M. Pap, Zagreb. Jeiačičev trg 6, L kat. 6S24 I —I Vrsaka 1 Din. S is lajanje oa^or* ali ia iifro 1» 5 Din Vinske sod- Požar v Dravi j ah pn Ljub- j hrftmne, hrastove ln do--Jaal- i^4'"6 bro ohranjene od 20 hI Premog ln drva orodaja J^eršek. Vodmat 200 Puhasto perje čisto, čohano. kg po 4S Din. Iruga vrsta ke po Din či*to belo srosje kg iki 130 Din in čist: puh kg no 250 Din razpošilja po p.-iStnem povzetja L. Rrozovič. Zagreb. Uica «2. 22-6 Fotoamaterji! 23® film s 6. kopijami za ceno 27 Din pri Foto Tu rist: Lojze Šmuc. Selen burgova 6/1. 356 do 50 hI vsebine, približno 12 kom. ugodno prodam. Naslov v ogl. oda. »Jutra«. 1845-6 Ravnokar so dospele nove s! oven -ske gramofonske plošče. Zmerne cene. Velika prodaja v namiznih Alpacca garniturah. — Krasne stvari Se za 45 Din. Kuhinjske peresne tehtnice, tehtajo 10 kg 45 Din. Dunajska c. 33. veža Sapira. 1851-6 Plinsko peč 4cervno z« 280 Din in lepo otroško posteljo za 200 Din preda Beree. Nunska ulica 17/11. 1578 6 Železna postelja bela. velika, skoraj nova naprodaj v Lingarjevj nI. •št. l/IT. 1579-6 Volno za modroce zelo poceni proda'« šega. Cankarjevo nabrežje št. 5/1 707-6 Ročni voziček nov. je napredni pri »Fi-govcu« v skladišču. lfiS7-6 Neveste iu ženini! 1 jav0rje"0, 1 črešnjevo ia 1 br»:ovo spalnic« ter 2 kuhinjski oprtani, vse sovo. mas:vno in solidoo iz-dolano, po ugodni oeri proda Fran Martine«, mizarstvo, Škofljica. 13R&4S Nevesti ,->oh3tT« ne deia sicriC Ve. da bo pri Albert Seme Zg fiška pri Remizi. dobila 'zvrst-no it- prav poceni pohištvo! Sš542 Poh*štvo S »flhk-ora lesa. iz sobe in kuhinje, ra» zastopstrvy> Teicbert, Gl«- dalipka 12. 1506-11 Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da Janj« na si »v« ali za šifro 5 Din. — Oilas socialnega značaja vsa ka beseda 50 oar: za dajanje naslova al; za šifro pa 3 Din. (7) Pisarniško opravo rabljeno kupim. Ponudbe na ogla.sn.i oddolek Jutra pod šifro »6«. 1536-7 Fotografi - amaterji! Kupujemo lepe posnetke iz vseh krajev, ki 90 pri pravni za založbo razgled nic. Pošljite na ogled na naslov: Galanta Ccmpanv. Ljubi iana — poltnd preda! it. 352. U606-7 Ženinom in nevestam! Predre® si na-ba -siitc po- bištvo, n« pozabite, d& j« najcenejše in garantirano S04id.no " pri tvrdki Gol majer, stroj, ir-izanstv«, Ljubno šit. L Podmart. Gorenjsko. Piši-te dopisnico in prepričajte s«, ne bo Vac. žal. 145S-13 Nekaj pohištva ze-io i z ki ceai na proda; v Šiški, Sv. Jernei« c. šit. 2.1. 1571-13 Novo pisalno mizo (brafrovo) prodam v 5:5k! L-Apodvoreka ulica št- 3/TI Pohištvo Lep« spainico 2530 omare 450 postelje 250 1 kuh. oprave 1000 kuh. kredence 500 Tudi na obrok«. Vsa drugo pohištvo sr dcbl najceneje, sprejema se vsakovrstna naročila ln popravila. "— Mizarstvo »Sava«, Kolodvorska 12. 1680-12 Pozor Pred nakupom pohištva si oglejte molo zaloco modenrh spalnic ftrcie in mehke) .n kuhmie po znatno aizklfc cenah. Sprejemam tudi naročila. Andlovic Matija, strojno mizarstvo Ko-menskega ulica 34. 1791-ff Jedilnica nova, oreh * Javorjem. 10 kosov, poceni naprodaj. Trafika Vulenta. Ljubljana, Miklošičeva cesta 14. 1710-12 Staro pohf?tvv lopo. iobro »hranjen« M proijij VaSlOV » Og odd-lkti -Jutra« 1792-1? -A f°> Irg po ! Lhn za ia anj« oa i>!i u *ifro 5 I> l^iasi s*>c!a!neod šifro »200.000 Din«. 1746-16 ■ i / .,< i ■V do? u u <1 . prtUrttii«." La vsak."0 Dia aratni 5ti i»a.r ta 'iaja.ii.ie tta ilova ali Sifro 3 Dir. jLiii 5 Din. (14; (JiroKa na rejo ba 1 50 L>in sprejmem. Poizve ae pri Ani Podiberšič. Jožica pri Liub I t r -t - 1(530-14 Z obrtno pravico ?a trgo\' [M 5 Din 15' Dn'7H*v,t' ! ™->-ibor pod »Nr.predek ! 1932«. 1704-16 Hrastovih piohov ®5 ku"b. an-trov, suhih, ža m;u-iih. debeline od 40 do 80 mm — prodam. Dopise jr p-.slati na ogl. »MidtJ. »J-itra« pod šifro »il-a* 1003 kubičnih metrov lesa«. 1717-15 Suha drva ®«la ali ta Ja na. td 2 m* da!>«, po zelo r,:»ki reni prodaja in ds»važa na 'i in Ivan IJsenik. L.;;: ft„..5...;»rnT >-vine na podiuž. »Jutra« v Mariboru pod šifro »Sa mo agilon«. 160^-19 Dva lokala t »redi ni m»ia takoj oddam. Pismeno na oglasni oddelek »Ju.tra< pod šifro »Lokal t mestu«. 1540-19 Dobro i l.arno odda-m » najem. Ponudbe na ogla.wi oddelek Jutra pod »Pekarna«. 1752-17 Vinotoč-delikateso proti odkupu iaiventarja inldajn v najem radi »eliit ve. — Ponudbe oa oglasni nddelek »Jutra« pod šifro »PromM 73« 1773-17 Trgovski lokal (»Opravoa u manufa^taro ■m groa ali tovarniško zalogo te stroke, sredi mosta i v~o opremo takoj oddam Ponudbe pod »BodoC-nofct« na Aloma Oomi«ny, Ljub Ija^___ Lokal -akoj oddam v Tavjarjevi ilici i. Pkal 2 inventarjem, elektro-potrebšoln in oi odjem, nizka najemnina, s krasnim stanovanjem lri lepim pohištvom zaradi družinskih razmer prodam. Naslov v ogl odd > Jutra«. J 695-19 Prostor za delavnico le na dvorišču, lahko prlprost, tudi ga pre-:red'm na željo. p.a'am za dalJJo dobo naprei. Ponudbe na o^it.sni cd delek »Jutra« pod »Stalno«. 3315-19 Hiio ali vilo t ceni cca 200.000 Din kuipim ▼ Ljubljani. Posre iJova-Ici itkl.-uif eni. Ponudbe s toinim oi[>i«om na oglas, oildelijk »Jutra« pod šifro »Takoj deear«. 1774-20 Novo/.idano hi?o igodn« prodam T Zeleni ami. Simon Gregorčičeva ulica 7. 1298-20 Novo vilo blizu h a n a k i* uprave v Ljubljani pod uiodnim. vknliščir.ami prodam Vpra šati tel 31 -9 mi-20 P5" l V Mha OesHda l Dm. 5 .ia lil . arije naslova al' Šifre pa 5 Din (19 Kavarno na Susak» na najprometnejšem mestu, dobro ldočo. prodam zaradi obltelj-sklh razlogov Ponudbe nasloviti na Kavana De-Uč. Sušak. Bačkoga 4 1809-19 Lepo domačiio i gostilno na deželi, na križ.išču 3 okrog; 18 ►ralo'v poAi<*tva z I«pim rtnogra d in letpim po Jilo^jem ter vsem inventar jem prodam ali zam»m:am /.a trzovino oiit pripravno hišo. — Naslov pri po iružnici »Jutra« v Celju 1233- 2*1 V-lak« rveat-v« oglasni o>ldelek ■ Jutra«. 1543-19 l ep lokal S Gledališki ulici takoj -nida Pokojninski lavnd za nameščence v Ljubljana. 59722-19 Lep trgovski lokal Kidam v sredini mesta ii-lje. P;«m-na in ustmena vprašanja se prosi našlo viti na: Kati Vajt. Celje. Kralja Petra c. 29 60079-19 Pehamo v Rosni !iolee 'eaa moderno pekarno v 8 O S S 1 ODDAM ■irora povoljni najemnini i., oroti položitvi 10.000 Dir: »aranoije. Ostali po-ffoji so . i n povoMni Ponudbe na >;r'as. oildelek »Jutra« pod šifro »BUro Mere^ntile« 454 19 ' fe,« #( f Jg- ! V-«-:* ! j fl«!anterij|. trgovino z vsem mventarjem ln 1J i zalogo serijskih igrač .r*. .