kranjski
(-------—---------
Izdaja: Tekstilna industrija Tiskanina-ln-teks, Kranj — Odg. ured.: P. Gunčar — Ured. odb.: Anton Miklavčič, Viljem Zirkelbach, Boris Pertot, Ivan Mauser, Anica Lokar, Tine Rojina, Ivo Jereb, inž. Franc Indi-bar, Vlado Mohorič, Martin Hajdinjak, Stane Primožič — Telefon: 2882-84 — Riše: M. Kelbel — Tisk: CP »Gorenjski tisk«, Kranj
LETO V.	5. JUNIJA 1962	ST. 5
LIST TEKSTILNE INDUSTRIJE TISKANI NA-INTEKS KRANJ
PROGRAM SEJ GOS IN UO V JUNIJU IN JULIJU
S strani predstavnikov družbenih organizacij in organov delavskega samoupravljanja ter uprave podjetja je bil določen program za delo Centralnega delavskega sveta in Upravnega odbora v mesecih junij in julij 1962. Da bi se člani delovnega kolektiva seznanili z delom navedenih organov v prihodnjem obdobju in zlasti še, da bi se člani CDS in UO vnaprej pripravili na posamezne razprave, ta program objavljamo. S tem bo dana tudi možnost tistim članom obeh organov, ki delajo v izmenah, da pravočasno urede vprašanje svojega delovnega časa oziroma zamenjavo izmene. Pripomniti bi bilo še, da z ozirom na konkretne potrebe lahko nastopijo manjše spremembe, vendar pa se program s tem v bistvu ne bo menjal.
4. 6. 1962 — Upravni odbor
1.	Poročilo o izpolnitvi proizvodnega plana po obratih od januarja do maja 1962.
2.	Poročilo o komercialni realizaciji.
3.	Poročilo o realizaciji izvoza in pregled ekonomičnosti posameznih izvoznih zaključkov.
4.	Obravnavanje predloga za organizacijo tečajev za člane CDS in UO.
11. 6. 1962 — Centralni delavski svet
1.	Poročilo o izpolnitvi proizvodnega plana po obratih od januarja do konca maja 1962.
2.	Poročilo o komercialni realizaciji.
3.	Poročilo o realizaciji izvoza in pregled ekonomičnosti posameznih izvoznih zaključkov.
4.	Obravnavanje predlaga za organizacijo tečajev za člane CDS in UO.
5.	Ponovno obravnavanje predloga OLO Kranj za subvencioniranje PTT omrežja.
18. 6. 1962 — Upravni odbor
1.	Razprava o spremembah finančnega plana za leto 1962.
2.	Poročilo o izvajanju sistema nagrajevanja v mesecih april in maj 1962.
3.	Obravnavanje predloga koordinacijske komisije za osebne dohodke glede spremembe pravilnika o nagrajevanju za leto 1962.
4.	Obravnavanje spremenjenega pravilnika o uporabi osebnih avtomobilov.
25. 6. 1962 — Centralni delavski svet
1.	Razprava o spremembah finančnega plana za leto 1962.
2.	Poročilo o izvajanju sistema nagrajevanja v mesecih april in maj 1962.
3.	Obravnavanje predloga koordinacijske komisije za osebne dohodke glede spremembe pravilnika o nagrajevanju za leto 1962.
4.	Obravnavanje spremenjenega pravilnika o uporabi osebnih avtomobilov.
2. 7. 1962 — Upravni odbor
1.	Razprava o predlogu za spremembo organizacijske sheme podjetja.
2.	Razprava o predlogu za razdelitev sredstev sklada skupne porabe za leto 1962.
3.	Poročilo Sveta Konfekcije »Triglav« o delu konfekcije.
4.	Poročilo Sveta Obratne ambulante v zvezi s pregledom poslovanja.
9. 7. 1962 — Upravni odbor
1. Poročilo o izpolnitvi proizvodnega plana po obratih v I. polletju 1962.
(0 dalje na zadnji strani)
H)tagl Tlita!
Ob- Tlaafmi SLe(itm.deQjetem. mjslntm. dumu., Tjì dtag,L 'Dito, tudi ftai kabektia aeSLtitcL.
(Idaia isktzuiCL zelja je., da. bi ua£ le. velika bet taka uipelna in. zanedjioa aadii, kat St uaS da sie j.
