Nova sestava vlade na sridiku. Vsak trezno misleč Jugbslovan, ki gleda obče naraščajočo draginjo, brezbrižnosl vlade napram pomaiij kanju ter lakoti po nekaterih pokrajinah in nezadovuIje vsch treh plemcn s sedanjimi gospodarsko politicnimi razmerami v naši državi, bo moral priznati: Največ vsestranskega zla, ki ogroža našo. državo na znotraj ter zunaj, je zakrivila sedanja vfada. Hocemo državo podpreti v gospodarsko političnem oziru in 2.<: vendar najti po štirih letih pot sporazuma med SHSplemeni, potem moramo gledati na to, da zrušimo sedanji režim in poslavimo h krmilu države pošteno d;lavne stranke in skupine. Brezglavo postopanje sedanje vlade je doscglo že ta višek, da je začelo Pašič-Pribičcvičevp mavšljanjo in mešetarjenje z našo politiko presedati onim, ki s) še bili pred dobrim letom centralisti in so pred konsti tuanto pomagali rušiti doslej v naši državi najboljšo Protič-Koroščevo vlado. Občna in že opasna nczadovoljnost naroda je vzdramila preeejšnje šlevilo onih politikov, ... so se baš radi Pribičevieevega centralizma oddaljili od demokratov in danes priznavajo in kličcjo: Proč s Pribičevič-Pašičevim centralizmom, ustavo Ireba spremeriili, polcg Srbov je treba zadovoljili lu:li Slovence in Hrvate! Da sc dvigajo od vseh slrani klici obsodbe proti pogubonosni rentralistični poliliki Pašič-Pribičevičeve vlade, nam je dokazal zbor lakozvanih «javnih delavcev«, ki sc je vršil v Zagrcbu (in<.' 10. t. m. Na ta zagrebški zbor javnih delavcev je prišli okoli 2000 odposlancev i?. vrsl raznih strank ter polliičnih skupin in kol poslcdica lega zbora bi naj bilo osnovanje takozvanp «Jugoslovanske zajednice«. Ta nova stranka jugoslovanskih zajedničatjev hočc siopiti v stik z vsemi onimi strankami, ki slremijo za tem, da se začne cnkrat pri nas s pošteno vlado in odstrani potom upravne spremembe nezadovoljnost in nesoglasje med SHS plemeni, katerega je od ujediiijcnja do danes znatno povečala ravno cenlralislična ustava. Resolucije zagrebškega zbora javnih delavcev k:ižejo, da se bo nova slranka jugoslovanskih zajedničarjev lahko sporazumela s celotno opozicijo v boju proti eedanji vladi. Pri pogledu na ¦osnovaiije tc novc stranke pa je treba pribiti, da sta se udelcžila zbora javnih delnvn v v Zagrebu tudi predsednik demokiatske stranko Ljuba Davidovič in predsednik narodne skiipšrine demokr:it Ivan Ribar. Navzočnost Davidoviča in Ribarja na zagrebškem zboru nam je dokaz, da lndi ta dva glavnu stebra dcmokralske stranke obsojata Pribičevič-Pašičev režim, da hočeta pomagali zru.šiti sedanjo vlado in razcephi demokratsko stranko na prislaše: DavidovK-.a in Pribičeviča, s katcrim bodo šli tudi naši slovcnski demokratje.. Ako bo sklican enkrat začetkom oktohra parlaraent, pptem bomo videli sedaj po zagrp})škciii zboru z vlado kimati: Pašičeve radikale (Op.: kakor hilro b<) razbita demokratska stranka, se bodo tudi radikali razdvojili na Pašičevce in Protičevce.), Pj-ibičevičeve dcniokrate, Pucljeve samostojne ih pešriro Ttirkov Wv sevi- tudi socijahic dcmokratc. kalcrc imata Pašič iji Pribičevič vcdno pri rokah kot zadnjo vladopodporno rezervo. Ravnokar omenjeni vladni skupini bi staia nasproli opozicija: Jugoslovanski klub, zemljoradniki, dr. Spahovi muslimani, Protič-Davidovičeva skupina radikalov in demokratov, nova Jugoslovanska zajednica in inogoče ludi Hrvatski blok. Ako se bo Davidovičeva demokratska skupina krepko postavila po robu Pašič-Pribičcvičevemu režimu, bi bila potem opozicija dovolj močna, da prisili sedanjo vlado do odstopa. Ostavka Pašič-Pribičcvičeve vlade pa bo le tedaf >sprejeta od krajja, ako bo kaj izgleda na vzpostavitev \ladnega spovazuina Protič-Davidovič. Ako se posreči. seslava Prolič-Davidovičeve vlad.'. potem bo mogoče izpeljati prihodnje volitve v znaku spremembe ustave in popolnoma driKega vladnega načina v naši državi. Nove volitve pod volilnim geslom: V boj za avtoi.omno spremembo ustave, bi zbližale vsa tri SHS plemena, bi prinesle zadovolje narodu in upravno samostojnosl ne samo Srbom, ampak tudi Hrvatom in Slovenrein.