-rvv^m ! najlL-pil točki Hrvatskega Pnmorja oddani ! i ali prodam Za nakup ' ! potreben kapital 50.000 { j ba. Ponudbe na oglas odd. »Jutra« pod šilro »Jadran«. 469-19 Redka prilika kdor ima drnar Večja ::iidusi.rija v vredi:^ »ti nad 2.000.%-n:io najmanj Din l,0f*>.:»«> kot (HjiovičfflC ud'- >«žbo v industriji. — Prednost imajo interesenti z znanem slov. numške ga in italijaji.-ikcga ?:ka. ponudbe na "tr!as. odd". Siva! nih stro-ev i n »ramofonov M>r"- rr»m — Sigurna -k«i ftt'nra Ponudbe ia oglas, od ! '-k .J»-:a. p,>d šifro »Vpeljana trgovina«. 1481-16 7>"\ (ion po»o,h"la išf;-m. Kri'>. I in C• -: a faktur. Zelo rentabilna ••idws».H:a: po-o:ilo s,.- iiru-rah! !a si:k eesivrio. IVnu'!!.' na egl. Odd. »Jutri« pod »Iz.r<-d''i-»Sodne obresti. 16'6-lfi 2,'n.ono Din prota obrestim po dogovo ru in vknjižbi na prvo m "S?« posodim na mili on Din vredno hišo D'»piše r.a podrmžiMi-o »Jutra« v il^ribo-ru pod »Pos-o i!"«- 1310-16 K a v to-pre voznemu podietiu T^vljeinenHi. zz orevoi tovorov pristopi kot sodelujoč družabnik pi=a.rT>i.ških del v«-SČ, tr-gfivsko ; z ž'-ri Ui- f^.r, r w'-'«ra m -'ii .Jii!to«Javije. evisnt. tudi od.kiip«. Po Bu-dbe na pod'ni7jni'-o Jutra v Maribovu pod »Avt«it»re voz«. 1603-16 1=0.000 Din po^oitla za dobo dvt-h Vt. K'»t ?aran<*ro bi dal po v ?r stkratai vred jvo^H Ponudba ria ozla^ni 0od šifro »■lfiO.OOO Din«. 1716-16 2f0O n?n rHifoiHa Bnino JJSčem. Penienp ponudbe na osrln^-ni oddelek »Juftrin pod »Ljubljana«. 1848-16 Lokal iSčem v srt^ii in-ms'a za *akoj. — Odgovarja tudi dvoriščni. P-omudbe na o',"l. o-id. »Jutra« pod značko »Nizka cena«. 1609-19 Parna pekama c sredini m-T* ta Za-ireba. dobro uvedena, naproda ■ 5. Barišec, Zagreb, llica št. 116/1. 1651-19 Gostilna dr»br» uvedena, v »red™ musta. na na promntnejčem kraju, z vsem imvent&rjVni eve.ntu-el.no z obrtnim do voljenjem — pw«ni prodam zaradi preo-brv-meni-':v« z drugim delom. Cenj. rw»;i'udbe prosim poslati na naslov: S. Truhan. «rra-d"anska pivnica ZagTeb Pavla Radii-a (prvj« Duga ui.ica) broj 12. 1642-19 Prodajni lokal z vzkogom, v središču l.-uV»l ane išč^m za maj. Velikost l no givstilno. iščem za ta koj "ali pozneie. Naslov v o^lasttflm oddelku »Ju.tra« 1465-10 Mesnico IoOto vpeijaoo Ln moderno rpromlieno. v »redii Ljub jan« prodam ali oddam v najem. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Promet«. 1&44-17 Poslovne lokale v I. nadstropju ia.koj lam v najem. Vprašati na Dunajski cesti Stev. 29. 50034-17 Trgovino z mešanim blagom in ra logo oddam pod zelo ugodnimi pogoji v najem Din 40.000. Stanovanje v hiši. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod tnačko »Takojšijn prervieim«. 1618-17 Gostilno i^esn T na'-em ali na ra- fun v Ljubljani. Cenjeme ponudbe na ogl. oddelek -Jutra« pod »Solidna go ■tilna«. 1609-17 Gostilno d-obroAdočo, vzamem v na- em v 1'ublja.ns'ki okolici. Ponudbe na oglau. odel. »Jutra« pod »Gostilna«. 1632-17 Resta vračila v na.ilnl^eim kraju Slovenije odda kuhinjo v na Vm sf.ro'; oiTijaku l več letno prakso pod uirndnimi pogoji za daljšo do1»o. — Ceni. ponudbe prosim na podružnico »Ju.tra« v Mariboru pod šifro »Velik pr-omet«. ilfi23-l Gostilno I r.Vmo Jd<»,o. na promotmem k-a ju V7a.m«m v naiem a.li na račun. Cenjene f"0-lu-dibe na oglasni oddelek Jutra« pod »Agilern«. 858-17 Pekarno oddam v najem v Marfbo ni. Naelf»v pov« oglasni oddelek »Jutra«. 1419-17 Trgovino mpia.m-ga blaga dobro vj»el 'a no v vežje^n t.rgTi na Štajerskem oddam v najem. Za prevzem blasa :>ot,n.,bno 50.000 Din. Po •nidbe na oglasni oddelek -Jutra« pod zna-6ko »Zasi. guran uslnoma v zemlji t«r ima ;o dohod br<«z stopniic. — Isto'a k-o traven pripadajoča pisarna. — Ogleda ?e !a.hko vsak čas na Do!«nj ski cesti št. 23 — Zeleni hrib. 1722-17 TI Enonadstropno hišo ie^io, Oa protcuiem kta.u v Trbovljah poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1165-20 Pnciično hišico vi«oikopritličDO, * 3 »tajio-vanji, 5 minut od postaje D. M. v Polju prodam » 140.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1166-20 Vuti t>e»e0i» m» »grajenega vrta bo pro dana najbol'šemu kupcu v nedeljo 17 ianuarja 1932 ob 2. iin popoldne na licu m.-5»ta v Šiški. Voilnikov« cesU 100. Kupci »e vabijo 1456-20 Trgovsko hišo ic k njej »padajoča poslopja, t prometn-enn krajo na Notranski-m prodam vsled opustitve trgovine — ovent. oddam tudi v na «m Ponudibe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trgov jka hiša«. 1341-20 Posestvo žagi* in mlin na stalni voda v bližini Olja na pro daj. Pojasnila daje Jakob Kline. Zavodiia št. 4 pri Celju. 1500-20 Kupim hišo v Ljubljani — naj raj« » šentipeterskem okraju. P«; nr.dbe s ceno na oglasni oddelek »J'jtra« pod šifre »Resen kupec«. 1632-20 Umetni mlin in žago i posestrviom m več hiš u-?ood .irskim i "osi oip jejn ter divema ora-'iksij zemlje, na PolenSa-ku. fiošta MeAka.tjoi pri Ptiru (bliru šolej — na nroda'. Natančnejša po;as nila dal« G remi j trgovi-«r v Ptuja. 1613-20 Gospodar, poslople prtipravno z« vsak« trg« v-itM) m obrt. nddam v Domžalah, Kolodvorska nI. št 19. Cena po dogovora. 1:145-20 Realitetna pisarna družba z o. v LJubljana, Miklošičeva e. 4 proda: VILO, novozldano, komfortno, dve Stlrlsobnl stanovanji, bogate prl-tlkllne. lep vrt, tik centra. Din 550.000. VILO, enonadstropno, 7 sob. 2 kuhinji, pri tik-line, 1200 m« vrta, Mirje Din 360.000. HISO. enonadstropno, v najboljšem stanju, 8 dvo- ln enosobnlh stanovanj, vrt, Ud-mat. Din 220.000. HI30. novozldano. pod-kleteno. dve dvosobni stanovanji. posebej velika delavnica, šu-pa lep vrt, Vid, Din 200.000. HT^O novozldano, tri dvosobna stanovanla. 400 m5 vrta Novi Ud-mat. Din 180.000. KI^O. novozldano. trt dvosobna stanovanja. 700 m1 vrta tik tramvajske postaje v Šiški. Din 150.000. VILO. enonadstropno, 5 sob, 2 kuhla.il. velik vrt. blizu Martinove ceste. Din 250.CG0. VILO novozldano. enonadstropno, 3 trisobna stanovanja, prltlk-line velik v-t, blizu Mivttnove ceste. Din 280.000. HI^O treovsko, prenovljeno. trgovski iokal. petsobno stanovanje, tik farne cekve ln šole pri Litiji Din 90 t1so\ POP^Si^O. 15 oralov, arondlrano. velika hiša. gosoodarska poslopja tik «ole ln cerkve, pri Slov. Bistrici mri 65 000. DVT! STAVBNI PARCELI po 750 m« pri Sv. Krištofu, a TMn 200 STAVBT^CA po 700 m«. 1 min od Sl-jpnskf mitnice. po Din 140. PARCELO 700 m«, blizu S" Jožefa, po Din 170. STA VBTSCE. 650 m». ogelno pri ženski bolnici t>o TVn 120. DVE PARCELI po 570 kv. metrov, na Mlrjti, no r»in 120. KRNSKO PARHETO. 