POŠTNI GLASNIK Stanovsko in strokovno stasito „Zveze poštnih organizacij za Stovenijo v Ljubljani4*. Rokopise na uredništvo „Poštnega Glasnika"- vLjttbljani. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista. ========= Rokopisi se' ne vračajo ====== Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 15 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru Poštnina plačana v gotovini. ======= Letnik ii. ¥ Ljubljani, dne 1. julija 1922. 13. številka. Četrti kongres Saveza poštnih, brzojavnih in telefonskih nameščencev se bo vršil 12. in 13. ju lija t. I. v Beogradu. Dnevni red: 1. Volitev predsednika kongresa, treti zapisnikarjev, treh overovateljev zapisnika in treh skrutina-torjev. 2. Poročilo odbora osrednje uprave Saveza o delovanju Saveza v preteklem letu. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročila pokrajinskih organizacij. 5. Zakonski projekt o organizaciji poštne in telegr. stroke in o reguliranju materijelnega in pravnega položaja osebja glede na predstojeće rešitev vprašanja državnih nameščencev. 6. Zakonski projekt za osnovanje penzijskega fonda neukaznih ptt. nameščencev. 7. Predlogi in interpelacije. 8. Volitev novega odbora. Strokovni del. Disciplinarni predpisi. (Nadaljevanje.) V slov. besedilu člena 204 se je primeri! lapsus, da je pritožba enkrat označena za prošnjo. Restitutio in integrum, kakor jo pozna § 143 sl. pr. in drugi zakoni, ni sprejeta v načrt novega zakona, dasi ni videti vzroka, zakaj bi se ta pravica obdolženemu uslužbencu ne priznala. Člen 216 bi bil v primeri s sedanjo službeno pragmatike velik korak nazaj uslužbencu na kvar. Po § 146 sl. pr. se uslužbencu za dobo suspenzije lahko znižajo njegovi prejemki največ na dve tretjini. Z drugimi besedami se to pravi, da suspendiranec dobiva lahko tudi polne prejemke, ali več ko dve tretjini prejemkov, vsekakor pa nikdar manj ko dve tretjini. Po čl. 216 se ustavi nameščencu polovica njegovih rednih prejemkov. Ta ustavitev je torej obligatorna. Zlasti pri poročenem uslužbencu je to za nedolžno družino prestroga gmotna kazen, ki tudi ni v nobenem pravem razmerju z določbami člena 172 o disciplinarnih kaznih. Ako že mora ostati polovica kot najnižja meja. naj se ta določba izpremeni tako. da se smejo suspendiranemu nameščencu skrčiti njegovi redni prejemki kvečjemu d o polovice. Disciplinarno sodišče bo gotovo v vsakem konkretnem slučaju umelo presoditi, katere okolnosti govore za to. da se suspendirancu reže kruh na večje ali manjše kose. V členu 217 naj bi se besedilo glasilo: Proti temu odloku itd., ker bi bilo na ta način izraženo, da proti začasni suspenziji pritožba ni dopustna. Člen 219 je prerigorozen. Ako se uslužbencu ustavi recimo polovica prejemkov, morda ne bo mogel živeti v kraju svojega dosedanjega službovanja, dočim bi drugod nemara še šlo. A tu pride njegov službeni načelnik in mu ne da dovoljenja, da bi se smel oddaljiti iz službenega kraja. Prava konfinacija torej, kaj lahko iz same predstojnikove sekature. Najmanj, kar se lahko zahteva, bi bilo, da načelnik pismeno utemelji svojo prepoved in da ima suspendiranec proti tej prepovedi pravico do pritožbe na višjo oblast. Po § 147 sl. pr. preneha suspenzija s pravomočnim zaključkom disciplinarnega postopanja. Ako pa poprej odpadejo okolnosti, ki so povzročile uslužbenčevo