2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 5. junija 2014  Leto XXIV, št. 23 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 5. junija 2014 Porabje, 5. junija 2014 Gorenjesenički Janko pa Metka STR. 5 Me veseli, gda je dvor puni z živalmi STR. 6 Erika Köleš Kiss je prisegla v slovenskem jeziku PRIČAKUJE PREDLOGE, PROŠNJE IN PRIPOMBE Kot vemo, je bilo na aprilskih volitvah poleg 199 poslancev v madžarski parlament prvič izvoljenih tudi 13 zagovornikov manjšin, med katerimi je tudi Erika Köleš Kiss, ki v hramu demokracije zastopa Porabske Slovence. Na konstitutivni seji parlamenta, ki je bila 6. maja, so pred madžarskimi zgodovinskimi prapori dopoldne svečano zaobljubo najprej opravili poslanci, njihovi kolegi iz narodnostnih vrst pa so to storili v popoldanskih urah. »Najprej smo bili navzoči pri prisegi poslancev, nato smo pred Lászlóm Kövérjem, ki je bil takrat že ponovno izvoljen za predsednika parlamenta, posebej prisegli še sami. Vsak od nas je lahko povabil dva sorodnika oziroma gosta, prisotnih pa je bilo tudi nekaj funkcionarjev, s katerimi največ sodelujemo. Deset nas je priseglo v svojem maternem jeziku, preostali trije v madžarščini. Potem ko smo predhodno dobili domov besedilo prisege, sem v pismu predlagala, da dodam še besede, da bom delala za slovensko narodnost. Vljudno so mi odgovorili, da to ni mogoče, saj je besedilo prisege zakonsko določeno, lahko pa predlagam, da bi bila ob naslednjih volitvah prisega razširjena,« je povedala Erika Köleš Kiss, ki ji v parlamentu delajo družbo še tri zagovornice in devet moških kolegov, ki imajo, razen tega, da ne morejo glasovati, enak status kot poslanci. Svoje delo bodo opravljali poklicno, poleg plače pa bodo dobili povrnjene potne stroške in tudi najemnino za stanovanje v Budimpešti. Novopečeni zagovorniki so vsi več ali manj aktivni funkcionarji svojih državnih manjšinskih samouprav. »Osem manjšin v parlamentu zastopajo predsedniki samouprav, nekaj nas je podpredsednikov in samo eden ni bil v vodstvu državne samouprave svoje narodnostne skupnosti. To pomeni, da sem več ali manj te obraze že videvala ali celo sodelovala z njimi,« je pojasnila zagovornica in dodala, da bodo v skladu z zakonodajo kot funkcionarji v samoupravah lahko delovali le še do jesenskih lokalnih volitev, potem pa ne več. Vsekakor pa bo njeno sodelovanje z Državno slovensko samoupravo, in tudi z drugimi organizacijami Porabskih Slovencev, zdaj še bolj intenzivno: »V parlamentu zastopam interese Slovencev. Svoje delo bom lahko dobro opravljala le tako, če bom v nenehnem stiku z našimi organizacijami, ne le s tistimi, ki delujejo v Porabju, ampak tudi v drugih delih Madžarske. Funkcionarje teh organizacij in vse druge ljudi iz narodnostnih vrst vabim, da se s svojimi predlogi, prošnjami in pripombami obračajo name in so mi v pomoč.« Erika Köleš Kiss pričakuje, da se bo pravo parlamentarno delo začelo šele po poletnih počitnicah, meseca septembra, saj tudi komisija za manjšinska vprašanja v tem trenutku še ni konstituirana. »Ko nisem na seji ali v parlamentu, v teh dneh intenzivno iščem stanovanje, prostore za pisarno in vse drugo. Imam tudi pravico, da zaposlim enega sodelavca. Dejstvo je, da moramo biti tudi zagovorniki seznanjeni z vsemi temami, o katerih razpravlja parlament. Na sejah komisij bomo enakovredni poslancem. V pravnem jeziku se najbolj znajde človek, ki je to študiral in zato sem izbrala pravnika.« Zanimivo je, da so novopečeni zagovornici v prvih dneh po izvolitvi gradivo iz parlamenta v Monošter pripeljali neposredno iz Budimpešte, enkrat pa je to delo opravila celo policija iz Sombotela. »Zdaj gradivo prihaja po elektronski pošti. Ko bom imela stanovanje v Budimpešti, bo pisno gradivo prihajalo tja,« pove sogovornica, ki upa, da bo kljub temu, da bo poslej veliko manj časa preživela v Porabju, lahko še naprej pela v monoštrskem komornem pevskem zboru: »Kot vse kaže, bo en teden v mesecu namenjen za plenarna zasedanja, en teden za delo komisij, tretji teden dni pa za delo v domačem okolju. To pomeni, da ne bom mogla tako pogosto hoditi na vaje. Ne bi pa rada nehala, saj rada in z veseljem pojem.« Silva Eöry Zagovorniki trinajstih narodnosti s predsednikom vlade Viktorjem Orbánom in državnim sekretarjem Jánosem Lázárjem. Slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss četrta z desne Slovenski penzionisti veselo po dvej kolaj Varaški pa slovenčarski penzionisti so se 22. majuša, po dugom deževnom časi, na prvom lejpom sončnom dnevi napautili na turo z biciklini v Sakalauvce. Izlet z biciklini je vküper sprajla, ga vodila podpredsednica drüštva Marijana Kovač, zakoj si je velko pohvalo pa zahvalo zaslüžila. Za te nepozablen zadvečerek se lepau zavalimo velkoj pa slovenskoj sakalauvskoj samoupravi, posaba županji Valiki Rogan, predsednici Ireni Fasching, Klari Rogan prejšnji vodji, pa Jožini Šömeneki (Bene) danešnjomi vodji domanji penzionistov. Že Varašancov nas je telko dobilo volo se vküper pelati z biciklini v Sakalauvce, ka se je kolau prvoga biciklina v koloni že pri slovenčarskoj kapejlici obračalo, zadnjen biciklin je pa eške kumar samo na začetki vesi biu. Sakalauvska velka samouprava pa Slovenska narodnostna samouprava sta nas redno presenetile (megleptek). V kulturnom daumi so nas podvorili z djüžinov, aj prej mamo zavole mauči goniti bicikline po goščajski potaj tü. Klara Rogan, prejšnja vodja sakalauvske sekcije, se je en cejli den mogla vrtiti kaulak špajerta, telko vse nam je spekla. Lejpa gesta je bila od Anuške Penzeš pa Ferija Meggyesa, steriva sta go podarila z velkim püšlom lejpi domanji rauž. V modernoj djagerskoj kuči stari spomini iz svoji lejpi mladi lejt. Kak je inda fajn bilau, kak so prej trnje vöpucali, flanco sadili, drva vöpucali, kak so se hecali... Tü nas je vodila mlada Sakalauvčarka Gabriela Makkár, stera skrb ma pa red drži v obnauvlenoj djagarskoj kuči. Piknik, steroga smo si planirali sami, pripravila sta nam ga pa domanja velka samouprava pa slovenska samouprava, ka bi si v senjaj nej smeli želeti. Laci Nemeš pa Jože Illeš sta brigo mela, aj mamo po dini sago pa dobro vaudjalge. Namesto rečaj aj gončijo obrazi V sakalauvskoj kapejli smo si düšo tü napunili pa z molitvijo prosili blagoslov za srečno paut za nazaj domau. Županja Valika Rogan bi leko üšla za maloga popa tü. Kak če bi malo mešo slöjžila pri svetlobnom križi, v pridigi nam pa ta prajla, kak je nastal križ, ka znamanüja domanji lidam, kakšno poštenje majo do križa, steri je brani od vsega hüdoga. Tekst pa kejpi: Klara Fodor PREMIERA FILMA UPKAČ GRajski festival Krajinski park Goričko je pripravil GRajski festival z dogodki na gradu pri Gradu in v Pečarovcih. V programu je bila tudi premiera dokumentarnega filma Upkač avtorja