1200 m«. r»rt Stadionu po Din 90 Pole«? to*?a v^S drugih h«, vil. k^eCklh Tyx»»-st.ev, stavbi**, v reotru In vseh predmestjih v iTherl po najugodnejših cenah. 1749-20 nišo 2 do 4 stanovanje, pod Rožnikom, ob Dunajski cesti ali pri Sv. Jo^eiu kupim. Navesti ceno. hipoteko, vložno Številko, obseg parcele, bruto donce, kdaj zidano, obseg stanovanj ln najbližje prometno sredstvo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »So.ji -no«. 1G97-20 Trgovska hiša sredi mosta, i hlevi, remi-zo u vozove, proda,aino. prikladno za rejo perutni n« ali eksportiko trgovino vsake vrste, ugodnio na prodaj. Ponudbe j>od šifro »Geechiftshaus« oa agon turo PiGhlur, Ptuj. 1517-20 Stavblšče v Zagrebu tik Ilioe (Mandaličina 17) obsegajoče 293 sežnjev. divoniščno hišico in v®e [«n tiklioe [>rodam. pri.]'ravno ta zgradnjo vil« in dvo nišč.nih imdn^trijfikkh poftl« pij. Ju-ric Marko. Zagix-b. Maindaiitina al. 17. 1509-20 Industrijami ki »e Ivoiej« pr'«o-liiti v Zagreb čn [»otrebujejo pro dajaln«, '.(in jih zgradim na stavbišču 31 X 62 m. Voda. kar.aliza^ija. struja. 'ik Ilice. ali Budil pro-lam. J-unic Marko. Zagrs-i. Man daličina 17. 1610-20 Maihno posestvo z zidan« hišo, svinjakon. in ne.kaj zemlje, pol ure od trga n« Štajerskem dam za 7000 Din. Ravno 'aun prodam tudi zida.ru hišo s hlevom, kjf* »e redi io dve glavi žH-ime. in '.raven priipadaioča vino grad za -32.000 Dm. Pojasnila daje lvrnost Bezerrfek. trgovec, Pod sreda. 1432-2! Parcelo v okolici Lj-ubljan* knpi*n. Pon-ud.be na oglas, oddobnk »Jutra« pod značko »Do 1000 m*«. 1569-20 Parcelo pod Golovcem kupim. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Ugodna cona«. 1670-30 Posestvo v 8avin'«kj dolini kuphn v ceni do 100.000 Din. -Portudibe n« podruž. Jijtm v Celju pod cnačko »Sa vinjaka«. 1507-20 Hišo t gostilno prodam. Naslov T o?1a*. oddeliko »Jutra«. 1583-20 Maihno hišico na Blodil ali v bližini kupim. Ponudibe na oclasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hiša«. 1714-20 Hišo v DoMlatrt «11 na pertfe- rin kupim. Pooiid>be p°d šifro »Cona« na 02W'ri oii delek »Ju-tra«. 1742-20 Stavbne parcele ■u rod no na.prodaj pod Rot nit-om. Na«lov r cddielkn »Jutra«. 1701-20 2 hiši v Podčetrtku prodam po najugodmejgi ceni. V eni ie pošta in oddelek fiinančur kontrole, v drugi pa trafika, z vr-to-m. sadovnjakom, vinogradom, travnikom ln goz dom. — Informacij« daje Peternei. Podčetirtek. Pozor, stavbeniki In kunci hiš! Prodam krasno lilSo s eost.lino ln vsem gosoo carskim posloplem. 6000 kv. metrov vrta. ves stavbeni prostor. Lepa lega. v bližini remlze Z? Slška. Prodam t"dl sam vrt dobremu pod-letnlku Naslov v oglasnem oddelku »Jutr««. 1732-20 Stavbna parcela na prime^nren kraju t Zeleni ja/ni nairrodaj. — Po-izve »« v fCorošievi ulici 1162-6 št. 14. podstrešje. 1882-20 Stavbna parcela 2200 m1 velika, lema. na prodaj T Ta«-n-n. Nss'«»v v oglasnem oddelkn »Jutra« 17 n).--v> Stanovanje trisobno -kI-uhi. Enodružinsko hišo piodaJJi. Vodnikova eefcta it. 54. 1640-21 Sobo in kuhinjo oddan, muni stranki ua Podmjlščakovi cesti 38, za Bežigradom. 1667-21 Stanovanja x vrtoin na Doi«in;skem pri leJeznici oddam za: troaobiM, Din 400. dvo«ot» no Din 300. dvi»sobno manjše Din 160. Stanova nja so 'uh® in šolnina. Naslov v ogl. odel. »Jutra«._1614-21 Stanovanje krasno. »oiniSno. dvoeofeno « priiiklinami in kopalnico oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. Ifll0-21 Stanovanje S parketirannh sob. kabi neta in pri t ik lin oiidam ta ."»50 Din. Naslov pov« ogi. oddelek »Jutra«. 1563-31 Stanovanle sobe i«i kuhinje oddam v Zg. Si&ki. Vodnikova cesta St. 163. 1705-31 Stanovanje ! «>b in pritiklin takoj »Idam v R-»ž,m dolini, ee-sta IV U. S. 1706-31 2 sta-ovanH eno- in d voi*olwo e ka binetom, shrambo in priti klimami takoj oddam. Naslov po v« oglasni oddelek »Jutra«. 1562-21 Stanovanje J »ob, kabineta. kuMnje io pritiklin. na KoMje-vem takoj oddam za 750 Din mesečno, ponudb« na oglas, oddiilek »Jutra« r>od šifro »SoJnčno in svetlo«. 1510-31 Dvosob. stan van'e e kuhinjo in pritikllrn-m-l oddam za 450 Din v Mo stah, Koroščova ulica 6. 1688-21 Stanovanje »ob. kuhinje ln pritl-blin oddam s 1. marcem v Sto7.i-ca.h. Pod zve e« pri Ramo-.-Su. 1737-32 Stanovanje ! »ob in pritiklin, i vodo in elektriko v hiši oddam v Mostah, Cig'.ajj«iva 29. 1708-21 Dve stanovanji eno- ia trisobuo udd«ba. m februar na Dunajski oesti št. 99. 1724-31 Dvosob. stanovanje solučuu, s predsobo i^idam blizu miUiio« v Šiški — Kettejeva ulica štev. 12. 1730-31 Stanovanje »ob kabineta velike terase in pritiklin oddam za februar v vili. Nasiov v oglasnem odd«lku Jutra _v_ Dvosob. stanovanje vsemi pritiklinami ta uporabo vrta takoj oddam St. Vidu nad Ljubljano. N.-vslov r oglasnim oddelku »Jutra«. 1766-21 Trisob. stanovanje - ko) "a I.nico oddam s 1. februarjem v Pruaaii M. 19 1747-3; Vsaka *>e*»-da 50 par za dajanje naslova ali u šifro 3 Din (21-«) Sostanovalca r lepo mdg t poevtanm vhodom »prejme Aatoi: Maver, Jegli^sva ali« 5. 1439-23 Sobo ttumoapremljeco, I p»seb nim vb^idum ia elektrik« v novi bi« blizu artalj« rijake »oja^nte« takoj od dam solidra oeebi. Stani 6eva ulica 20. 1463-23 Opremljeno sobo odda dr. P., Pl«*er«nikova št. 24/L 1065-23 2 opremljeni sobi s parketom eiektriko in posebnim vbodom oddam 2 gospodoma ali 2 go»j>odii t6ka ceata štev. 13s vrata 100. 1541-23 Stanovanje 2—3»obno išče z majetn IvoAlanska rodbina. Po nidbe na oglaisia odd*J"% »Jutra« pod šifro »1"00«. 1307-21/a Vsaka b«siila 1 Dtn za d-;»nje naslova aH za Šifro pa 5 Din. (31) Stanovanje sobe, kuhinj« ta prttildiji oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 1030-31 Stlrlsob. stanovanje solnftDO, T br-ezhibri"-*n sta njo. i vsem komfortom. in everrt. i ga.ra.lo, v I. nadstropju vile poleg opere oddam s 1. februarjem. Vprašati T Knafljevi ulici štl 13/IL 149:1-21 Stanovanje sobe, kuhinje io prltfkMii oddam v Mostah, Prcdovi. čeva ulica 9. 1506-21 Realitetna pisarna družba i o. t. LJubljana, Miklošičeva e. 4 olfla v najem sledeča stanovanja: PE'lSOBNO, center, inaj, 2500 Din. 3T1R-SOBNA: Tabor, dinarjev 1500, tik centra, Din 1700. Din 1800 TRIbOiiNA: pri Taboru. Din 1500, Mlrje Din 1000. 1600, pod kolodvorom Din 1 ;00. Bežigrad Din '-2J0. DVOSOBNA: tip SlSka Din 650, Dunajska cesta Din 600, nedaleč Tabora. Din 750, Moste Din 530, 450, pri tramvaju Din 400. Zg Slika Din 350. Dolenjska cesta Din 300, Rožna dolina Din 500. 