suspenzijo, mora disciplinarno sodišče razveljaviti suspenzijo. Enake določbe ni v načrtu novega zakona. O delegiranju disciplinarnega sodišča govori člen 176 samo za slučaj, da bi se v kakem kraju iz. dotične stroke ne moglo sestaviti disciplinarno sodišče. Kaj se zgodi takrat, če bodi disciplinarni pravdnik bodi obdolženi uslužbenec zahteva, da se zaradi pristranosti ali prizadetosti (disciplinarnega sodišča) delegira drugo, ni izrecno povedano. Tega nazadnje navedenega slučaja ne moremo subsumirati pod člen 181, ki govori o sporili o pristojnosti posameznih disciplinarnih sodišč, bodisi da posamezna disciplinarna sodišča odklanjajo pristojnost (negativni kompetenčni konflikt), bodisi da dve ali več disciplinarnih sodišč vindicira pristojnost zase (pozitivni kompetenčni konflikt). Ako obdolženec takemu disciplinarnemu sodišču upravičeno ne zaupa ali aho ima disciplinarni pravdnik utemeljene razloge za domnevo, da kako disciplinarno sodišče zaradi teh ali onih vplivov in okolnosti ne bo sodilo tako, kakor bi moralo, potem je le postulat pravičnosti, da se zadeva razpravlja pred drugim disciplinarnim sodiščem, ki ga naj v to svrho delegira državni svet. Člen 176 se naj v tem smislu izpopolni. Tudi naj se v drugem stavku tega člena pred besedo »eden« postavi besedica »vsaj«. $ 131 sl. pr. določa, da se mora disciplinarno postopanje ustaviti, ako nameščenec umre pred pravo-močnostjo razsodbe. Ta določba ima posebno za uslužbenčeve preostale blagodejne posledice in spada na vsak način tudi v novi zakon. S 136 sl. pr. o izbrisu disciplinarne kazni in o možnosti, da se discipliniranemu uslužbencu pod gotovimi pogoji lahko pregledajo posledice disciplinarne kazni, ni sprejet v načrt novega zakona. Ni treba posebej poudarjati, da spada tudi vsebina tega § v novi zakon: naj se le dobesedno prepiše! Ne morem končati drugače, kakor tako: Disciplinarno pravo po službeni pragmatiki iz leta 1914 je na modernih principih zelo lepo in dobro zgrajena stavba in naj si jo vsi tisti, ki hočejo graditi novo podobno stavbo, vedno znova in znova, in sicer prav temeljito ogledajo. In ko bo ta nova stavba dovršena, naj izdajo naša ministrstva vsaj tako primerno izvršilne naredbe in tako pregledna službena navodila za svoja disciplinarna sodišča, kakor so bila to storila nekdanja avstrijska ministrstva. Gospodarski in stanovski del. Odpravniki. Vsi listi razmotrivajo o strašni bedi in odmeri draginjskih doklad vseh nižjih državnih nameščencev. Kaj in kje so poštni odpravniki, ki so hkrati voditelji pošt III. razreda, ve menda samo minister pošte. Niti ne vemo, kam spadajo ti elementi, ko niso ne uradniki, ne sli, še manj pa psi, ker tem se vsaj obrana kost vrže. Pri odmeri draginjskih doklad so nas že trikrat prezrli. Ali je ta odmera po francoskem in belgijskem vzorcu? (Olej Poštni Glasnik 18- 1921.) Nič nimamo proti redukciji uradnikov odnosno pravični regulaciji 28 pošt II. razreda. Krivično je le, ker je ostalo že čez leto dni samo pri obljubah. Izvedeli smo, da je baje v ministrstvu izdelan predlog, da se kontraktualnemu osobju zvišajo osebne doklade za 50 %. Lepo je slišati o tem zvišku, ki pa ni drugega, kakor umirajočemu kapljica sveže vode. — Ker se ravno pri odpravniški pari, posebno pri nekvalificirani, delajo vedno izjeme, naj se zanje tudi še izjemoma črta