Gregorja Šubica, v katerem je prikazal del življenja ptice smrdokavre/upkača ali po goričko upkaša, velikega skovika in kot dodatek ptice zlatovranke, ki je postala izjemna (dragocena) redkost in jo poizkušajo iz sosednje Avstrije zvabiti na Goričko. Premiero si je ogledalo blizu 100 obiskovalcev, med njimi tudi nekaj Goričancev, pri katerih je bil film posnet. Gregor Šubic je doslej posnel več dokumentarnih filmov o pticah, samostojno ali v sodelovanju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Slednje je proučevalo v nekaj vaseh na Goričkem velikega skovika, denimo, v Budincih in upkaša v Peskovcih, Selu in Serdici. Ornitologinja Katarina Denac, ki je proučevanje strokovno vodila, je imela razvejano ekipo, ki je zelo pozorno spremljala življenje velikega skovika in upkaša tako podnevi kot ponoči. Zanimalo jih je, kje ptice izbirajo gnezda, naravna, v drevesnih duplih ali umetna, koliko mladičev izvalijo, kako jih hranijo in tudi, koliko jih preživi. Sodobni, tudi na Goričkem nekoliko intenzivnejši način kmetovanja, ni v prid pticam, zato nekaterih skorajda ni več, čeprav si tudi prekmurski člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic prizadevajo, da bi se ohranile in pomnožile. Kot rečeno, je trenutno najbolj kritično z zlatovranko, nekoč povsem običajno ptico, zdaj pa zelo zelo redko ob avstrijski meji. O teh razsežnostih, o pogledu domačinov na ohranjanje ptic in izkušnjah v sosednji Avstriji pripoveduje s sliko in besedo dokumentarni film Upkač. V programu GRajskega festivala je potekal tudi študentski raziskovalni tabor Historične obleke in za zaključek v Pečarovcih 2. igre trideželnega parka Goričko-Raab-Őrség, ki so bile v znamenju evropskega dneva parkov, sodelovalo pa je 7 ekip. Društvo vinogradnikov Goričkega je pripravilo tudi ocenjevanje vin. Upkač je skupni slovensko-madžarski projekt ohranjanja visokodebelnih travniških sadovnjakov. V Porabju je že kar nekaj rezultatov, kjer izstopa hiša jabolk na Gornjem Seniku. E.Ružič Upkač si je za gnezdenje pred dvema letoma izbral staro jablano (medüno-medeno) sredi Peskovec. Lani je gnezdil na koncu vasi, kje je letos, pa ni znano. Bilanca iz izkaz poslovnega izida Radio Monošter Občni zbor Državne slovenske samouprave je na svoji redni seji, dne 24.04.2014, razpravljal o poslovanju neprofitne družbe Radia Monošter, in sprejel finančno poročilo za poslovno leto 2013. Občni zbor je odobril, da se čista izguba v višini 214 tisoč HUF razporedi v Rezerve iz dobička. BILANCA (A) letnega poročila Izkaz poslovnega izida (v 1000 Ft) zap.št: Postavke Predhodno leto Popravki prehodnega leta Tekoče leto a B c d E SREDSTVA 01. A. Dolgoročna sredstva (02+04+06) 16.268 11.276 02. I. Neopredmetena sredstva 3.001 1.957 03. popravek vrednosti Neopredmetenih sredstev iz 02 vrsti 04. II. Opredmetena osnovna sredstva 13.267 9.319 05. popravek vrednosti Opredmetena sredstva iz 04. vrsti 06. III. Dolgoročne finančne naložbe 07. popravek vrednosti Dolgoročne finančne naložbe iz 06 vrsti 08. B. Kratkoročna sredstva (09+10+11+12) 5.342 6.254 09. I. Zaloge 10. II. Poslovne terjatve 6 30 11. III. Vrednostni papirji 12. IV. Denarna sredstva 5.336 6.224 13. C. Aktivne časovne razmejitve 77 45 14. SKUPAJ SREDSTVA (01+08+13) 21.687 17.575 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTVA 15. D. Kapital (16-18+19+20+21+22+23.) 14.965 14.751 16. I. Vpoklicani kapital 3000 3.000 17. Iz tega: odkupljene lastne delnice z nominalno vrednostjo 18. II. Nevplačan vpoklicani kapital(-) 19. III. Kapitalske rezerve 20. IV. Rezerve iz dobička 9.619 11.965 21. V. Vezane rezerve 22. VI. Rezerve iz prevrednotenja 23. VII. Čisti dobiček ali čista izguba poslovnega leta 2.346 -214 24. E. Ciljna rezerva 25. F. Obveznosti (26+27+28) 1835 123 26. I. Podrejene obveznosti 27. II. Dolgoročne poslovne obveznosti 28. III. Kratkoročne poslovne obveznosti 1.835 123 29. G. Pasivne časovne razmejitve 4.887 2.701 30. SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTVA(15+24+25+29) 21.687 17.575 Obdobje: 01. januar 2013 - 31. december 2013 v tisoč Ft predhodno obdobje tekoče obdobje A. Skupaj prihodki iz javnega delovanja 50737 47533 1. Podpore za javno delovanje 31900 31900 a) od ustanovitelja b) iz državnega proračuna 31900 31900 c) od lokalne samouprave d) drugo 2. Podpora iz razpisov 11168 8641 3. Prihodki od javnega delovanja 4. Prihodki iz članarine 5. Drugi prihodki 7661 6985 6.Finančni prihodki 8 7 B. Poslovni prihodki 0 0 C. Skupaj prihodki (A+B) 50737 47533 D. Odhodki za javno delovanje 48391 47747 Materialni stroški in storitve 13999 13707 Stroški dela 26874 27068 Amortizacija 6180 6929 Drugi odhodki 1338 40 Finančni odhodki 0 3 Izredni odhodki E. Poslovni odhodki 0 0 Materialni stroški in storitve Stroški dela Amortizacija Drugi odhodki Finančni odhodki Izredni odhodki F. Skupaj odhodki (D+E) 48391 47747 G.Poslovni dobiček pred obdavčitvijo (B-E) 0 0 H. Davek iz dobička 0 0 I. Čisti poslovni dobiček obračunskega obdobja (G-H) 0 0 J. Dobiček javne dejavnosti obračunskega obdobja (A-D) 2346 -214 REFERENČNI PODATKI A. Stroški dela 1. plače 20466 19570 od tega: - honorarji 4353 4597 2. Drugi stroški dela 819 1359 3. Prispevki 5589 6139 B. Sredstva za podpore 0 0 Francek Mukič glavni urednik - direktor OD SLOVENIJE… Signal 2013/2014 - dva jubileja: USTANOVITEV DRUŠTVA IN ZAČETEK DELOVANJA PAVLOVE HIŠE Volitve v Evropski parlament Na volitvah v Evropski parlament je največ glasov (24,86 odstotka), dobila Slovenska demokratska stranka (SDS), ki bo imela tri poslanske mandate, sledi pa ji (16,46 odstotka) skupna lista Nove Slovenije (NSi) in Slovenske ljudske stranke (SLS) z dvema mandatoma. Na tretjem mestu je lista Verjamem (10,5 odstotka), sledita pa ji z 8,16 odstotka glasov Demokratična stranka upokojencev (DeSUS) in z 8,05 odstotka glasov Socialni demokrati (SD). Slednji trije so prejeli po en mandat. Iz SDS-a bodo v Evropskem parlamentu sedeli Milan Zver, Romana Tomc in Patricija Šulin, skupno listo SLS-a in NSi-ja bosta zastopala Lojze Peterle in Franc Bogovič, listo Verjamem bo v Evropskem parlamentu zastopal Igor Šoltes, stranko DeSUS Ivo Vajgl, SD pa Tanja Fajon. Vsi razen Patricije Šulin so bili izvoljeni s preferenčnimi glasovi. Zaradi slabih volilnih rezultatov so odstopili Gregor Virant, Igor Lukšič in Pavle Gantar, predsedniki Državljanske liste, Socialnih demokratov in stranke Zares. Vodstvo protikorupcijske komisije popolno Predsednik Borut Pahor je izmed pe-tih imen za namestnika predsednika Komsije za preprečevanje korupcije (KPK) izbral nekdanjo novinarko in urednico revij Jana in Obrazi Almo Maruško Sedlar in predavatelja gospodarske kriminalitete na višji policijski šoli Igorja Lambergerja. Predsednik KPK-ja Boris Štefanec je