Dobra gospodinja — kmetijstva največja
podpora* *)
Dobra gospodinja podpora tri vogle hiše — to je že star predgovor pa tudi resničen. Nje umnost, ročnost, snaž-nost in pridnost so krepek steber vsacega kmetijstva. Skerbna gospodinja veliko veliko pripomore, da gospodar svoje kmetijstvo z veseljem opravlja, da so posli dobri in pridni, in da se tako vse, kar se pridela, k pravemu pridu oberne. Pa še nekaj, in to je zlo imenitno: izreja otrok je posebno v njenih rokah. Pri takem gospodarstvu, kjer mati spozna, da pri dobri izreji otrok se naklada hiši velik kapital za prihodnje čase, se ni bati, da bi otroci, kadar dorastejo, ne bili dobri gospodarji in pridne gospodinje, Bogu in ljudem všeč.
Naj enkrat govorimo tudi od tega, kar spada v opra-viljstvo gospodinje, ki ji pri kmetijstvu veliko terpljenja in dela prizadeva. Al nas namen ni, da bi se tukaj v gospo-dinine reči na drobno spušali; le bolj poverh bomo omenili, kar je bolj važnega.
Opravila, ki jih ima gospodinja pri kmetijstvu, so so-sebno le-te:
Veliko kmetijskih del je gospodinjam in dekletam v ekerb prepušenih, kakor, na priliko, gnoj trositi, pleti, posebno pa žeti. Včasih se dela pri kmetovanji tako naglo eno za drugim verste, da, če hočejo s pridom opravljene in o pravem času dokončane biti, je treba, da cela družina k delu pristopi in vso svojo moč napne, da se o pravem času dokončajo. Gospodinja mora, čeravno ne opravlja sama vselej teh del, vendar natanko vediti, kako se opravljajo, da ve pokazati in podučiti, kjer se kaj prav ne godi. Delo kakoršno koli nam ne sme nikoli v sramoto biti; vsako delo je časti vredno. Kdor ne dela, naj tudi ne je — pravi že sveto pismo.
Posebno vednost mora pa gospodinja v lan o- in ko-noploreji imeti in popolnoma izurjena biti v vertnem obdelovanji. K temu obdelovanju se mora dobra zemlja napraviti in dobro obdelati, dobro in rodovitno seme ob pravem času sejati, pleti, ruvati, pogrinjati, goditi in treti. Na vertu se pridelujejo mnogoverstni pridelki, ktere gospodinja za kuho in hišo pripravlja; nje hčerka se mora uriti, kako se zelenjad obdeluje in zboljšuje, da več koristi donaša, da bo vedila dobro se vesti v prid svoji družini, kadar bo gospodinja.
Kuhinja je nadalje mesto, kjer gospodinja kot samo-vladarica kraljuje. Vsaki dan ne more puta v piskru biti; tudi na rajželj ni treba vsaki dan kaj djati. Al to, kar se kuha, naj se brez potrate čedno napravi, da „ni svinja ku-harca". Dostikrat so slabo kuhane jedi tudi najboljšega gospodarja napravile, da je začel v gostivnico zahajati in pijančevati.
Mislimo, da nam ne bodo naše gospodinje zamerile, da se v njih opravila spušamo, in upamo, da ne bo na nobeno plat škodovalo, ako tu ne stavimo luči pod mernik.
*) Po „Landw. Zcit. vod a. fur Oberost."
Le pomislimo in prevdarimo najmanjše dolžnosti in opravila pri kmetijstvu in kmali bomo vidili, koliko skerbi in vedne pazljivosti potrebujejo. Ni dovelj, da gospodinja svojemu možu in otrokom veliko opravil prevzame, ona mora tudi za posle, posebno pa za dekle skerbeti in na nje gledati. Posebno mora pa hišna gospodinja na to paziti, da se razne reči ne pokvarjujejo; ona nima dolžnosti, samo čez take reči paziti, ki jih za živež potrebujemo, ampak tudi za obleko, hišno orodje in pripravo kakor tudi na ku-hinsko posodo itd., kako gre obleko hraniti, kako se cedi in dela, perilo pere, postelje postiljajo itd. liazun tega se od nje tudi terja, da zna šivati, presti, prati in še druge opravila ženske opravljati, da vse preskerbi, kar je za družino potrebnega.
Koliko terpeža in posebnega veselja je potreba, da se gospodinja v vsem tem izuri in vse prav obračati zna!
Gospodinjo, ki je v vseh teh reče'h zvedena, zraven pa krotka, poštena in pobožna brez hinavstva in tercijaLstva, imenujemo po pravici največji zaklad kmetijstva. Kdor nam boljšega imenovati ve, naj nam ga imenuje!
Taka gospodinja je zlata vredna; srečen mož, kdor jo ima!
Stopimo v hlev. Gospodar je poskerbel lepo živino; veliko dobrih krav stoji v hlevu; kuretine je dosti pri hiši; tudi svinjak ni prazen. On je storil, kar je njegova dolžnost. Zdaj mu mora tudi gospodinja pomagati; ona mora čuti nad tem, da dekle opravljajo svoje dolžnosti; ona mora povsod oči imeti, da vidi, da se po nemarno klaja ne trati, — da živina v gnojnici ne leži, — da se krave pri vsaki molži do zadnje kapljice pomolzejo; po tem takem vse mleko gospodarstvu v prid pride in ga nič ne ostaja v vimenih, kjer ovčič in druge bolezni napravlja.
V mlečnicah se začne njeno drugo opravilo. Če so te nemarne in gre mleko pod zlo, je večidel gospodinja kriva.