kazenski zakon, posebno §§ 171 do 205 in ostali, ki so z njim v zvezi ter državni zakon bivše Avstrije z dne 24, maja 1885, štev. drž. zak. 89. Gospodje pri zeleni mizi, lok je napet, takoj ukrenite potrebno, da ne bo prepozno. Mi za posledice ne prevzemamo nobene odgovornosti. Mi ne potrebujemo denarja, ampak dajte nam obleke in kruha, ker otroci že kršijo z beračenjem zadnjeimenovani zakon. Organiiaforloio gibanje. Zapisnik širše odborove seje Zveze poštnih organizacij v Ljubljani. katera se je vršila dne 22. junija ob 20. v mestni posvetovalnici s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Določitev delegatov za občni zbor zagrebške organizacije. 3. Odstop inventarja in potrebnega prometnega kapitala Gospodarski zadrugi poštnih nameščencev. 4. Raznoterosti. Predsednik konstatira sklepčnost, pozdravi navzoče in otvori sejo ter preide takoj k prvi točki dnevnega reda. Predsednik poroča, da je bil 17. in 18. junija t. 1. v Mariboru, kjer so sklenili naši tovariši zahtevo, da se nam naša plača odmeri v zlati valuti in da se pošlje zaradi odprave maksimiranja drag. doklad deputacija k Njeg. Veličanstvu kralju Aleksandru. Dalje nam tudi poroča, kaj se je vse storilo medtem glede naših zahtev, omenjenih v naši resoluciji, sprejeti na letošnjem občnem zboru Zveze. Poročilo se vzame v vednost, glede deputacije k Njeg. Vel. kralju pa bomo sporazumno z Osrednjo zvezo javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani napravili potrebne korake. Ad 2. Na predlog tov. Jereba se odpošljejo kot delegatje na občni zbor zagrebške organizacije tovariši: Urbančič, Otoničar in Gruden. Delegatje so dobili tudi potrebna navodila, kako jim je treba na tem občnem zboru nastopati. K tretji točki dnevnega reda predlaga tov. Jereb, da zadevo glede odstopa inventarja in obratnega kapitala novo ustanovljeni in sedaj že registrirani zadrugi poštnih nameščencev uredi dosedanji gospodarski odsek Zveze in stavi širšemu odboru tozadevne konkretne predloge. Ad 4. Tov. Otoničar predlaga, da napravi Zveza potrebne korake, da se nameščencem čekovnih zavodov izplača 5 odstotkov čistega dobička, katerega imajo ti zavodi s svojim poslovanjem. Na predlog tov. Matjašiča se sklene, da izposluje Zveza na merodajnih mestih, da se ustanovi za siužab-ništvo razrednih uradov provizijski fond ali pa, da se jim na kak drug način zagotovi pokojnina. Društvom, kakor tudi posameznikom, kateri imajo kaj gotovine na razpolago, se priporoča, da vlože svoj denar pri Hranilnem in posojilnem konzorciju v Ljubljani. Dalje sc sklene pobirati prostovoljne prispevke za nekega bolnega tovariša in izprositi še dvema drugima podporo od p. ravnateljstva. Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi predsednik sejo. Občni zbor organizacije poštnih nameščencev je bil dne 25. junija t. I. v Zagrebu. Udeležba je bila dobra. Zborovanje je otvoril predsednik Serbedžija. Pozdravil je navzoče, posebno delegata Saveza Nikolo Gjorgjeviča, zastopnike naše organizacije Urbančiča, Grudna in Otoničarja ter udeležence iz pokrajine in sicer Kulimana iz Belo-vara. Petka iz Djakova in Vugrina iz Čakovca. Policijo je zastopal akcesist Jelkovič. Predsednik je omenil, da smo bili na lanskem občnem zboru prepričani, da imamo že najhujše za seboj in se bližamo urejenim razmeram. Varali smo se, ker