850, 550. Bežigrad dinarjev 550, Trnovo Din 300, Prule dinarjev ?00. ENOSOBNA: Bežigrad Din 450. Sp. Slika dinarjev 250, Moste Dm 300. Trnovo Dtn 200. Vodovodna cesta Din 300. Pri Taboru, nizka cena. Trnovo Din 300. SOBE S STEDILNIKO t: Kode! levo Din 200, Sp. Šiška Din 250. pri Sv. Petru Din 250. Poleg tega i'eč drugih stanovanj, trg. lokalov gostiln, mesečnih sob Itd. 1750-21 Moderno stanovanje i—5»"»1m>o, v centru . š č e m i 1. majem Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« j>od »Mod-eni««. 1539-21/a Stanovanje na*. aH dvotwbr«i išiett f 1 marcem ali pozneje v 5".n ftpeterskem okraju. Pla čam 500 Din PosMidbe na >glaa. oddi^ek »Jutra« pod šifro »I. N. T.« lU96-2H/a Stanovan!- ene »obe, o,iiio«ffio woh*. kabineta, predsobe itd. išč« mirna dvoilwnaka stranka v Bežigrajskem okolišu. — Posiudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Cimjrejšnja vsetltov«. IS^J-ai/a Duhovnik iWe malo, 2-sobno, acočmo stanovanje v con-trn Ljubljane. Ponudbe na ogla-sni odd. »Jutra«, pod značko *Petde6etletindi«. leao^i« Stanovanje 1 aH 2 sob, po moine^i ▼ šentjakobskem okraju iščeta zakonca za februar. — Ponudibe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Snažno stanovanje«. 1077-21/a Dvosob. stanovanje Viza Tabora iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Oficir«. ITiUl-eVa Sostanovalca takoj ali po dogovoru sprejmem k mirnemu go Modu v Cerkveni ulici 7. Trnovo. 115&3-23 2 gospoda »prejm«Tm ua hrano ta stanovanj«. Vchovčeva 1£. dvorišč«, desno. 1655-23 Sobo nonre oprcmljeTiO, • posebnim vhodom, z eno ali dve-tna posteljama, oddam 'ibeJ~tov» ulica 33, tik gorenjskega koJodvora. 1657-23 Sobo oddam »olidni, boljSl g«-^»•liinl. Naslov T o2-511 Javna zahvala in naznanilo Radevolje sem pripravljena ln se Cuttm tudi dolžno Javiti, da ml je podporna «teldd. »Jutra« pod »810«. 1880-17 Javna zahvala Prigodom smrti mojega znanca g. Radovoja Vlada, ko-ieea sam nri je kratkog vremena osigurao kod Kmetijske "lesno rt ne zadruee r. z. z o. z. u Mariboru, podružnica Zagreb, Bos-kovireva 4., smatram za dužnost, da se isto.i zahvalim na ispla-r-enoi mi prinada.iucoi svoti, koju ml je potpuno isplatila. te ju mosru svakomu preporučiti. 191° Zagreb, dne 8. januarja 1932. IVO KAURIČ, Vinogradska 68. Stanovanje S »ob tal pritiklin^ v solnč nd legi oddam mirni jtran ki a februarjem. Kovačih. Ketitejerva 7. 18GS-2! Stanovanje kuhinje in pritiklin. suho ln č.i.sto, takoj od dam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. a 836-3! štirisob. stanovanje za februar odda Tri buč. Gline«. T'ža^ka cesta 6 — telefon 3605. 1S12-21 Fnodružlnsko vilo moderno, t vrtom oddatn poceni v najem za Stadionom. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 1604-31 Stanovanje dvosobno, s Kabinetom predsobo, kuhinjo, vse pod enim ključem od dam. Janševa 14 poleg Bežigrada. 1829-21 Dvosob. stanovanje s pritlkJina.mi. kakor tudi sobo s posebnim vhodom takoj idd-vm. Poizve se na Ce-lovžki cesti St. 96. 1685-3! Stanovanje 2 leoih parket o ratiifa »ob. ko^ia-lnice, predsobe. sobe >.a služkino. sh-ambe. balkona in pritiklin. v novi hiSi. na »nlnčnem kraju bliizu Bleivoi^or« in Rimske ceste oddam « 1. ma !em. Ponndbe na oglasni n-'d'!e.k »Jutra« pod šifro »Maj«. 1779-31 Veliko stanovanje suJuv. 2 sob in pritiklin. r vrtom oddam za 350 Din ure nd Koliiiske tril ali mai. Ponudbe na naslov: Klavora. postna direkcij«. '17il8-3!/a Majhno stanovanje v mestu iM« • L marcem vdov« z v-eč.'im sinom. — CddHek »Jutra« pod šifro ♦Zvooček«. 1793-22 mmmm- aua. ključiJ«, t vn«. uu {inukiuuuiu oddam • 1. leoruarjO« T Boi^artkl ulici 21. Mi*. Sostanovalca i aajuriuoia ^pn^uiom «* Poljanski oesti K. 54/1& iteUŽ* Kot sostanovalko v zračdM k>*h> » »edini ine^ta špr«jmuai gospod ič-uo, tudi dijakinjo. Nanlo u^irvmLjtoo. sredi aao-sta takoj oddam. Naaior v oglasnem oddelka Ju4M 1736-2» 1—2 soM opremljeni, z baJko-nsrm lm »ourporabo kopalnice, v aovi hiišj. ev>en-tu«Jno * vso oakrt«o ln hrano — oddam v Novem meatn. Naslov v ogl odd. »Jutra«. US2-33 Opremlleno sobo lespo, k^mf«»r«rir»!*e. kr«sn« in *ww:Ano, t verwid« t». koj oddam v &tr«kljovi «L ž tov. S — bliža Vrta*«. 1813-2» Opremljeno sobo odda.ni 2 linama ti rn 1 »ob® goaj«id*ni, kt '.ma lastno posteljo, l orskrbo v fteintini md"u. v ocllaeiieim oddelk« Jutr« 117&4-3B Gospodično sorejm em n« »tano»«o!e. Pred Škofijo 81, E. nad., deeno. 1664-23 2 lepi sobi prainl, med »eSoj voMunl in vsaka s pi-sebnkn vhodom elektriko in tom. takoj od- dam hollSi oeebi v Spo«i Si?ki Naslov ▼ ogl. »Jutra«. 1665-23 Mesečno sobo lepo flpreirfjero, * nim vbodom tn elektriko, r «rodf.'i! Jiffltj tskoj po-oddam. Naisjov perv« oiglaanč oddelek »Jiiwa«. 143S-2S Novo sobo •oparira-n«. i v ■« dosmrtno oddam »tare:Se mu go«j»odoma. — E Zuitmcičič. Kolodvorski! ulic« WTI. 1681-23 Vsaka l>e*ebo lepo opremljeno, i etektn ko in balkonom oddam 2 jospodoma na Potj«n;• Separlrano sobo v oovi vfli. z lefl»o solnčii,-teraM> oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 1667-28 Sobo z elektriko, blirn vojaSni ce kralja Petra oddam za 100 Din — Za ffradom 9 1735-2? Sobo premi jene ali ru pora bo kostnice od dam. Ogledati med 8. Hi "0. uro dopoldie. Naslov oglasnem oddelku -Tirtra 1699-2? Oi>reml'eno sob,i * veflo in zračno, » po»«*> •'im vhodom takoj oildam Na zahtev« n« rar,j>ot« tudi kopalnica. Krakovski nasip St. 4, pritličje. 1376-23 Kabhtet__ a itiodom ia i6Se večinoma odaoiec tr- ;r-ov« ta poe»!*»i« vlK"do-m oddam ■ 1. februarjem. Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«. 1786-88 Prazno sobo odvanje«. 1592-21/a 1—2 sobi • priti k linami. r m e i t o Bč« tričlanska rodbina. — JIa?!ov r oglasnem oddelku Vfvtrm-. 1787-21'a Vsaka beseda t Din xa dajanje naslova ali Htn pa 5 Din. (34) Ločenec p* svoji krivdi, srednjih let, trgovec, Ceii B7uun.ja X ločenlto aii vdovo, ki ima nekaj premo-ienja, v svrho povečanja trgovine in skupnega go-»poda-retva in go^iodiuj-•tva. Reane ponudbe na ©glas. oddelek »Jutra« pod »Nesrečen v Ijubeeni«. 1273-24 Svet Pjmhn, Ai dvignet« pismo 1450-24 Cenjena! J"r*v8f5ka.n*.ka eerk«r ob 6. popoidne. Zgladite se Be «vkrat pod iifro »Ne-»ečon« in dajte naslov. 1481-14 Dijak fcsterenra razmere tt« pa&čajo končaAi ladmji l^t-bb Stadij, ieli spcznati c"-■podično, ti bi bila pripravljena mu podati mo-ž-no^t, da absoivtra. — Ta ■potiuslugo žemtov ni iz-Ijučena, aH pa sc denar povrne. Samo rosno posod be na oglas-M oddele-k »Jutra« pod »Gee-me-ter«. 