poudaril, da dejstvo, da KPK vse od marca ni imel podpredsednikov, ni zmanjševalo njenih pristojnosti in obremenitev. V tem času so po njegovih besedah končali okoli 170 postopkov in odgovorili na več 100 vprašanj ter tudi opravili raziskavo o etičnosti v sodstvu. Signal 2013/2014, letna publikacija štajerskih Slovencev v Avstriji, je v znamenju dveh, med seboj tesno povezanih jubilejev: 25-letnice ustanovitve Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko in 15-letnice delovanja Pavlove hiše v Potrni/Laafeldu pri Radgoni. Predsednica prve slovenske kulturne in politične organizacije štajerskih Slovencev - manjšine, ki je niso priznavali v Avstriji in za katero se dolgo ni zanimala tudi Slovenija - mag. Suzanne Weitlaner v uvodu, naslovljenem na bralke in bralce, piše: »Znova Vam ponujamo širok izbor prispevkov in prepričani smo, da bo vsak izmed Vas med njimi našel nekaj zase. Pavlova hiša je gostila veliko prireditev, srečanj in obiskov, leto 2013 pa je minilo mnogo prehitro. S pomočjo fotografij si ga lahko znova pričarate in odvrtite v Vaših mislih... Nekdanji in sedanji člani, sodelavci, podporniki, obiskovalci, sosedje in prijatelji so pripomogli k temu, da smo slovensko narodno manjšino na avstrijskem Štajerskem rešili pred pozabo, da smo lahko v Pavlovi hiši ponudili čezmejno kulturno dejavnost in da imamo na avstrijskem Štajerskem znova aktivno slovensko skupnost.« Predsednica poudari željo po ohranitvi sedanjega pozitivnega ozračja, in da le-to ne bi postalo žrtev krize, ko se pogosto varčuje pri kulturi in raznolikosti in »lahko nacionalizem znova pade na rodovitna tla.« Suzanne Weitlaner je avtorica prvega prispevka: Slovenska čitalnica v štajerski deželni knjižnici - slovenska literatura v centru Gradca. Čitalnico so odprli pred enim letom tudi po zaslugi tedanjega slovenskega veleposlanika Aleksandra Geržine, ki je uspel uresničiti željo slovenskih izobražencev v Gradcu. V sodelovanju z direktorjem Štajerske deželne knjižnice dr. Christophom Binderjem, ravnateljico Univerzitetne knjižnice Maribor dr. Zdenko Petermanec in slovenskimi ustanovami v Gradcu je bila zamisel v pol leta uresničena. Slovenske založbe so prispevale 2 tisoč knjig, obiskovalcem so na voljo tudi osrednji slovenski dnevniki. Avtorica predstavi še druge dvojezične kulturne prireditve in društva v Gradcu vse od začetkov 20. stoletja do ustanovitve KD Člen 7 za avstrijsko Štajersko leta 1988. Pri tem omeni, da so pravice Slovencev na Štajerskem po avstrijski državni pogodbi iz leta 1955 enake kot pri Slovencih na Koroškem in Hrvatih na Gradiščanskem. V življenju ni razkorak med zapisanim in dejanskim samo velik, marveč ogromen, KD Člen 7 ga počasi, iz leta v leto zmanjšuje. Slovenska čitalnica v štajerski deželni knjižnici je zelo pomembna pridobitev za slovensko in nemško govoreče prebivalce mesta. Pod naslovom Odkrivajmo soseščino, je opisana ekskurzija udeležencev tečaja slovenščine iz Pavlove hiše in Feldbacha na Goričko. Obiskali so Pertočo, Grad in turistično kmetijo in lončarja Zelka v Pečarovcih. V članku je poudarjen pomen srečevanja učencev tujega jezika z naravnim okoljem, živim jezikom, s katerim se najprej seznanjajo v učilnici. Glasbeno delavnico v Pavlovi hiši, ki sta jo vodila Tomaž Rauch in Janko Jezovšek, predstavlja Želka Papič. Uspeh delavnice je v množični udeležbi mladih iz Slovenije in Avstrije, ne glede na znanje enega ali obeh jezikov, kajti povezuje jih pripadnost glasbi. Darja Rošker, ki v Pavlovi hiši vodi tečaje slovenskega jezika, je opisala ekskurzijo na grad Riegensburg in v tovarno čokolade Zotter. Zgodovinar Filip Čuček je avtor članka Nemško-slovenski nacionalni konflikt na Spodnjem Štajerskem v avst-rijski ustavni dobi - Od obnove ustavnega življenja do padca Taaffejeve (druge) vlade. Avtor, ki je nadaljevanje napovedal za naslednji Signal, je napisal: »Opredeljevanje za nemštvo ali slovenstvo je bilo po obnovi ustavnega življenja posledica zavezanosti določenim kulturnim vrednotam in političnim vizijam. Nemštvo se je definiralo kot sistem napredka in svobode, slovenstvo pa je postajalo sinonim za nazadnjaštvo, klerikalizem in ultramontanizem.« Pozabljeno gverilsko vojno pri Lučanah/Leutschachu obuja Engelbert Kremshofer, medtem ko Dušan Ščap opisuje, kako je Štefan Lehocki preživel koncentracijsko taborišče v Dachau. Zanimive teme, ki jo občasno obudijo tudi v Sloveniji, se je lotil Armin Klein, in sicer ponovne železniške povezave med avstrijsko in slovensko Radgono. Mesti sta bili z železnico povezani od leta 1890 do aprila 1945, ko so razstrelili most čez Muro. Arhitektka Andreja Benko razmišlja o odgovornosti oblikovanja prostora in poudarja: »Arhitektura namreč ne pozna ostre nacionalne ločnice, saj se nanaša predvsem na danosti terena, podnebja in možnosti določenega teritorija...« Helmut Strobl piše o življenju na meji nekoč in danes, ko »odprtje meje in brezmejnost doživljamo kot osvoboditev, radi obiščemo Slovenijo ...« O Radgoni in slovenskih imenih vasi v Radgonskem kotu: Dedonci, Gorica, Gosinja vas, Potrna, Pridova, Zenkovci in Žetinci, piše Silvo Torkar, medtem, ko je Lidija Vindiš-Roesler opisala zgodovino lova na čarovnice: »V času lova na čarovnice je bila Štajerska še enotna in se ni - tako kot danes - ločevala na avstrijsko in slovensko Štajersko. Kljub temu lahko pri čarovniških procesih opazimo razliko med obema deloma Štajerske.« Preberemo, da je bila zadnja čarovnica v Evropi usmrčena z mečem leta 1782. Kako je doživel judovske poletne počitnice v Bad Gleichenbergu, je opisal Thomas Stoppacher, Franc Kuzmič pa predstavlja reformacijo v Prekmurju: »Po načelu: Čigar območje, tega vera! - so poleg Lendave postale protestantske najprej katoliške župnije Dobrovnik, Turnišče in Bogojina.