danes vemo, da se nam ni še nikoli tako slabo godilo kakor sedaj. Udeležba občnega zbora kaže malo zavesti. Besedo je podelil zastopniku Saveza Gjorgjeviču, ki je sporočil pozdrave predsednika Saveza Toma Jovanoviča. Gospod Jovanovič bi se rad sam udeležil zborovanja, a mu to ni bilo mogoče, ker težko zapusti službo, odkar je postal šef personalnega odelenja. Obilo posla ima tudi s pripravami za kongres in s končno redakcijo osnutka zakona o državnih nameščencih, ker je istočasno podpredsednik Osrednjega saveza državnih nameščencev. Predsednik Jovanovič je naročil delegatu, da opozori zborovalce na složnost, ki jo bomo potrebovali ravno sedaj v veliki meri, ako hočemo, da spravimo novo pragmatike pod streho. Ali je Savez deloval ali ne in kako je deloval, o tem naj si ustvari sodbo vsak sam, opozoriti pa mora zborovalce na dejstvo, da smo bili do sedaj napram ministrstvu v opoziciji, iz katere smo stopili šele pred kratkim. Zelje zborovalcev naj se formulirajo v resoluciji, ki se naj predloži Savezu. Po stališču, ki ga zavzame Savez napram stavljenim zahtevam in po korakih, ki jih napravi v dosego teh zahtev, se bo lahko sodil. . Iz poročila tajnika posnemamo, da je bilo društveno delovanje v preteklem letu jako živahno. Vršilo se je 19 odborovih sej. Društvo je velikokrat po lastnih zastopnikih interveniralo pri ministrstvu. Z organizacijami drugih ravnateljstev so se gojili dobri odnošaji, posebno pa z ljubljansko. Blagajnikovo poročilo ni bilo zadovoljivo. Koncem leta je ostalo manj v blagajni, kakor je iznašal prenos od preteklega leta. Veliko tovarišev ni bilo organiziranih in veliko je slabih plačnikov. Pregledovalci računov so predlagali absolutorij. Do tu je bilo zborovanje podobno sličnim posvetovanjem po ostalem civiliziranem svetu, od tu naprej se je pa vršilo s tako teatraliko, da je težko napisati stvarno poročilo. Predsednik Serbedžija ni dopuščal debate o posameznih točkah dnevnega reda, ampak je otvoril debato šele po izčrpanem prvem delu dnevnega reda, ker se je bal, da bi se zborovanje preveč ne zavleklo. K besedi se je oglasil Silvio Colussi. Začel je svoj govor sede z motivacijo, da namerava v daljšem govoru kritizirati poslovanje organizacije in bi se preveč utrudil, ako bi stal. A ni ostal dolgo v tej poziciji. Kadar je hotel dati svojim trditvam posebni poudarek, je povzdignil glas ter stopil na stol, če se mu je zdelo kaj še važnejše, je splezal na pločnik, ki loči prostor za stranke od uradnih prostorov. Zborovanje se je namreč vršilo v poslopju glavne pošte. Sedel je zopet, se šetal med zborovalci, skakal na stol in tako naprej. Vsaka minuta je prinesla drugo pozo. Mimika za bogove, kretnje preračunjene na efekt. Kdor bi se upal v Ljubljani tako nastopiti, bi bil za društveno življenje ubit. Govor je trajal nad 45 minut in je bil do skrajnosti plitev in demagoški. Govornik je hotel dokazati, da je tovariš Serbedžija kriv vsem nedostatkom, ki jih imamo pri pošti. Med drugim je trdil, obrnjen proti nižjim uslužbencem, da je Serbedžija zakrivil maksimiranje družinskih doklad. Ta intamija bi bila skoraj izbila dno celo naši priznani mirnosti. Namen celega govora je bil prozoren. Tovariš Silvio je hotel vreči odbor ter pripomoči do zmage listi, katere nosilec je bil on kot kandidat za predsedniško mesto. Ugovori so