14SS-24 L Gospodična iri&avna uradnica, ieli tn«-»ja * d*A>ro situriran.im go-Bpodomn, starim nad 36 let Ponudbe na oglas. oddeIe- 2?i Kanarčke h i r S k o vrviv©e (Harzer Edelrollor), fine pave« — sanice po 90 Din in samice po iO Din proda.a in razpošilja po povzetju z jamstvom, da pridejo' živi. Franc S m i d, Dobrava-Vintgaj, Goreinjsko. 17S1-27 Papagajčke (Wellimsititic.h) z»rleine po 80, rumene po 100 Din in plave po 150 Din par raz pošilja Vekoslav RegoviS. Vitanje. 18il8-27 voeseda 1 D'n «a iaianje naslova ali šifro pa 5 Din Po najnižjih cenah se priporoča les. industrija Fran Martinec m e s t d i tesarski mojster Ljubljana - Škofljica za vsa tesars-ka. kronska, mizarska in parketna deia. V zalogi ima vsako količino furnirja, dt-sik. mer-kantilnib in žaganih tramom, ter dobavlja v vsaki množini in po najnižjih cenah. Zahtevajte ponudbe 1285-30 Slovenske Konnce Gdč. t modrem p!.i??Tj in klobuku ter ruiavih stiež-kah, katera je 9. jannaria knipila v Marfborn vr^ni listek za Koti lice. vl judno prosi g., ki je stal polej nje. za nsslov na o^ln^n-i »1-eJc »Jisrra« pod šifro Vsaka beseda 50 par; u dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (S») keven inval Je Izgubil 12. januarja 1932 za 348 Dia kolkov na Miklošičevi cesti. — Pošten najditelj naj jih vrne proti nagradi v ogl. odd. »Jutra«. Do-tlčno osebo, ki jih je pobrala, poznam. 1850-28 w \ sakr. Oednla 1 Din. ia lajanje na-vlova al"1 za Šifro oa 5 Ihn f32' Računski stroj »Unltas«, večje vrste, skoraj nov, malo raD-ljen, z najfinejšim mehanizmom, precizno delujoč, poceni prodam. Ponudbe na o®l. otidel. »Jutra« pod šifro »Stroj Unltas«. J097-29 Pisalni stroj »Adler« ugodno naprodaj. Tudi na obroke. Vpra.šaiti pri hišaiku, Križe-vniš.ka ul. 6. 1608 29 Šivalni stroj dobro ohranjen pooonii naprodaj Y KnaOjervi ulici št. 3. 1715-29 Električni motor komipM-em, 3 Ks. 220 voltov, ka.k or tudi po I tovorn i »Ford« avto v dobrem sitanjn poconii prodam. Naslov v oslas. oddelku »Jutra«. 1559-29 Zasrino vretence fKre5seH.?ewel'le) s k^e-^ljič nimi leža;i v brezhibnem »tanjn kupi Matija M:Vl.iu-žina, Bra-slovge. 1553- Pletlln* troj št. 8/35 cm po-ee-ni piredmrn Naslov v o-gla-oneon odde! k ti »Jutra«. 1741-29 2evljar.fi! »Singer« levoročni stroj malo rabl;en in 1 ženskega poceni prodam v ?.i-bcrtoivd ulici 28, pritličje. de*no. 181S/9 Okiic Dne 25., 26. in po potrebi še 27. jan. 1932 se vrši v Doba št. 71 prostovoljna sodna dražba premičnin iz zapuščine pok. Videm Jka Antona. — Dražba se vrši od 8.—12. in od 13.—.17. ure, ter se bo prodajalo vino, sodi, živiJa, v&zovi, seno, drva, pohištvo in mnogo gospodarskih potrebščin. Ponud ke bo mogoče tudi plačati s hranil ničnimi vlogami. Predmeti se morejo ogledati pred dražbo na licu mesta, oziroma pri skrbniku Rihtarju, trgovcu v Do-bu. ki daje vsa potrebna poja sinila. Okrajno so-diSče na Brdu. oddelek L dne 7. jan. 1032. '.371-32 vsaka Seseda 1 Dni z« dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din (271. Kanarčki h.vrcer rolorji, dobri pevci, odlikovani z zlatimi in sre brnimi kolajnami, naprodaj. Cene: 200 Din. 250 Din in 300 Din. Samice po 50 Din. Pošiljam po pošti im jamčim, da ptice pridejo žive. — Franjo Omahna, Sv. Petra c. 53a, Ljubljana. 1659-27 Nemška doga (.pes) črno-bel, krasen. K-?tokrvem ekseim';>lar. oster. 2 leti star naprodaj. — Bteraa, Zaloška cesta 6. 1SS1-27 Vsaka oesela I Dui. ia dajanje naslova al" 'A šifro r» " Din '29 vsaka oesefla 1 Dni ia lajanje oasio-va ali M šifro r»» 5 Din '34 Sediar. šival, stroj »Singcir«. r prav dobrem stanju za 3SO0 Din proda Jakob 7,nidaršič. Maribor. Vodaikov trg 4. 1325-29 Neprecenljiv je Teichertov stroj za mizarja in kolarja Vprašaj v. Gledališki ul!d 12. 5 875-29 Lepa abolka bobovce, mošančke in koe-mač-ke, približno 2000 kg. postaivljona na postajo Brežice, po Din 2 kg pro da Ivan Kramer, posestnik Sv. Pot« pod Sv. gorami 1462-34 Vsaka oesetla 1 D'-»; ia dajanje naslova, ali 'a Šifro pa 5 Din. (SI) Preklic Podpisani Janei Mul« ia Hudoba št. 29, občina Sta ri trg-Rakek, prciklicuj^m obdolžitrve zo>]>er bano^un-sikoga zdravnika g. dr. Frana Raanošnika v Ločil, češ, 'ia je po zadnjih vn Ii.tvah pristramsko postopal z bohiiki. — Pudob pri Starem trgu, S. jan. 1932. — Ivan Mule. 1650-31 Opozorilo V notici v petkovem »Jutru«: »Pozor pred sleparjem Rudolfom T.« nisem mišljen jaz, kakor bi mi radi nekateri naprtili. Izjavljam, da bom prot-1 •-satomur, ki bo o meni razna^al neresnične vesti, posto-ri al sodnljsko. Tišler Rudolf, zaupnlK Vzajemne pomoči v Litiji. 1751-31 Je-ii Vaš Vsaka best-da i Din. za dajanje naslova s.!; z» Šifro pa 5 Din (26' Klavirji pianini Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate BO sendorfer. Steinway. Ffirster Petrof. HSlzl. S:ing! orig.. ki so nesporno najboljši! (Lahka preei-zna mehanika Prodaja jih izključno ie sodni izvwienec in bivš; učitelj »Glasbene Mntir»-. AlFONZ BREZNIK Aieksand jva c. 7 (vogal Beethovnove ulice). Najcenejša izposojevalnica! Klavir dotoro ohrari ru. črno po-H t i.ran. ugodno naproflaj. Naslov v o-giasnem oildel-ku »Jutra«. S9--26 Nov pianino »F B r s t e r«, krasom ton. proda Dobra jc, Maribor, Tattenbac.hova 21- 160^1-36 Pianino Iščem na posodo. Ponudbe na »glasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober«. 15Š9-26 Kla vi rje lin pia.ni.ne prodaja in iz-poaojmjo fridi na obronke V/ a r b i o e k v Ljubi:ani Gregorčičeva ulic.a štev. 5 ▼ bližini Glasbene matice. 1777-26 Lep črn klav?r svetovno znane prvovrstne tvrd'.:e Pokomij jx> ugodni cent prcda'n. Vzamem v račun rabljen klavir. J. Bajde, Gosposvetska cesta 12. 1701-26 Zakaj «i grenite Si vi! jen je zaradi nelepeffa nosu? Z našim patentiranim arpa ratom za oblikovanje »ORTHODOR« odpravite sigurno Uko^v^ke kaž-enje nosu kakor skrivljen. debel, Širok, sfdlast, top nos itd. Uspeh in neškodljivost zajamčena. — Izred.no prikladen za dame kakor tudi za gospode i-n otroke. — Zdravniki odlično ocenjujejo ta apa- PRERAJ\NJE LAS doseže*« i mojim biološkim balzamom za okrepitev lasiš&a. Redlki. sJabi in krhki lasje postanejo polni, gosn in bujni ter zadobe priroden blesk in svileno mehkobo. Frepreča plešavost ta pror*J«> osivemje. Cena 35 Din. - Originalne preparate SCHRoOER-SCHuNKh po-šilja po t>ovzetjni (poštnina 12 Din) ali proti vplačilu v naprej (.poštnina 6 Dim) samo dop6 za Jugoslavijo »OMNIA« odd. 1/6 Zagreb, Draskovnce-va 27. Zahtevajte brezplačen ilustrirani cenik! Ne sprejemajte potvorb. Orig. Schroder-Schenke preparati nživajo svetoven sloves in imajo 35!etno preteklost. Sprejmemo preprodajalce v večiih mestih. rat. Cena 90 Din. RDEC!CA NOSU IN OBRAZA vas telo k a.zi. Mora li to biti? Proti taki rdečici je postopa danes jako enostaven i našo specijelno kremo ia poblfde-nj« »A« . . . Cona kom. 50 dinarjev. prvovrstna moč, ki mora biti verziran v vseh bilančnih poslih, se takoj SPREJME. 