« Prispevki so opremljeni s fotografijami in zemljevidi, ki bogatijo vsebino, kakor je leto 2013 v Pavlovi hiši in v povezavi z njo, dopolnjeno na posebnih straneh s številnimi fotografijami. Signal 2013/2014 je v znamenju dveh, za štajerske Slovence pomembnih jubilejev, zato je uredništvo povabilo različne osebnosti, naj na kratko opišejo odnos do Slovencev na avstrijskem Štajerskem in njihove dejavnosti od ustanovitve KD Člen 7 in začetka delovanja Pavlove hiše. Zanimiva in vsebinsko pomenljiva razmišljanja dopolnjujejo vsebino Signala. Ernest Ružič … DO MADŽARSKE Gorenjesenički Janko pa Metka Čunte za psa Pismo iz Sobote Gorenjesenička mlajšeča gledališka skupina je 22. majuša nut-rapokazala svojo nauvo igro, priredbo znane pravljice Janko in Metka (Jancsi és Juliska). Predstava je bila v 11-oj vöri v kulturnom domi, steroga so napunili malčki pa šaularge, med njimi so sejdle ništrne babice pa mamice tö. Od tistoga mau, ka šaule same organizirajo pa plačüvlejo (s pomočjauv Urada za Slovence v Ljubljani) krožke pa kulturne skupine, je bila tau prva premiera gledališke skupine. Šaule so tau dejavnost prejkvzele od Slovenske zveze od začetka 2013. leta. V igri nastopa pet šaularov, dvej dekleti, sterivi sta igrali glavne vloge (mačijo pa čalarico) špilata že več lejt, trge igralci so pa nauvi (Janko, Metka in oče). Tau, kak bi se mačija rada rejšila od Janka pa Metke, vsi poznamo, kak tau tö, kak krmi čalarica Janka, ka bi ga potistim spekla pa pogejla. Dapa v peči zgori ranč čalarica, tak se te mlajši rejšijo. Samo pravljico gorenjesenički malčki pa šaularge tö dobro poznajo, na njini obrazaj se je vidlo, ka njim je všeč tisto, ka se godi na odri, kak špilajo njini vrstniki, steri so rejsan flajsni bili. Igro je na oder postavila Ildiko Dončec Treiber s pomočjo mentorice Irene Kalamar iz Martinja. Pri senički mlajšaj smo bili včeni, ka špilajo v domanjom narečji, tau igro so pripravili v knjižnom geziki. Otroci so dokaj lepo pa razločno gučali (govorili), vidlo se je, ka so mogli dosti probati, vaditi. Najbole doživeto (átéléssel) sta svoji vlogi zašpilali mačija pa čalarica, dapa posrečeniva sta bila Janko pa Metka tö. Svojo vlogo, ka ga skrbi za svoje mlajše, je dobro zašpilo oče tö. Predstava – pa tej mlajši – bi si zaslüžila, ka bi go ešče dostafart zašpilali, škoda, ka sta dvej glavni igralki že v osmom klasi pa nej gvüšno, ka ta leko drugo šaulsko leto tö špilale. Zatok je baukše premiere meti nin februara, ka je te do konca šaulskoga leta ešče dosti časa za nastope. M. Sukič Foto: E. Ružič Bilou je v mesnici. Šou sam küpit ranč telko mesa, kelko sam pejnez v žepki emo. Vej pa vejte, kriza! Na vsikši euro trbej gledati, ga varvati. »Kelko,« me je mesar pito, kak bi šenki davo. »Telko,« sam doj djau tiste srmaške eurone. »Ranč za telko pejnez mi mesou za gulaž vrejžite!« Eške je nej nožica v roke vzeu, se je zar za meuv zgasila edna ženska. Prkleto silo je mogla meti. »Gospoud?! Mate čunte za pse? Štiri kile mi trbej,« je ranč nej čakala, ka njoj človek kaj nazaj povej. »Štiri kile mesnati čunt mi dajte!« Ge ne vejm, če se mesar pa ta ženska poznata. Depa, name, kak bi sploj več nej bilou. Kak bi na moj gulaž vcejlak tapozabo. »Ja, mamo čunte, kak bi nej meli. Tak včasin vam prinesem. Eške lepše mamo, kak ste je pred trejmi dnevami doubili,« je odišo nikan ta nazaj. Name pa je začnolo mantrati, kakšnoga psa ma ta ženska? Če ta ženska na vsikši tretji den štiri kile čunt küpi, vejn mora doma meti nej enoga psa. Ali pa ma tak velkoga, najvejkšoga? Pa sam vözračuno, ka té pes mora pogesti dvanajst kil čunt na eden keden. Dun me je migalo, ka je tou za ženske. Vznak sam se obrno. Ja, gvüšno mora na njenom dvouri biti nikšen nebeski lajavi stour. Ženska, kak na kejpi. Vrejd vzeta frizura, gnat iz najboukše baute, nojeti vrejd vzeti pa lakejrani, na licaj dvej kili pudra pa šminke, kouli ouči pa vsefele farbe. Buma, ta je nej samo tak! Na, masar je dun nazaj prišo. Čunte njoj je tadau, ženska je plačala pa go več nej bilou. Samo je eške njena saga po parfümi ostanola. Zdaj sam dun ge na redi biu. »Kak sva zdaj zgučaniva,« si je rokave gor potegno. »Gulaž ali nika takšnoga ste prosili?« »Vejte, ka,« sam tak malo brodo. »Bole za te pejneze meni tö čunte dajte. Vej pa moj pes ne more vsikši den gulaža gesti. Aj si malo zobe na čuntaj brüsi. Aj bou, za te pejneze mi bole čunte dajte, kak tistoj ženski.« Pa je tak bilou. Eške gnouk več čunt sam doubo, kak pa tista vönamalana. Trno veseli sam odišo tavö. Malo dale je ženska s štirimi kilami čunt na mobitel zvala, vejn moža. Nikak tak se je tau čülo: »Ti samo vodou na špejet deni. Ge že pridem, gda de trbelo. Čunte sküjava pa po tejm že nikšno župo ali pa kaj drugoga napraviva. Ti si gnes od toga brodi, ge sam si včera!« Ge go poslüšam, go gledam, ne razmejm najbole. Pa mi je vrag nej dau mejra. Gezik pa ranč tak nej. Mogo sam go pitati. »Gospa? Dun mi povejte, kak se vaš pes zové?« Ženska me samo pogledne, me gleda pa mi vöovadi, ka una nikšnoga pisa nema doma. Pa je že šla tadale. Na zdaj sam že vedo, kak je s tejm. Sam vedo, ka smo mi doma tö tri dneve samo čuntovo župo geli pa si pomali mesou doj z nji strügali. Zdaj je s tejm tak, ka se vsikši tretji den srečava pri mesari. Pa vsikši od naja skur laja, gda čunte za pesa prosi. Miki Roš V parlamentu sprejeli narodnostne zastopnike 27. maja sta namestnik premiera Zsolt Semlyén in minister za človeške vire Zoltán Balog v madžarskem parlamentu sprejela zagovornike trinajstih narodnosti na Madžarskem. Po spremembi sistema imajo narodnosti na Madžarskem prvič svoje zastopnike v državnem zboru, le-ti se bodo neposredno vključevali v delo parlamenta. Namestnik predsednika vlade Zsolt Semlyén je poudaril, da so za madžarsko vlado enako pomembni zamejski Madžari in narodnosti na Madžarskem, ki »lahko odigrajo vlogo mostu med Madžarsko in njihovimi matičnimi državami«. Izjavil je, da bo vlada partnerica pri preprečevanju »etnobiznisa«. Minister za človeške vire Zoltán Balog je izpostavil, da narodnostno vprašanje ni zadeva določenega resorja, temveč je vsevladno vprašanje. »V novem temeljnem zakonu Madžarske imenujemo skupnosti, ki že več sto let živijo na območju Madžarske, narodnosti, ne pa manjšine.« Minister je v zvezi s tem poudaril, da ta sprememba daje težo narodnostnim skupnostim, obenem nosi tudi zgodovinsko odgovornost in možnost za izoblikovanje pravega karakterja nove institucije, ki se imenuje narodnostni zagovornik. Devet resorjev v tretji Orbánovi vladi Parlament je prejšnji teden sprejel novo strukturo ministrstev, v kateri ni veliko sprememb v primerjavi s prejšnjo. Namesto osmih ministrstev jih bo devet, kajti Urad premiera bo dobil rang ministrstva, na čelu katerega bo v ministrskem rangu dosedanji državni sekretar János Lázár. To novo ministrstvo se bo ukvarjalo z razvojem podeželja, zato bo agrarno ninistrstvo spremenilo tudi naziv in bo le ministrstvo za kmetijstvo, ki ga bo vodil dosedanji minister Sándor Fazekas. Ne bo sprememb pri notranjem in obramb-nem ministrstvu ter ministrstvu za človeške vire. Dosedanje ministrstvo za javno upravo in pravodosje bo le pravosodno ministrstvo, ki ga bo vodil László Trocsányi, kajti dosedanji minister Tibor Navracsics bo prevzel vodenje zunanjega resorja. Minister za nacionalno gospodarstvo ostane Mihály Varga, ni še povsem gotovo, kdo bo vodil ministrstvo za nacionalni razvoj, eden od možnih kandidatov je tudi naš rojak Antal Rogan. Mlašeča gledališka skupina seničke šaule je zdaj špilala v knjižnoj rejči Na völko oprejte oči, lampe... malim pa vekšim se je vidla igra na odri Me veseli, gda je dvor puni z živalmi V Porabju od leta do leta vsigdar menje živine mamo, krav že skur sploj nega, svinje tü pa tam, kokauši se še najdejo, dapa bola samo pri starejši. Mladi delat odijo pa tau pravijo, ka nejmajo časa pa ranč se ne splača, ka bi se s tejm spravlali. V Slovenskoj vesi Gabor Šömenek je malar, dapa prvin kak bi delat üšo, še spolaga svinje, kokauši, golaube, mačke pa pse. Kak on pravi, s svinjami se ešče vrejdno spravlati, dapa drügo, ka drži, tisto že samo bola za svojo veseldje. - Gabor, kak pa zaka si se začno ti spravlati s tejm, ka golaube, več fela kokauši pa male pravce držiš? »Tau je name oča že tak nutranavčo, zato ka on je tašo vsigdar emo. Mena se je tau povidlo, pa sem te prejk vzejo od njega. Tau je zato dosta dela pa dostakrat je tak, ka se ti ranč ne splača. Dapa dja tau delam bola samo za svojo veseldje, pa nej samo za pejnaze.