bili vehementni, medklici burni. Prerekali so se dolgo. Stvarnega ničesar, ako izvzamemo zahtevo poštarja Gruberja, da se naj organizacija zavzame za rešitev vprašanja kontraktuelnih poštarjev. Predsednik Serbedžija je dal na glasovanje predlog nadzornega odbora, da se izreče odboru zaupnica. Proti predlogu sta glasovala dva člana. Volitev se je vršila tajno z glasovnicami. Zmagala je lista Serbedžija z 294 glasovi. Protikandidat je dobil en glas, ker je opozicija uvidela, da je v manjšini in se ni udeležila glasovanja. Zborovanje je ostalo tudi po volitvah burno. Članstvo je obstopilo predsedniško mizo in debatiralo. Tudi o teh debatah ne moremo podati stvarnega poročila, ker je bilo vse pretendencijozno. Proti koncu zborovanja je povzel besedo tovariš Urbančič ter v mirnem govoru opozarjal na dolžnosti, ki jih moramo izpolnjevati, ako hočemo doseči uspehe. Svari pred demagoškimi govori in nestvarno kritiko. Veseli ga, da je Serbedžija zopet izvoljen, ker se da ž njim zaradi njemu lastne agilnosti in dobre rutine lahko delati. V novem odboru pogrešamo imena starih bojevnikov Denicha, Sabljarja in Mihordina, ki so bili lansko leto zaradi prevelike gorečnosti za naš dobrobit suspendirani. Padli so prostovoljno, ker so upali, da se bo brez njih dal laže doseči kompromis. Razne vesti. Oklic na usmiljena srca. Neki naš dobri tovariš in prijatelj, ki se je vedno udeleževal organizatornega delovanja, je zabredel zaradi dolgotrajne bolezni v hude stiske, bučna ne navedemo, ker se bojimo, da bi žalili stanovski ponos nesrečnega tovariša. Člani naj nam verujejo, da je potreba velika in naj priskočijo na pomoč z denarnimi prispevki, ki naj jih pošljejo na Zvezo poštnih organizacij v Ljubljani. Večji uradi naj pobirajo s pobiralnimi polami. Za vdovo umrlega tovariša Verdnika v Šoštanju so še darovali: Neimenovani 50 Din, Franica Turkova Sv. Pavel pri Preboldu 5 Din, Zablačan Valentin, Sv. Trojica v Slov. Goricah 10 Din, Poštni urad Sava 10 Din, Žak Pavel, poštar, Brezno 5 Din. — Hvala! Zbirka. Za'ponesrečenega slugo Jožeta Bukovca, Ljubljana 2 je nabral tovariš Čeh pri poštnem ravnateljstvu znesek 1000 kron, ki je bil izročen svojemu namenu. Za Poštni Doni je daroval Franc Tomšič, Polhov-gradec 10 Din. Obnovite naročnino! Današnji številki smo priložili vsem onim naročnikom, ki so z naročnino na zaostanku in ki za drugo letošnje polletje še niso plačali naročnine, položnice. -— Prosimo vsakogar, naj položnico takoj izpolni in denar vplača. Kaj bo z dopusti? — Dopusti so dovoljeni, dobe jih pa samo oni, za katere urad ne potrebuje nadomestila. Ker pa je med nami dosti takih, ki že 2 do 3 leta niso imeli nikakega dopusta, si dovoljujemo vprašanje, ali bo pri teh določilih ostalo? — Treba bi bilo nekaj ukreniti! Maksimiranje družinskih doklad. Predlog o ukinitvi maksimiranja družinskih doklad se nahaja v finančnem odboru, kjer čaka še vedno na ugodno ali neugodno rešitev. Deputacija nižjih nameščencev, ki je šla do g. finančnega ministra z namenom, da izposluje ugodno rešitev, je bila skoraj razočarana. G. finančni minister ji je rekel, da uvidi težek položaj, a pomagati ne more, ker ne najde kritja. Redukcija nameščencev ni prinesla prihrankov, kakor jih je pričakoval in zarad: tega je moral poseči po prejemkih aktivnih nastav-Ijencev. Kakor kaže, se