1916 Samo pismene ponudbe z navedbo referenc na Kmetijsko eks-portno zadrugo, r. z. z o. z. v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 44. Javssa zahvala Prigodom smrti mojega znanca g. Josipa Medida, kojega sam pnje kratkog vremena osigurao kot Kmetijske eksportne zadruge r. z. z o. z. u Mariboru, podružnica Zagreb, Boškovičeva 4, smatram za dužnost, da se istoj zahvalim na isplačenoj mi pripadajučoj svoti, koju mi je potpuno ispiatila, te ju mogu svakome prepo- ručiti. 1919 Zagreb, dne 8. januara 1932. OltSINI LUKA, kontrol, principal i šef sekcije Wagon Lits, Zagreb Map^adaf krasno, veliko posestvo v Nevesta mestu ležeče ob glavni cesti, zelo pripravno za vsako obrt aH trgovino, pod ugodnimi pogoji. Informacije na naslov: Zofija Mozetič, posestnica, Novo mesto, Resi jeva cesta 1. 1901 Vsaka beseda 2 Din. za u-.ja.nje naslova aii šifre pa 5 Din (žo-! Samostojen gospod Tel »posestnik, srednjih let. s 2 milijoni Din premoženja. želi radi pomanjkanja in-ania tem potom spozna ti in poročit? pridno in varčno gospodično ali vdovo. staro 25—40 let. 9 pri-Bie-mm premoženjem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Srečna bodočnost«. 1526-25 Vdovec 68" let star posestnik, želi poročiti gospodično ali vdovo, staro nad 45 let, ki ima nekaj gotovine. — ponud'he na ogl. oddelek »Jutra« pod »Delovod ia«. 1675-25 ček. r. 16049. TeL št. 25—22, 25—21 nudi svojim zavarovancem sledeče ugodnosti: 1.) Stalno enaki mesečni prispevki. 2.) Sprejemna pristojbina samo Din 10.—. 3.) Dvojno izplačilo v slučaju smrti zaradi nezgode. 4.) po najmanj treh letih odkup in plačevanja prosto varovanje. 5.) Posojilo do višine odkupne vrednosti police. 6.) Do 44 let stare osebe se morejo zavarovati tudi tako, da plačujejo mesečne prispevke samo 20 let. 7.) Brezplačno sozavarovanje otrok. 8.) Kapitalno kritje. Posmrtninsko zavarovanje „KARITAS" LJUBLJANA, palača Vzajemne zavarovalnice. Podružnice: Celje, Maribor. 1927 ULTURNI PREGLED To in ono iz ruske književnosti Jevgenij Zamjatin o sodobnih ruskih pisateljih in zoper »socialno naročilo« — Današnji repertoar ruskih gledališč je slab — V književnosti je zavladala generacija samoukov V PraiH 6e je nedavno mudil znani pisatelj Jevgenij Zamjalin. V razgovoru z dr. N. Melni!\ovo-Pa:ouškovo je stanje sedaiije ruske književnosti označil tako-le: »Sem inženir, zato si dovoljujem izvestno tehnično primerjavo: Moizoče je izdelati iz čistega zlata delce stroja, da. še več: mogoče je. da bodo ti stroji delali, toda raci-jonalno takšno postopanje gotovo ni. In nekaj podobnega se pravkar dogaja z ruskim leposlovjem, ki je pred letom moralo dajati »industrijsko snov«, zdaj pa dela po geslu »Junak dela«. To in ono je napačno, ker se okolie in tipi slabo proučujejo, za globlje in resnejše pronicanje v predmet pov>> sti pa nedostaia časa. Ko delavec vzame v roko tako-le knjigo, opazi takoj na prvih straneh zmote in krive tone; iz tega poteka novo nezaupanje in morda celo prezir do pisatelja. Posamezne največje osebnosti pro-letarske literature n. pr. Fadjejev, Libe-dinskij in nekateri drugi so prešli od takšnega fotografiranja k socijalni tematiki v širokem pomenu besede. Iz te skupine [e treba imenovati tudi Lavnih na in njegov novi spis »Po sledovih junaka«, izmed mlajših pa Platonova in Avalova. Izven tako zvane proletarske sfere vlada zadrega in nedoločnost; večno se je treba prilagojevati novim geslom. V Rusiji se književnost ne deli samo po smereh in razpoložen osti, marveč tudi po mestih, zato so v Petrogradu in v Moskvi različne skupine. V Moskvi se ie v zadnjem času uveljavljal Malyškin s svojim velikim spisom »Sevastopol« in doslej docela neznani Ivan Slavin z »Dediči«. Petro Din franko |resta;a Skof;a Loka — prodam. Obrniti se na Ign. Dehf^ak, Poljan« 13. nad Skofo Lolro. 1 vagon sena conjskega, dobrega, pro-la.m. Naslov v ogi. oddel. Jutra«. r Fižol iizH ta visoki koke kn-m jeon. P" vzorčene ponud >- na tvrdko Peter S^t.ina - Radeče. 678-33 Krompirja -eč vagonov prodam. Po-irdbe z na višjo cemo na ■trlag. odde-lek »Jutra« pod •■ifro »Kroirmir«. 1748-T3 Vsaka ooseda 1 Di.ii ia dajanje naslova ali ta Šifro pa 5 Din. ;37 Telefon 2059 PREMOG suha drva Pogačnik, Bohoričeva štev. 5. VI imate željo da poslušate gramofonske plošče od ŠLAGER Ml. > © lrfcV o ''»GSiA1^ Aleksandrova cesta 5 s^LEČ^ aov* h) rabljen* rseb vrsi t«r i Juto za embalažo j jna v»4do t tai yg j Mirko Mlakar j LJubljana l SlomšUuta ulica f; »Na meji dveh stoletii« in predeluje tretji zvezek »Moskve«. Literatura pa se ne bi smela omejevati samo na roman, saj štejemo tudi dramo v njen krog. toda današnji ruski repertoar je hudo slab. Dokaj pravilno je omen i neki inozemski režiser, ki ie prebil nekoliko časa v Rusiji: ruski igralci gredo med najboljše na svetu, toda igrati morajo najslabši repertoar. Vse. kar dane? igrajo na sovjetskih odrih, je napisano a these. Res ;e opaž ti lahen nagib h klasikom, vendar se pojavljajo tudi take reči kot ie uprizoritev Hamleta v komornem gledališču, kjer se prizor Ofelijine blaznosti tolmači tako, da je to lahkoživo dekle, ki se ]e bila pravkar vrnila iz bara in zbog tega govori takole brez zveze...