Kolektiv
Družbena merila za delitev čistega dohodka
Med bistvenimi značilnostmi našega gospodarskega sistema je brez dvorna ta, da delovni kolektivi samostojno odločajo o razdelitvi tistega dela presežne vred-nolisti, ki ostane po zadovoljitvi splošnih družbenih potreb. Govorimo o delitvi čistega dohodka.
Izvrševanje planskih nalog po osnovnih obratih
Posamezne Slane kolektiva zanima, kako ekonomske enote izpolnjujejo svoje mesečne obveznosti. Dosedaj smo podatke o izvrševanju planov objavljali le za podjetje, sedaj pa jih bomo začeli objavljati tudi za emote same, da boste tako imeli boljši pregled o svojem delu in uspehih.
Kakor veste poteka letos izpolnjevanje plana slabo. Nekatere enote ga sicer izpolnjujejo kar zadovoljivo, druge pa krepko zaostajajo, deloma iz objektivnih, deloma pa iz subjektivnih razlogov. Pri vsem tem pa je važno, da ob takšnem izpolnjevanju planov in plana ne bomo ustvarili planirane proizvodnje in seveda tudi ne planiranega finančnega uspeha, od katerega je odvisno naše nadaljnje delo, osebni dohodki, predvidene gradnje in rekonstrukcije itd.
(dalje na strani 2)
Tega podjetje po lastni presoji razporeja na osebne dohodke in sklade.
Nesporno je določitev pravilnega razmerja pri delitvi čistega dohodka na osebne dohodke in sklade v interesu vsakega kolektiva, saj od tega zavisi obstoj in nadaljnji razvoj posameznega podjetja. Ravno tako pa delitev zanima tudi celotno družbo. Pretira: no večanje osebnih dohodkov brez ekonomske upravičenosti, se pravi na škodo skladov, povzroča namreč neuravnovešenost med blagovnimi in potrošnimi fondi, ki v končni fazi prizadene prav vsakega člana skupnosti. Tako je v zadnjem času moč zasledovati naraščanje osebnih dohodkov brez odgovarjajočega povečevanja tržnih dobrin in posledica tega je vzporeden porast cen. Pri tem navadno pozabljamo, da smo podražitve zakrivili sami, ki smo iz čistega dohodka namenjali več sredstev za osebne dohodke, ne da bi v istem razmerju tudi več ustvarjali.
Delovni kolektivi večkrat prezrejo dejstvo, da je lastnik delavnih sredstev v naši skupnosti celotna družba, ki ta sredstva prepušča posameznim kolektivom v upravljanje. Delovni kolektivi so dolžni upravljati svoje podjetje s skrbnostjo dobrega gospodarja in z zaupanimi sredstvi dosegati čimboljše rezultate. Pri tem pa se razpolaganje z novo ustvarjenimi sredstvi ne sme izroditi v tako smer, da bi zanemarili interese skupnosti, saj bi
tako kolektivi izpodkopali tudi svoje lastne temelje.
Neupoštevanje osnovnih načel družbenega značaja proizvodnje vnaša v naše gospodarstvo določeno nestabilnost in zavira enakomerno rast življenjske ravni, vse to pa hromi maš začrtani razvoj.
Ker je lani prišlo v nalšem gospodarstvu do očitnega neskladja med gibanjem osebnih dohodkov in delovno- storilnostjo, je že zvezni družbeni plan za leto 1962 predvidel, da se morajo realni osebni dohodki vskladiti e porastom produktivnostip in v tem smislu je tudi Ljudska skupščina izdala priporočilo delovnim kolektivom. Priporočilo sicer vsebuje smernice, po katerih se je treba ravnati pri izvajanju načel notranje delitve, vendar polnega efekta ni moglo doseči, ker ni predpisovalo podrobnih meril za delitev čistega dohodka na osebne dohodke in sklade. Zavoljo tega je v letošnjem aprilu izšel zakon o1 ustanavljanju komisij za izvajanje predpisov o delitvi in nato še navodilo o izvajanju načel in splošnih meril za delitev čistega dohodka. Ti predpisi določajo družbena merila za notranjo delitev, ki naj kolektivom zagotove jasnejšo orientacijo pri delitvi, na drugi strani pa omogočijo vsem družbenim faktorjem določnejšo presojo o tem, če so razmerja pri delitvi v posameznem kolektivu vsklajemia s splošnimi interesi.