maksimiranje ne ukine, ampak samo ublaži. Društvo poštnih uradnikov in uradnic je naslovilo potom Zveze in preko poštnega ravnateljstva v Ljubljani na ministrstvo p. i. t. tole prošnjo: — V smislu člena 5 točka 9 uredbe o regulisanju zvanja i plata so bili prevedeni nadpoštarji, poštarji in uradniki oficijantskega staleža, ki so imeli preko 27 službenih let v upravnike 111. klase oziroma poštarje I. klase. Nihče ni bil preveden za upravnika 11. klase oz. poštarja van klase. Kakor je razvidno iz tablice II. B. ki je bila priložena gori omenjeni uredbi, so ta mesta predvidena za starejše uradnike 11. kategorije, ker bi dingače to uradništvo doseglo s sedemindvajsetim službenim letom najvišje prejemke. V Sloveniji in Dalmaciji imajo uradniki s 40 službenimi leti istinito one prejemke kakor jih imajo njih tovariši s samo 27 službenimi leti. — Povodom poroke Nj. Vel. kralja Aleksandra I. je vlada stremila za tem, dai z amnestijami, imenovanji in odlikovanji ustvari praznično razpoloženje med državljani ter poglobi ljubezen do vladajoče hiše. Ker smo prepričani, da bi se zaželjeni cilj gotovo dosegel med poštnimi nastavljene! v Sloveniji in Dalmaciji, če bi napredovali vsi upravniki in poštarji, ki imajo preko 30 službenih let, prosimo ministrstvo p. i. t„ da ta imenovanja izvrši in upamo z ozirom na neznatno obremenitev budžeta na ugodno rešitev. Zakon o civilnih državnih nameščencih. Tajnik O. Z. Joža Bekš se je oglasil pred kratkim pri predsedniku Saveza v Beogradu, ki mu je povedal, da bo zakon o civilnih državnih nameščencih gotovo še letos sprejet. Oni, ki so upali, da se bo to zgodilo že 1. julija t. 1. so bili pač malo preveč optimistično razpoloženi. Tudi ni res, da se hoče spraviti zakon pod streho brez vseh izprememb. Nasprotno je res, da Savez željno pričakuje naših izpreminjevalnih predlogov, ki naj bodo stavljeni v srbo-hrvaščini, da se bo lahko takoj razpravljalo o njih. Pragmatičarji »O. Z.« bodo predložili svoj elaborat prve dni prihodnjega tedna (to poročilo pišem )7./Vi. nakar se bo o stavljenih predlogih razpravljalo v nekaj zaporednih sejah širšega odbora. Do sobote 25. t. m. bodo predlogi odobreni, ter pošljejo na merodajna mesta in vsem bratskim organizacijam. Čutimo, da se je »Osrednja Zveza« nekako pomladila in, da namerava vzeti inicijativo v svoje roke. Predsedstvo je dobilo dovoljenje, da sme sprejetje zakona forsirati in ako bi ne šlo drugače, tudi tako, da se sprejme pragmatika en bloc in bi se za enkrat omilile samo one trdote, ki najbolj režejo v živo. Posebna komisija naj bi imela nalogo, da predela ostale izpreminjevalne predloge javnih nameščencev ter jih najkesneje v enem letu potom novele uzakoni. Suspenzija. Zaradi nerednosti, ki so se pripetile pri ček. zavodu v Zagrebu je minister suspendiral ravnatelja tega zavoda, dr. Božp Maričiča, ki je posebno dobro znan poštarjem na Dolenjskem, kjer je več let opravljal revizijsko službo. Vodstvo ček. zavoda v Zagrebu je prevzel inspektor Kleončič, ki je bil do sedaj začasni pomočnik obl. ravnatelja pri poštnem ravnateljstvu v Zagrebu. Proti imenovanju je ugovarjal dr. Toth, zamenik ček. ravnatelja, češ, da vendar ne more voditi zavod uradnik, ki ne pozna niti najmanj poslovanja. Tudi mi smo istega naziranja kakor dr. Toth. Zobni zdravnik Avgust Klemenčič, ki smo ga