« O sebi ie Zamjatin med dragim povedal, da piše velik roman o Atili, čigar osebnost ie bil že obdelal dramatsko. »kakor vedno vidim tudi tu zgodovinske pararele in nalr- ke, vendar spis ni še niti zdaleč končan«. • »Srpsld knj ževTti glasnik« je obiavil v številki z dne 1. januarja članek Vladimirja Poznerja, francosko pišočega Rusa, ki je pred leti izdal v založbi Kra uspelo »Panoramo sodobne ruske književnosti«. Članek pod zaglavjem »Novi ruski pisci u školi života« vsebuje zanimive podatke o statistiki, ki jo je Pozner priredil po biografijah sodobnih ruskih pisateljev in ki kaže. kako malo ulogo imajo v sodobni ruski književnosti šole. Medtem ko imajo zapadni pisatelji po ogromni večini fra/.en nekaterih izjem kakor Knut Hamsun. G. Panini. Thomas Mann, B. Shaw) srednješolsko in visokošolsko izobrazbo, so ruski sodobni pisatelji naidalje_ tn najtemePiteiše obiskovali »visoko šolo življenja«. Ti pisatelii potekajo po večini iz kmečkih in delavskih slojev. »V 19. stoletju,« piše Pozner, »je bila ruska književnost sestavljena iz plemiških življev, katerim so se nekako od L 1870. pridružih predstavi tel ji meščan, razreda: tako se je glede formalne izobrazbe pisateljev malo razlikovala od za-padnih literatur. Na enega Gorkega je priš-o sto pisateljev - intelektualcev, na enega Je-senjina sto pesnikov meščanskega porekla. Na listi, ki obsega okrog sto imen iz sodobne ruske knjževnosti, prevladujejo vnuki mužikov, sinovi kmetov Ln delavcev, otroci vojakov, malih nameščencev, nižjih uradnf-kov; posebno števiini so kmetje, katerih Je bilo v vsej ruski kniiževnosti od Lo nonoscv-va do Jesenjina komaj deset Življenjepis Gorkega smo pred revolucijo brali kot eksotično št.ivo, ker je bil nekaj izjemnega; takih biografij je danes vse polno; so že noi-malen pojav. Najmlajši današnil ruski pisatelji so prebili polovico življenja v predvojnem času; njih otroška leta so bila bedna in so komaj lahko končali kakšno šolo: često so jo morali prekiniti v samem začetku, ker si je b lo treba služiti kruh Kasatkin ie do svojega tridesetega leta živel od telesnega pisateljev i:h je zgolj 22, ki so dovršili višje šole, dolga vrsta pa jih je podobnih Gorkemu. ki ie samo šest mesecev obiskoval šolo ali Borisogljebskemu, ki se je naučil citati od nekega obsojenca iz ječe v soseščini. »Stojimo pred generacijo samoukov,« pfV Pozner, »ki so se tega, kar znajo, naučili samo s čitanjem. učeč se doma po delu tn no«ečajoč večerna predavanja za delavc*. Največ pa so se bili naučili ? svor'm lastnim življenjem in z opazovanjem živlienja drugih. Tovarna, njiva, nišama, to ie bila njihova šola. njihova univerza, pač boli mučna nego vse druge šole Oni. ki so čitali Gorkega »Otroška leta«, vedo, kaj to pomeni.« Izraz j« tudi dobro znaa r Srtrijl V bn- moreski Branislava Nu&iča: »Op&ttnoko dete« (Roman jednog odojčeta. Beograd. 1902). str 137 čitam: »Gospod j a Milena se pod igla sveža, rumena, nasmejana, tako da gospodin Vasa Gjurič nije mogao a da ne uzvikne: »Udovica i po«. Vdova Ln pol! Vprašai sem upravnuka beograjske uni-verzitelske biblioteke, g. Uroša Džaniča, ki je rodom tam od Timoka (prisoten je bil še neki gospod), ali je izraz >človek tn pol« v Srbiji znan. Rekel mi je (in tretji gospod je to potrdil), da je to tam dobro znan izraz; o »vrednem« človeku da se pravi: Jest. to je človek 1 po«. Moja skišateljica, kJ je rodom Iz Klanjca ob Sotli na hrvatski strani, mj je rekla, da je v hrvatskem Zagorju ta .izraz prav znan. F.—6. Zagrebški operni dirigent Milan Sachs bo v češkem gledališču v BrnG roti ca Ma-r:ca«. V glavnih ulo 10 «i(rarno»tj-uporabljani 178 Perlodolin is lekum 4M irt Po 4t* "ei»-a' r»eh »krh 't *trabu! Hikak. ra/ /iaranje - ko' ainifg' •.i»i>fti ir^igib lam bo ite tud r taluvUjn !>v»rovljeno Ul tajaKi ittno neškodljivo nik-1«' »ipovBdujoif »r»lfc.v u 90 Din u ® >dri-nature :d t ia<>iari-lib -Mljatev p« laboratorija W H OLAVIOT Pra^a Vriuvuc* XIII Ra»k» 12. f jr»xs li 6 V s? Sa grehu naprodaj. PovrSina temelja 3371 m«, v ugodni legi a frontama na 2 cesti, stanovanjsko poslopje vili slično, tovarniško poslopje ln skladišča. Parna sila in lasten vodovod. Ponudbe pod »Fabriksobjekt in Zagreb« na Publicitas d. d.. Zagreb, Ilica 9. 1855 Javna zahvala Podpisani se Iskreno In javno zahvaljujem Podporni sekciji Kmetijske elvsportne zadruge r. z. z o. z. v Mariboru, Aleksandrova 44 za točno, hitro ln kulantno izplačilo pripadajoče mi podpore po Einrti od mene za podporo prijavljene g. Ane Pepeljnak iz Botemiš-Radeče pri Zidanem mostu, ter se vsled tega čutim dolžnega vsakomur vstop v članstvo te sekcije kar najtopleje priporočati. 1917 Radeče pri Zidanem mostu, dne 14. januarja 1932. FRANC SANTEJ Oglejt® si n&Ae RaDIO aparat« t vdelan t m močnim zvočnikom, ■ prt ključ kom na mreZo, za izmenični tob 110, 125, 150. 220 volt m enakosmer ni tok 150 volt Omare lz ameriškega orehovega lesa zelo lepo izdelani ln prvovrstna kvaliteta. {cevni aparat kompl. Dh IJWW,— Scevnl aparat kompL DIb l.9n0.— Icevnl aparat kompL Din S.S00.— Ugodni plačilni pogoJL H. SUTTNER LJITBLJANA 5 Donajaka ee«(a I b/XL Prodam planinsko, obstoječe lz približno 100 oralov, gozda, njiv, travnikov ln sadonosnika, gospodarsko poslopje, hiša s 6 sobami v najboljšem stanju Nadalje vila z več sobami, velika klet, veliko skladišče tik zelo prometne železnih ke postaje. Proda se tudi vsako posebej Dopise na podružnico »Jutra« Maribor pod »Vila«. 1884 POTNIKE, za obisk privatnih kupcev za vse kraje Iščemo. Zaslužek velik. Vprašanja pod »M. D. 16345« na Rudolf Mosse, Zagreb. 1881 lt:;ifl jroizva a lop oio in ie obrambni * sredsivo zooer HASELJ. KAIkR Vzniku. HRiPO, REVMATIČNE IM ZiVCNt BOLEČINE. INavodiio uporabe ^oiece uies co obiozi s l liermoiifene in ^e ret>a paziti. 3a ez vata čvrsto na koži i 'a losezete Tiočneiši učinek, »adostuie. Ja prepodite vato 7 male vod* ah alkohola Zavoičik: LHn 16 &0 Dobiva «e vsako« ekartti OtiaenM «li>lt»»*» blat telciaa »rak- lična alotljiv* potlcli* * tapeciraaia a«4r*con — Crafititoa ia *«*k> kit«, otcl«. u patvfoC« b« ta noeo« aluib«. Stana Dia }**-—. Ratpolt. I jam poitom ia (clccai-con po po r*« tja. Lcacaa ihitlMka palm-■a telo ■ ptaktitaa alot-Ijiva poalcla a tapeciraaia madr.com. — Stana Dta IM__ tpalfnL paleat fotelj stane oia 1300 Liejeatubl praktika« M letani* • ia •edem« Sta-a« Oia IM^—, Po len ma (ista t»-hano ptrf k| p* Dia 4 S__tiste belo foat« k( po Dia t M— ia tub puh kf po Dia 1H—. L ftRozonč. iagru Uisa u. m. Pozor, ženini in neveste! posteljne mreže železne zložljive pupte je otomane. spatm llvane in fotelje nudi najceneje RUDOLF BA DO V AN tapetnih Meelnj trg ftt. 15. 2ima. morska trava oiago za modroce m prevleko pohištva v veliki izoin po najnižji cent 328 Čevlji na obroke od Din naaasmsaa 149 Salendrovs u I i e a 0 c ss je krčevito oklepala ograje. ►Oropal je alaške vode njihovih rt), ki jih ni moči nfkoR vjč nadomestim, gospodična Stajad/i&heva. A to še ni vse. Zona in otrobe ie umoril ne vem koliko, k« je opienil ribje bogastvo voda v notranjosti deželi, od katerega so živeli domačim stoletja m stoletja. Jaz to vem, videl sem jih, kako so umirali.« Za trenutek mu je bik), kakor da je v omotici omahnila proti njemu. »Ln to je — vse?