« - Kakšne živali vse maš? »Šiške mam, golaube, več fele, kokauši mam dvauje fele, edne so taše male, ranč ne vejm, kelko čučinov, mačke pa dva lejpa nemškoga ovčara. - Zaka si ranč te hobi sebi vöodebro? »Kak sem že pravo, dja sem tau že od oče erbo. Tü v vesi je on emo najprvin golaube, te z velko pütov, dočas v vesi je taše še niške nej vido. Dja sem svoje v Székesfehárvári küpo, zdaj dja že mam angleške pa vogrske, te z velko pütov. Dapa nej daleč od tec na Slaskom, na Hodoši eden že tö ma. Drügo pa tau, gda domau pridem, te me tej že doma vsi čakajo. Kak psauvge tak golaubi, štere bi cejli den tagledo, kak se tü po dvauri nosijo. Mena je tau lejpo delo s tejmi golaubi, s tejmi kokauši se spravlati, ovak bi tak nej delo, ka se tau sploj ne splača. Tau je velka baja, ka mena djastrik dosta golau-bov odnese, sé notra pride v dvorišče pa odtec. Tašo je ešče vrag nej vido! Dapa ranč tak, če nejmaš skrb golaube, taur (dihur) je tö odnese, tašo se je že tö zgaudilo. Zato, ka tej se ne morejo tak nesti kak poštarge, samo par mejterov pa potistim si že dola vsedejo. - Dosta kokauši maš, ka delaš s telšimi djajcami? »Eden tau doma ponücam, drügi tau razdelimo, zato ka je velka družina, ka ostane, tisto pa spolagam z malimi čučimi (piščanci).« - Kelko golaubov maš? »Stalno ranč ne vejm, dapa tak petdeset gvüšno ka mam.« - Ka polagaš z njimi? »Pšenico djejo, dječmen pa tašo. Tej, steri te velke püte majo, te venej na dvauri polagam, poštarge se pa nutra v klejt nesejo pa tam djejo, nje ranč nej trbej polagati.« - Golaubi kak nagausti nesejo? »Golaub sedemnajset dni sedi na djajcaj, potejm dva mejseca gorazrani male, pa te potistim pa nese. Tisti so najbaukši golaubdje, steri se rano sprtulejt zležejo. Te, gda se misijo, te ne nesejo, ovak pa tak po dva pa pau mejsecaj.« - Kelko kokauši maš? »Stalno ranč ne vejm, te redne pa te male kokauši, vsevküp petdeset gvüšno mam.« - Te male kokauši menša djajca nesejo, kak te velke? »Malo so samo menše, dapa ovak so dosta bole žunte djajce, kak je te velke znesejo. Te fejst iščejo, zato ka so fejst dob-re za pečti pecivo, od tej djajec je testau dosta bola lepšo, bola žunto.« - Kelko svinj maš? »Mam tri čotje, zdaj se je osemnajset prašičov skotilo. Tau je sploj dosta, dapa nišo falingo nejmajo, vsi so sploj lejpi. Te pravce pomalek, kak se kotijo, tak je odavam. Dostakrat je tak, ka se ešče ranč ne skotijo, že so odani. Zato ka lüstvo raj tjüpi pravce od rama, kak tiste, stere z autom vozijo. Tau leto sem štirideset, štiridestpet gvüšno audo.« - Kelkokrat skoti edna čoka? »Tak sedem, osemkrat, dapa dje taša tö, stera desetkrat koti. Dapa dje takša, stera samo parkrat, pa več nejma ali samo dva pa tri edno paut. Taše čoke tadale ne držim, liki jo odam, pa s pravcov edno drügo čoko njam.« - Kama go leko oda, sto tjöjpi čoko? »Pozimi čoko naletja leko odaš, zato ka tau mesau je najbaukšo za klobase. Mi zato se neškemo s tejm spravlati, ka tau je dosta dela, zato go bola odamo.« - Te zato delo maš zavole? »Mam, ne morem se žaurgati, živali, njive, farbat odim, pa mati je že tö osemdesetsedem lejt stara, njau tö moram opravlati.« - Kelko njiv delaš? »Dva hektara mam posejano, tau meni ranč dojda za svinje, za kokauši pa za golaube.« - Te pri tebi tö nega petka pa svetka. »Tašo nega, dapa brat pa sestra mi zato dosta pomagata. Mati, ona več nika ne more, ona samo leži v posteli. Kaulak rama, ka vidiš, ogradec, tau vse dja delam, dapa najbola rauže rad mam. Vidiš, kak lopau cvetejo, tak je tü zdaj pri meni, kak če bi v püngradi bili.« - Če telko vse maš na brigi, gda pa kak odiš te farbat? Zazrankoma v pau šestoj gora stanem, te spolagam, pa samo tak dem te farbat. Če sem doma, te v pau sedmoj polagam. Potejm se skaupam, mater taopravim, pa te dem delat. V dvanajstoj vöri domau pridem djest, zato ka dja v drügom mesti ne morem djesti, če me bujejo, pa nej, meni tisto djesti ne spadne dobro, samo domanjo.« - Ti si se za malara vönavčo? »Dja sem se zatau včijo, dja sem malar. Dosta sem delo v židanoj fabriki, zato ka tam je vsigdar vse čisto bilau, nej tak kak v kosavnoj fabriki. Tau je tak velka zidina bila, dočas ka smo kauli prišli, ka smo vse pofarbali, te je že pa znauvič trbelo farbati. Tam je delo eden malar, steri se je tak zvau ka Gašpar, pa od njega sem se navčo tau tehnologijo farbanje ka šprickanje. Tau je on v Budimpešti vido, pa te tak je tau sé v Porabje prišlo. Zdaj mi je ranč na misli prišlo, ka vsigdar v edno formo trbej farbati, pa zdaj te doma sem tak začno farbati, ka se stejna pošpricka. Tjünjo sem že tri lejta nazaj vöpofarbo, zdaj pa folaš pa verando delam. Neškem se hvaliti, dapa mladi bi se že s tašim nej mantrali, zato ka tau je fejst aklavo delo. Če se tü kaj malo zmejšaš, te že cejlo stenau znauvič moraš začniti farbati. Tau samo mirno leko delaš, dapa itak ti zato vsigdar kaj napamet pride, gda delaš, ka doma tau pa tisto bi trbelo napravti, materi trbej tjüjati pa tašo.« - Ti vejš tjüjati? »Dja vejm tjüjati, dja sem se ešče od matere navčo. Najbola mesau rad tjöjam, pa tau je najbola naletja napravti.« - Pokaraj tö pečeš? »Pokaraj trno nej, dapa mam eden recept, steri je sploj dober, tauga večkrat redim. Že več lüstva me je prosilo, te recept se tak zove, ka triminutni pokaraj. V tejm je puno sadja, črešnje, slive, ka ranč zrejli, vküpzmejšeš s testauv pa se že leko peče.« - Tejva dva psa sta cejli čas tü na dvauri z drügimi živali pa nika njim ne dejeta, kak tau? »Zato, ka tejva sta tak notranavčeniva, če do tejma piščenci ali mali prašički na glavej skakali, pa ešče tak njim nika ne dejeta. Tü pri mani so živali tak notranavčeni, ka eden pri drugom živejo. Tü se nej trbej bojati od tauga, ka bi kakšna nevola bila ali ka bi lidam kaj naprajli, mislim na dva psa. Vidiš, cejli den so vrata odprejta pa itak nédejo vö, zato ka se kak psauvdja tak drüge živali pri meni mirno pa dob-ro majo.