priporočili v zadnjem in predzadnjem listu, se je preselil s Poljanskega nasipa 52 na Privoz štev. 3, I. nastrop-je. Vsi, ki so se do sedaj pri njem zdravili, so bili izredno zadovoljni z delom in majhnim računom. Kupite najceneje pri <23) tvrdki nraH pamz v »m STfiRI IRC ŠT.Zfl. ^ Žepne, stenske, nihalne, kuhinjske ure, budilke, zlatnino in srebrnino poročne prstane. P. Škafar, Rimska c. 11 Vuikaniziranje gumija za avtomobile, motorje In kolesa. blodna in športna trgovina za dame in gospode F.Magdič, Ljubljana nasproti glavne pošte. (23) Največja izbira damskih oblek, bluz, plaščev in nakitnih predmetov, dalje klobukov za gospode, .1...j perila, kravat in drugega. -..= Odgovorni urednik: Ivan Benčan, Ljubljana. Izdaja „Zveza poštnih organizacij za Slovenijo“ v Ljubljani. Tiska „Zvezna tiskarna“ v Ljubljani. Vsak poštni uslužbenec naj bo naročnik lista! PRIPOROČA SE <13) zaloga pohištva IVAN ČERNE UU&UANA, Dunajska cesta 28. Frani; F. Stare,» Mm» LJUBLJANA, Florjanska ulica 16 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. v Ljubljani mmm Stritarjeva ulica št. 2. || Čekovni račun št. 10.509 Delniška slavnica: Brzojavni naslov: BANKA, LJUBLJANA Telefon št. 261 in 413 K 50,000.000 - Rezerve; K 45,000.000 - Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Prodaja srečke razredne loterije. Podružnice Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiinmiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiimuniiiiiiitiiiimiiiiiiiE 1 FRANJO GRABJEC 1 FOTOGRAFSKI UMETNIjZAVOD 1 LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEVILKA 6 1 = (Nasproti hotela^.UNlON“)' 61 = H aju; Izdelovanje vsakovrstnih modernih fotografij kakor tudi po- „„„ — = vetanih slik v prvovrstni umetniški izpeliavi Slika se =!= = _ nnr ob vsakem vremenu, tudi zveter pri električni razsvetliavi S niuiuuiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiuitiiiuiuitnuiiiiiiiimHiiiiiumumtuiuimimHiimiiiimiiiittuiimiti (88) JOSIP REBEK !■ stavbeno ključavničarstvo L3.UDL3ANA, Cankarjevo nabrežje 9. 1 p» Ant. černeT^' IJUBIJANA ,87310^ I1 (10) VMJElli PQSDj!L!fl[filfLMJ.iyj0.j. (2) sedaj poles nunske cerkve, 1. 1921! v svoji lastni palaži ob Miklošičevi cesti poleg hotela „Union“. — Hranilne vloge se obrestujejo po 5 °/ Klia za tanijo i. n o. z. v Ljuljani priporoča ogled svoje zaloge manufakture, j Izključno češki izdelki! Ravnokar prispeva blago od mnogih čeških tovarn. Prispela je tudi izbrana zaloga damskega blaga iti Me tfftiti mn a mm. ™ Glavno skladišče v „KRESIJI“, k nadstropje. Poseben vhod iz Lingarjeve ulice štev. 1. Detajlna prodajalna v Stritarjevi ulici št. 5. > ============ Podružnica v Somboru. „MERAKL“ MEDIC, UDK & ZDDKL Tovarna Hinili in radniashih baru in Inbnn Miežniia: 1108. titrala: UUfiUm Ljubljana: TELEFON 64. Brzojavi: MERAKL. Ljubljana: Poštni predal 120. Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Fe-dervais), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči, drugi v to stroko (is) spadajoči predmeti. j äs- slovensko eskomptnn kata Mmm: Hoffo mesto, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica št. 1. Baftell, Slovenjgradec. = izvršuje vse bančne posle najiočneje in najkuiantneje. = g. Rezervni zakladi: K 6,500.000 — • n». n ... Telefon št. 146, 458. Brzojavke: ESKOMPIIJ. ■HonanH • c« aBHHMBBannHi «■■■■■» •