« Srdito se je zasmejal. »Ne manjka 9č ljudi, gospodična Standisheva, ki bi mislili, da je to dovolj. A tipala njegove moči segajo v AJaski na vse strani. Njegovi opravnžki kar rojijo po deželi -n gladki Smith je bil gentleman v primirt s temi ljudmi in njihovim gospodarjem. Če bodo dovoljevali ljudem, kakršen je John Gra'am, da bodo nekaznovani delali, kar bodo hoteli, bosta pohlep im tatvina zemlje v desetih letih več uničila, nego bd moglo popraviti dve sto let najboljšega zakonodajstva.« Vzdignila je glavo. V somraku fe gledali njen bledi obraz proti pošastnim vrhovom gora, ki jih je bilo še videti v gosteči se temd. »Veseli me, da ste mi pripovedovali o Belimdi M.ulrooneyevi,« je rekla. »Zdaj mi je marsikaj jasno in v ohrabr?lo mi je, če mislim na žensko, kakršna je bila ona. Bila je borilka, jelite? In znala se je boriti kakor mož?« »Da, in se je trudi borila.« »In nič denarja ni imela, da b! f bU dajal moč nad DnAni Svoj poslednji dolar je, kakor ste mi povedali, vrgla v reko Yukon, da bi ji prinesel srečo.« ►Da. v Dawsonsu. To Je bil podednfl novec, M Je stal med njo ln med gladom.« Vzdiignila je roko, na kateri Je zagledal bledi tesflcst njenega edinega prstana. Počasi ga je potegnila s prsta. ►Tedaj naj tudi ta prinese srečo — srečo Mary StaocBsberel« Tiho s a je zaismejala in vrgla prsta v morje. Skrbite za zdravje svojih ust, razkužujte si nosnice, očuvajte si grlo s vsakdanjo rabo paotilj „VALDA" Njihove razkužllne ta-puhtline Vas Čuvajo In branijo bolezni dihalnih organov, kakor tudi oku-ženja v primeru epidemije. Zahtevajte ln rabite vedno le prave pastUje „VALDAU ki se prodajajo samo ▼ škatlicah z napisom n VALDA" Ozebline Da aaglo odpra-rto* nek line. ra »topimo 1 iiioo r». Roka »oli » SI topi* »od« in njkma.ir.roo stoj« noge. pmino leienvo »pat. Pripa roftljivo j« ooge po ko[w«lji nalahno masirati t vazali nam ia jih potem pokriti 9 toplimi krpami. Dobiva »e v vsaki lekarni ia irofferiji. plavut de[>ot xa Slovenijo Drogerija Grefforii Ljubljana, ali pri pri gl jastopnikn Droge rija »Nada. V G*bribnl moški Čevlji široke oblike. Napravili smo jih lz najfinejšega boksa, s prišitim jezikom in podložene z usnjem. Ker so nepremočljivi, se boste počutili v njih vedno prijetno. / r-fv*.* Vrsta 3267-00 Čevlji ol lovce ln za vsako delo v naravi lz rjavega boksa z zelo trpežnim dvojnim podplatom. Neobhodno potrebni so vsem onim, ki so poklio-no prisiljeni delati na terenu. I Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam da sem danes o tvorila znano gostilno »pri jftoharju« v Šiški, Celovška cesta 65 (pri stari cerkvi). Lokale sem renovirala, preuredila, da nudijo gostom prijetno domačnost. Založila sem se z izbomiml Štajerskimi, dolenjskimi in dalmatinskimi vini. Tudi Izborna kuhinja ter mrzla jedila bodo gostom nudila izvrstna okrepčila. 1883 Goste najvljudneje vabim na obisk danaSnje otvoritve združene z domačo zabavo in godbo. Tramvajska postaja. REZI KORITNIK, gostilničarka. Iščem družabnika S 2&0.000 DIN za novo zgrajeno in kompletno opremljeno tovarno olja, na- hajajočo se v sredini mesta Varaždina. Tovarna je opremljena z najmodernejšimi stroji, h katerim pripada tudi dobro ohranjeno stanovanjsko poslopje z vsemi pritiklinami in 2 vrta ob hiši. Obrat je zelo dobro vpeljan. Eventuelno je tudi celo posestvo naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Tvornica ulja«. 1846 Izprašan mašinist za parne stroje, zmožen vseh popravil na strojih za obdelavo lesa, ki bi prevzel samostojno vodstvo delavnice (Reparatunverkstatte) z obvladovanjem nemškega jezika se išče za stalno službo. Pismene ponudbe z dolgoletnimi ispričevali in z navedbo plače je odposlati na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Samostojen«. I882 v Dalmaciji na otoku Hvaru z 20 lepo opremljenimi sobami, veliko restavracijo in vrtom v zelo lepi legi, z razgledom na morje, dam v zakup po zelo ugodnih pogojih. Pobližje informacije daje lastnik M. CANAK, ZAGREB, Hotel Royal, Hica 44—46. 1862 r \\-T/',Wr/Rsfi'>>'.V>T<'>>-/'AS-/'.V1-- kokoSie, pari«, goste, naravno in s strojem čiščeno, dobavlja v vsaki množini E. VAJDA, CAKOVEC Telefon številka 59, 4, 3, 60 Javna zahvala Jaz se najlskreneje zahvaljujem in z mojim podpisom potrjujem, da mi je Podporna sekcija Kmetijske eksportne zadruge r. a. z o. s. v Maribora, Aleksandrova 44 po smrti mojega moža g. Vinkota Kron vogel, posestnika pri Sv. Lenarta vso pripadajočo mi podporo točno, hitro in kulantno izplačala, sa kar se najtopleje zahvaljujem. Iz tega razloga čutim dolžno gornji kulantnl zavod vsakomur najtopleje priporočati. Sv. Lenart v Slovenskih goricah, dne 15. januaria 1932. MARIJA KRONVOGL. Zahvala Podpisani se najlskreneje zahvaljujem bivšemu prlmarlju novomeške javne ženske bolnice zdravniku g. dr. Ivanu Gostiši, ki je z vso požrtvovalno vnemo in zdravniško preizkušenostjo popolnoma ozdravil mojo težko bolno soprogo. Obenem Izrekam najtoplejšo zahvalo tudi sekundariju dr. Francu Lebingerju. Novo mesto, dne 13. januarja 1932. 1858 Franc Stancar. Javna zahvala Jaz podpisana potrjujem, da mi je Podporna sekcija Kmetijska eksportne zadruge r. z. z o. z. v Mariboru, Aleksandrova 44 meni pripadajočo podporo v najlepšem redu, hitro in v vsakem oziru naj-kulantneje izplačala, in sicer po smrti od mene za podporo prijavljenega g. Vinkota Kronvogel, posestnika v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. 1921 Z ozirom na to solidno likvidacijo smrtnega slučaja, priporočam vsakomur vstop v Članstvo podporne sekcije gornje zadruga, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, dne 15. januarja 1932. KAROLINA LORBEK. i OB P. n. članstvu vljudno naznanjamo, da Je podpisana zadruga kupila znano in renomirano „PODRAVSKO TISKARNO" (prej „Ažbe") d. z o. z. v Mariboru, Gregorčičeva ulica 6, ter isto 15* januarja 1932 prevzela. Tiskarna se bo vodila dalje pod tvrdko: (prej „Ažbe") d. z o. z. Kmetijske eksportne zadruge r. z. z o. z. Maribor, Aleksandrova nI. 6 Z ozirom na to veliko pridobitev je zadruga v stanu nuditi svojim članom prvovrstna tiskarska dela po nizkih cenah. Specijaliteta: reklama, barvotisk in krajevne razglednice. Pričakujoč, da se bo članstvo zadruge pridno posluževalo našega podjetja, jih zagotavljamo že v naprej solidne in točne postrežbe. • i POD RAV S K A TISKARNA (prej »A2BE«) d. z o. z. Kmetijske eksportne zadruge r. z. z o. z. MARIBOR, ALEKSANDROVA ULICA ST. 44. .Urejuje Davorin Ravljen. Izdata za konzorcit »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del ja odgovoren Alojz Novak. ysi s loubiiani.