« Karči Holec Ne pozabite pogledniti! Vpogled - magazin Porabja Bepillantó - A Rába-vidék magazinja Na ogled je vsakši torek ob 20.00 vöri na Gotthárd TV Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri DVA NA POTAČI PA EŠKE EDEN KCUJ DNEVI SIMBIOZE NA OSNOVNI ŠOLI V PUCONCIH Potač ali pa biciklin, če škete, je napravleni za enoga človeka. Depa, dva se na njem tö leko pelata koulakvrat. Tretji že bole žmetno kcuj k dvema sede. Najboukše je gé, ka skrak njega dé. Tak je mali Lajči vsigdar mogo bole brž ojdti za potačom, na sterom sta sejdla pa poganjala malo vejkšiva Barbara pa Sini. Med 19. in 23. majem 2014 so na naši osnovni šoli že drugič potekale Simbioza brezplačne delavnice uporabe računalnikov in mobilne telefonije. Tečaj je obiskovalo 10 tečajnikov. Nekateri so se tečaja udeležili že drugič. Pri spoznavanju računalnika in učenju osnovnih veščin smo jim pomagali prostovoljci, učenci in zaposleni na OŠ. V ponedeljek smo spoznali računalnik in se naučili osnovnih stvari-uporabljati miško in tipkovnico. Tema našega naslednjega srečanja je bila klik v svet. Spoznali smo osnove uporabe interneta in povedali nekaj o varnosti na internetu. Ogledali smo si tudi spletne trgovine ter različna družbena omrežja, kot so Facebook, Twitter in še mnoga. Tečajniki so se naučili dela z elektronsko pošto (tisti, ki je še niso imeli), da bi po končani delavnici ostali v stikih. V petek smo vse usvojeno še enkrat ponovili. Spoznali smo tudi osnove uporabe mobilnih telefonov. Zadnja naloga tečajnikov je bila, da sami napišejo svoje mnenje o delavnicah in ga pošljejo na Simbiozo. Ob končanem tečaju so dobili tudi diplome. Tečajniki so bili zadovoljni z delavnicami, saj se niso le naučili uporabljati računalnik, ampak so se družili z nami in z drugimi tečajniki. Vsem nam je bilo lepo. Učenka Deja Časar, 9. b-razred Mali Lajči na potači Lejpi, srebrni, z dvema potačoma je stau na domanjom dvouri maloga Lajčija. Mali Lajči je nej čako nej ena, nej dva, že je na njem sejdo. Pa je že pedale poganjo. »Na, te pa so mi gučali, kak se je tou žmetno navčiti. Boug moj, vej pa tou meni dé, kak bi tou že v zibeli vedo! Tou meni dé, kak bi se na biciklini naroudo,« je že biu na poštiji. Kak je poganjo pedale, bole je šlau. Tam nin naprej se je na svojom pelo poštaš Karči. Té je nebesko brž vedo pedale gnati. Ja, vsigdar je silo emo. Bole brž pošto vöznosi, bole brž zgotou-vi. Bole brž tou obredi, prva de domou üšo. »Na, te pa va zdaj vidla,« si je zapovedo mali Lajči pa eške bole pogno pedale. Trikrat ji je obrno, že je skrak Karčiva biu. Eške gnouk ji je krepko pogno, že njemi je Karči leko v zadnjo gledo. Depa, neje samo gledo. Z bejlin pa debelo je gledo za njim. Tam tadale se je Barbara pelala, zar na paktrejgari pa Sini. »Tou, tou pa dé ležej, kak si stoj sploj leko brodi!« Brezi rouk njiva je zgrabo. Na, nej ranč brezi rouk. Tou se tak povej, če stoj kormanja ne drži. Gda ga je Barbara vpamet vzela, je skur skončala v šanci. »Ti si dun svoj biciklin doubo. Zdaj več neš za nama dvema bejžo,« je nevoščeno gledala srebrno čüdo. »Tou gvüšno, ka več nej,« njoj je gizdavo nazaj povedo. »Zdaj je vse vcejlak ovak, kak je eške včera bilou.« Kak je tou povedo, že je kak vijer fudno tadale po poštiji. Zdaj je več nej samo tiste na potačaj doj zgrabo. Njegvi biciklin je tak leto, ka so eške autoni za njim ostanoli. Eden od tej si je brodo, ka njegvi auto na mesti stogi. Vö je stoupo, auto pa sam tadale pelo. Tam daleč, že skur pri ednom velkom varaši, so policajge z radarom stali. Mali Lajči je tak brž skrak nji pripelo, ka je radar ranč nej mogo gor zeti, kak brž je bilou. V varaši so lidge nej mogli svojim očam vörvati. Ništerne tetice so omedlejle, možakarge pa prsegali, ka je té mali nej z Zemle. Z nikšne druge zvejzde je es k nam prišo. Mali Lajči se nagnouk pri mourdji znajšo. Nejgva dva potača sta se tak vrtela, ka sta vse žardjaviva gratala. Mujs njiva je trbelo dola staviti. Stisno je edno bremzo. Nika! Stisno je obej bremzi. Nika! Nej se je mogo dola staviti. Tak nagnouk je v mourdji biu. Ka pa zdaj? Potač je znau pelati najboukše pa najbole brž od vsej, depa, plavati se je eške nej navčo. Majüto je z rokami, zbrsavo z nogami, vse bole globko ga je vlejklo v soleno vodou. Že je emo pune lampe, nous je vodou v sebe potejgno, gda se je prbüdo. Zaprav ga je mama gor zbidila. »Tak si brso pa majüto, san si brodila, ka plavati škeš,« ga je cejloga postrašenoga k sebi stisnola. »Ka bi pa ta takše brodila?! Vej pa ge plavati že vejn pa kaj drugoga tö,« se je brž strouso pa stra ta daleč od sebe zagno. Že pou vöre po tejm je biu na poštiji. Naprej sta se na potači pelala Barbara pa Sini, un pa je bejžo za njima. Ranč tak, kak vsigdar šegou majo. Miki Roš Štjürec boter vö s kota, zranje pride gospoda! Mojga moža mati so mi dostakrat pripovejdali, ka za inda je v Sakalauvcaj dosta stari ramov bilau. Streje so z roženoga ritonja napravili. Gda se je žetva končala pa je snaupke dobro vöposenilo, so ga s capami vöočelili pa iz tistoga so ritonja naredli. S tejm je dosta dela bilau do tistoga, ka so leko strejo pokrili. Bile so takšne künje, ka so na gništji küjali. Tiste so okajene bile, ka je dim nej na orau tavö išo, liki na dvera. Spodkar je nej z deskami biu tla popodivani, liki z malüja. Omejsili so blato, notra so zmejšali sterdja, ka je bole trpečo bilau. Gda je tau gotovo bilau, te so lepau tapogladili. Lidgé so pa bole veseli bili, če je stoj v nevoli biu, so ednoma drugoma na pomauč bili, nikoga so nej zapistili. Vzima po večeraj, gda si je doma vsikši vert svojo maro opravo, so vküpprišli sausedni moški pa so karte špilali. Tak je bilau tau pri nas tö. Reckini Imre, Štejlini Štejfli, Šervi možak pa moj tast (após) so vsikši večer kartali. Gda je banda nej zadosti bila, te so moja tašča najvekši špilar bili. Šnapser so se špilali. Šteromi so karte dobro šle, tisti je kričo kontra, drugi rekontra, tretji subkontra, vö iz čarde, gora na pod… Tak so po staula talabaznivali, ka se je vse trausilo. Dja sam dostakrat mislila, ka moram v beg vdariti, liki karte špilati sam se tö navčila. Vzima, gda je vanej od mraza vse pokalo, je znautra v toploj künji veselo bilau. Pri nas je zozidani špajet biu, tistoga leta so ga dali starci redti, gda se je moja tašča (anyós) narodila, tau je bilau 1909. leta. Gda so vörno notrazakürili, je ica do t(e)la bila. Tak je biu napravleni, ka pod renglinami je bila edna lüknja, gde je dvej velke košare drv mesto melo. Pa te nej čüda, ka so z drvami vred škürce tö notra prinesli. Vodné, gda smo ojdli pa küjali, so potima bili. Ali vnoči, gda se je ništje nej gibo, te so oni gospodje bili. Takšo igrauto so delali, ka goslarge tak ne znajo. Če so pri kakšoj iži, kakšno gospočko lüstvo čakali, te je verta sram bilau, ka štjürce majo. Zatok, gda so pucali pa meli (pometali), so gučali: »Štjürec boter vö s kota, zranja pride gospoda!« E.Sukič Sterin doma samo vözvonijo – Akikért itthon már csak a harang szól PETEK, 06.06.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 GLOBUS, 11.05 PRAVA IDEJA! 11.55 SVETO IN SVET: UPANJE ZA OKOLJE, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 REFERENDUM O ARHIVIH - SOOČENJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.05 RAZRED ZASE: IZMENJAVE, MOZAIČNA ODDAJA ZA MLADOSTNIKE, 16.30 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 NAŠ ČLOVEK V SUDANU: TEKMA ZA ZEMLJO V AFRIKI, NIZOZEMSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.05 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 18.35 MILI IN MOLI: SKRIVNI DARILI, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 0.30 NAŠ ČLOVEK V SUDANU: TEKMA ZA ZEMLJO V AFRIKI, NIZOZEMSKA DOK. ODDAJA, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFO-KANAL PETEK, 06.06.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 OTROŠKI KANAL, 9.30 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 12.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.15 BLAŽ ŠPAROVEC, SIMFONIČNI ORKESTER RTVS IN EN SHAO (CARL NIELSEN KONCERT ZA KLARINET IN ORKESTER OP. 57), 15.10 NA OBISKU, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 15.40 SLOVENSKI MAGAZIN, MOZAIČNA ODDAJA, 16.15 MOSTOVI – HIDAK, 16.45 ŽOGARIJA, 17.20 ODSEV ZMAGE, DOKUMENTARNI FILM O IZTOKU ČOPU, 18.15 OSMI DAN, 18.45 KNJIGA MENE BRIGA: JONATHAN FRANZEN: SVOBODA, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 CESAR FRANC JOŽEF IN 1. SVETOVNA VOJNA, AVSTRIJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 21.00 BOLJŠI ČLOVEK, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 21.50 OFSAJD, IRANSKI FILM, 23.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.10 ZABAVNI KANAL * * * SOBOTA, 07.06.2014, I. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.40 IZJEMNE DOGODIVŠČINE SAMA FOXA: V GRIZLIJEVI PASTI, AVSTRALSKO-NEMŠKA MLADINSKA NANIZANKA, 10.05 MALE SIVE CELICE: MEGA ABECEDA, 10.45 INFODROM, POLETJE 2014, POSEBNA POLETNA IZDAJA DNEVNIKA ZA OTROKE IN MLADE, 10.55 HIKARU ČISTI HIŠO, KRATKI IGRANI FILM, 11.15 KINO KEKEC: DUMBO, AMERIŠKI RISANI FILM, 12.20 RAZRED ZASE: IZMENJAVE, MOZAIČNA ODDAJA ZA MLADOSTNIKE, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.25 TEDNIK, 14.20 PRAVA IDEJA! 14.50 NA LEPŠE, 15.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.50 ZGODBE IZZA OBRAZOV: DRUŽINA GASILCEV, DOK. ODDAJA, 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.15 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 17.40 PRVA SVETOVNA VOJNA IN PREDORI SMRTI: POTRES NA GREBENU, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 18.30 OZARE, 18.40 LARINA ZVEZDICA: PLESNI NASTOP, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 VIKTORJI 2014, 22.00 ČEFURJI RAUS, SLOVENSKO-HRVAŠKO-BOSANSKI FILM, 23.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 0.10 SKRIVNA DRŽAVA, ANG. NAD., 0.55 OZARE, 1.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFO-KANAL SOBOTA, 07.06.2014, II. SPORED TVS 9.15 SLOVENCI V ITALIJI, 9.45 SLOVENCI PO SVETU: POGOVOR S KOROŠKIM SLOVENCEM ARHITEKTOM KARLOM VOUKOM, 10.35 PODOBA PODOBE: OGROŽENA ARHITEKTURNA DEDIŠČINA DVAJSETEGA STOLETJA, 11.05 OSMI DAN, 11.45 POLNOČNI KLUB, 13.20 KAJAK KANU - SVETOVNI POKAL, 15.00 7. DAN DRUŽENJA IN GIBANJA VSEH GENERACIJ, REPORTAŽA, 15.30 NOGOMET: VRHUNCI EVROPSKE LIGE – PREGLED SEZONE, 16.30 VELIKE SANJE, NEMŠKI FILM, 2001, 18.20 NOGOMET - POT V BRAZILIJO, 16. DEL, 18.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA KANADE - KVALIFIKACIJE, 20.05 ODSEV ZMAGE, DOKUMENTARNI FILM O IZTOKU ČOPU, 21.00 NOGOMET - PRIJATELJSKA TEKMA: ARGENTINA : SLOVENIJA, 23.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.00 NA LEPŠE, 0.30 ZABAVNI KANAL * * * NEDELJA, 08.06.2014, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.30 KAPITAN SABLJEZOBI, VLADAR SEDMIH MORIJ: VALDEMAR, NORVEŠKA OTROŠKA NADALJEVANKA, 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 15.05 KAKOR LEV, FRANCOSKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.15 MIRANDA (I.): ZMENEK, ANGLEŠKA NANIZANKA, 17.50 KOMISAR REX (XI.): JUNAK, KOPRODUKCIJSKA NANIZANKA, 18.40 MUCIKA: SANJE O DELFINU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 37 DNI, ANGLEŠKA NAD., 21.00 INTERVJU: TOMAŽ VESEL, 22.00 IZREDNI ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.55 SLOVENCI IN 1. SVETOVNA VOJNA 1914 - 1918: KRVAVE GALICIJSKE POLJANE, DOK. ODDAJA, 23.40 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.10 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFO-KANAL NEDELJA, 08.06.2014, II. SPORED TVS 8.15 GLOBUS, 8.45 ALPE-DONAVA-JADRAN, 9.35 GLASBENA MATINEJA: EVROVIZIJSKI MLADI GLASBENIKI 2014, 11.45 ŽOGARIJA, 12.10 RAD IGRAM NOGOMET, 12.50 KAJAK KANU - SVETOVNI POKAL, 14.25 ROKOMET - KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO (M): MADŽARSKA : SLOVENIJA, 16.25 ANDREJ SAHAROV, NEODVISEN ČLOVEK, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJ, 18.00 IZZIV SMRTI, ANGLEŠKI FILM, 19.35 ŽREBANJE LOTA, 19.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA KANADE, 22.00 PEKEL NORMANDIJE, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.40 OČETNJAVA, KRATKA TV-IGRA AGRFT, 0.05 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 09.06.2014, I. SPORED TVS 6.15 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 OBZORJA DUHA: OBČESTVENA EKONOMIJA, 11.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: PUJSI NA INTERNETU, DOKUMENTARNA SERIJA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.35 POLNOČNI KLUB: PROVINCIALCI, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 DUHOVNI UTRIP, 17.30 BRATA GUSTAV IN BENJAMIN IPAVEC - NARODNI IN GLASBENI PREPOROD, 18.00 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 18.35 KNJIGA O DŽUNGLI: REŠITE TIGRA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 UMETNI RAJ, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA: JOHN LENNON: PISMA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA: 1. TEKMOVANJE JAZZOVSKIH SKUPIN IN SOLISTOV, ZAKLJUČNI VEČER, 1.10 DUHOVNI UTRIP, 1.20 DNEVNIK, 1.45 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFO-KANAL PONEDELJEK, 09.06.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.10 OTROŠKI KANAL, 10.15 ZABAVNI KANAL, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.20 NA LEPŠE, 15.50 INTERVJU: TOMAŽ VESEL, 16.50 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 17.15 CESAR FRANC JOŽEF IN 1. SVETOVNA VOJNA, AVSTRIJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.40 PRAVA IDEJA! 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: HELMUT SCHMIDT - ŽIVLJENJSKA VPRAŠANJA, NEMŠKI IGRANO-DOKUMENTARNI FILM, 21.30 DOBRI POLICIST, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 23.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.00 ZABAVNI KANAL * * * TOREK, 10.06.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.25 LJUBEZEN, VZTRAJNOST, OTROK, DOKUMENTARNA ODDAJA, 12.15 UMETNI RAJ, 13.00 PRVI DNEVNI, VREME, ŠPORT, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA: OBČESTVENA EKONOMIJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: KANAPE – KANAPÉ, 15.50 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 NEZNANO RADIOAKTIVNO ONESNAŽENJE, JAPONSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.10 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 18.35 SONČNI MLIN: ORGLE, RIS., 18.40 PUJSA PEPA: HELIKOPTER GOSPODIČNE ZAJEC, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 PESEM PTIC TRNOVK, AVSTRALSKA NAD., 20.55 PRVA SVETOVNA VOJNA IZ ZRAKA, ANG. DOK. ODDAJA, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 NEZNANO RADIOAKTIVNO ONESNAŽENJE, JAPONSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.25 INTERVJU: TOMAŽ VESEL, 1.15 DNEVNIK, 1.40 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFO-KANAL TOREK, 10.06.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 OTROŠKI KANAL, 10.15 ZABAVNI KANAL, 10.40 DOBRO JUTRO, 13.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.35 VIKTORJI 2014, 16.50 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 17.25 MOSTOVI - HIDAK: KANAPE – KANAPÉ, 17.55 MREŽE SPOMINA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.30 MUZIKAJETO: LOUNGE, GLASBENA ODDAJA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 TOČKA PRELOMA, 20.30 KO JE BJÖRK SREČALA ATTENBOROUGHA, ANGLEŠKI GLASBENI DOKUMENTARNI FILM, 21.20 R. STRAUSS: ALPSKA SIMFONIJA OP. 64 (ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE IN H. HAENCHEN), 22.15 NADZOR, ANGLEŠKI KOPRODUKCIJSKI FILM, 0.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.00 ZABAVNI KANAL * * * SREDA, 11.06.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: BARCELONA, DOKUMENTARNA SERIJA, 11.00 OSMI DAN, 11.55 PRVA SVETOVNA VOJNA IZ ZRAKA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 NA POTI: Z MEPIJEM KRANJSKIH GIMNAZIJCEV, DOKUMENTARNA SERIJA, 17.50 POGLED NA ... KREGARJEVO SLIKO FANTAZIJA NA TERASI, DOKUMENTARNA SERIJA, 18.05 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 18.35 ŽIVALSKI ČIRA ČARA: GOSENICA, RIS., 18.40 DRAGO, DEBELUŠNI ZMAJČEK: LOKOMOTIVA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 STOPIMO SKUPAJ - KONCERT ZA ŽRTVE POPLAV V BIH, SRBIJI IN NA HRVAŠKEM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 ODKRITO, 23.55 NA POTI: Z MEPIJEM KRANJSKIH GIMNAZIJCEV, DOKUMENTARNA SERIJA, 0.25 DNEVNIK, 0.55 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFO-KANAL SREDA, 11.06.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 OTROŠKI KANAL, 9.30 ZABAVNI KANAL, 10.40 DOBRO JUTRO, 13.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.55 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 15.30 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR, 15.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 16.10 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 16.40 MOSTOVI – HIDAK, 17.20 RAD IGRAM NOGOMET, 17.50 KOŠARKA - KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO (Ž): SLOVENIJA : POLJSKA, 19.45 ŽREBANJE LOTA, 19.55 ROKOMET - KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO (Ž): SLOVENIJA : ŠVEDSKA, 21.35 ATLETIKA - DIAMANTNA LIGA, 23.05 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.35 ZABAVNI KANAL * * * ČETRTEK, 12.06.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 ŠOLA POD FAŠIZMOM - KRAS MED DVEMA VOJNAMA, DOKUMENTARNO-IGRANI FILM, 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 12.25 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: BREZ MEJA – HATÁRTALAN, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 KAČE, DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.50 POGLED NA ... GORNJEGRAJSKO KATEDRALO SV. MOHORJA IN FORTUNATA, DOKUMENTARNA SERIJA, 18.05 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 18.35 PIPI IN MELKIJAD: PIPI IN MELKIJAD IN PTIČ, RIS., 18.40 BACEK JON: PEKLENSKA VROČINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TARČA, 21.30 PRAVA IDEJA! 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 KAČE, DOKUMENTARNA ODDAJA, 1.00 DNEVNIK, 1.25 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFO-KANAL, ČETRTEK, 12.06.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.10 OTROŠKI KANAL, 10.15 ZABAVNI KANAL, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.20 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR, 14.35 SLOVENSKI VODNI KROG: CERKNIŠČICA, DOKUMENTARNA NAN., 15.25 PRVA SVETOVNA VOJNA IN PREDORI SMRTI: POTRES NA GREBENU, ANG. DOKUMENTARNA SERIJA, 16.20 STOPIMO SKUPAJ - KONCERT ZA ŽRTVE POPLAV V BIH, SRBIJI IN NA HRVAŠKEM, 18.15 MOSTOVI - HIDAK: BREZ MEJA - HATÁRTALAN, 18.45 TOČKA PRELOMA, 19.20 ŽREBANJE DETELJICE, 19.30 NOGOMET: FIFA MAGAZIN, 20.00 NOGOMET - SVETOVNO PRVENSTVO 2014, 20.00 NOGOMETNI STUDIO, 20.15 OTVORITVENA SLOVESNOST, PRENOS IZ SAO PAULA, 21.50 BRAZILIJA : HRVAŠKA, 0.15 ZABAVNI KANAL Državna slovenska samouprava bo postavila spominska stebra v čast odseljenim pripadnikom slovenske skupnosti za ohranjanje slovenske jezikovne kulture in prenašanje le-te na mlade generacije z naslednji m napisom: Sterin doma samo vözvonijo – Akikért itthon már csak a harang szól. na Dolnjem Seniku in na pokopališču v Sakalovcih V kolikor se istovetite z zgoraj opisanim ciljem, ga lahko podprete z nakazilom svojega denarnega prispevka na naslednja transakcijska računa: Številka tr. računa: 11747068- 20021692 Sklicevanje: Sakalovci Številka tr. računa: 11747068- 20021685 Sklicevanje: Dolnji Senik Az Országos Szlovén Önkormányzat „a szlovén anyanyelvi kultúra elszármazott megőrzőinek és átörökítőinek tiszteletére” emlékoszlopot állíttat a következő felirattal: Akikért itthon már csak a harang szól – Sterin doma samo vözvonijo. Alsószölnök településen Szakonyfalu településen lévő temetőben Amennyiben a fenti céllal azonosulni kíván, a következő számlaszámon támogathatja a kivitelezést Számlaszám: 11747068- 20021692 Hivatkozás: Szakonyfalu Számlaszám: 11747068- 20021685 Hivatkozás: Alsószölnök KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA NA GORNJEM SENIKU (cerkvenozgodovinska in etnološka razstava) Odprta ob torkih in četrtkih od 14. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure. Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer Tel.:+36-30-6088-695 E-mail: kuharemlekhaz@jupinet.hu Vodstvo v slovenščini! Vstop brezplačen! Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11. www.porabje.hu