(#• dalje na zadnji strani)
Na konferenci skupščine sindikalne podružnice podjetja
Sklepi in priporočila Tovarniškega komiteja ZK
VSEM DRUŽBENO
POLITIČNIM
ORGANIZACIJAM, ORGANOM
SAMOUPRAVLJANJA IN
STROKOVNIM FORUMOM V
PODJETJU
Na sestankih vseh komunistov podjetja, na katerih so komunisti proučili pomanjkljivosti v proizvodnji, nagrajevanju, odnosih in političnem delu, je bila iznesena vrsta kritičnih pripomb in predlogov na osnovi katerih je TK ZKS sprejel naslednje
s k 1 e p e :
I. V mesecu maju morajo osnovne organizacije ZK skupno z IO sindikalnih podružnic v vseh ekonomskih enotah izvesti sestanke, na katerih naj bi proučili probleme proizvodnje, kvalitete, organizacije dela, varčevanja, nagrajevanja in ostale probleme v ekonomskih enotah, kot je to navedeno v naslednjih točkah:
1.	Pri organizaciji proizvodnje je treba poiskati vse možnosti za čimracionalnejše izkoriščanje proizvodnih kapacitet. Ukreniti je vse potrebno, da se odpravijo ozka grla, pri tem pa iskati možnosti tesnejšega sodelovanja med obrati in oddelki.
2.	Vsaka ekonomska enota naj prouči dosedanji sistem nagrajevanja v svoji EE. Pregleda naj vse skupinske in vezane akorde in naj poišče možnosti postavitve direktnega akorda. Prav tako naj pregleda nagrajevanje po proizvod-no-ekonomskem učinku in pravilno postavi merila za to nagrajevanje. Posebno naj se preveri upravičenost prejemanja osebnega dohodka po vezanem akordu. Zaradi pravilne notranje razdelitve osebnega dohodka naj se pregleda izpolnjevanje akorda na posameznih delovnih mestih in oddelkih.
3.	Ker slaba kvaliteta proizvodov (velik procent neregularnega
blaga) povzroča podjetju velike finančne izgube, predlagamo, da vsaka EE izdela točno analizo vzrokov (subjektivnih in objektivni) i:n na osnovi te analize podvzame stroge ukrepe za izboljšanje kvalitete. Da bi se izboljšala kvaliteta v vseh fazah proizvodnje, naj bi EE sklicale sestanke po skupinah proizvajalcev (oddelkov) na katerih naj bi podrobno proučili vprašanje proizvodnje in kvalitete v dotičnem oddelku. Obratni DS in komisije za nagrajevanje naj izdelajo nove principe nagrajevanja v EE, v katerih naj bo večji poudarek na kvaliteti kot doslej (delež osebnega dohodka, ki je odvisen od kvalitete naj bo večji kot do sedaj).
4.	Po vseh EE naj se analizira možnost večjega varčevanja osnovnega in pomožnega materiala. Analiza naj obsega konkretne podatke, s katerimi je potrebno seznaniti vse proizvajalce obrata (ne samo strokovni kader). V ta namen naj se za posamezne primere navedejo cene (n. pr. cena 1 cevke, 1 tm neregularne tkanine, 1 zaboja itd.). Organi samoupravljanja naj zahtevajo od disciplinskih komisij, da strogo ukrepajo v primerih malomarnega odnosa do raznega materiala.
5.	Analizira naj se dosedanja organizacija v oddelkih oziroma v EE. Izboljšati je treba predvsem:
—	notranji transport (je za posamezni material daljši kot je potrebno!)
—	izkoriščanje strojev (zastoj zaradi nepravočasnega vzdrževanja oz. popravil, zaradi pomanjkanja rezervnih delov in utenzilij, zaradi nepravočasne priprave materiala za delo itd.)
—	razporeditev ljudi na delovna mesta (pri razporeditvi upoštevati zdravstveno stanje in ostale sposobnosti)
6. Ker se še vedno pojavljajo nepravilni odnosi med podrejenimi in nadrejenimi priporočamo organom samoupravljanja v EE, naj ob vsaki nepravilnosti odločneje ukrepajo kot dosedaj. V ta namen naj sie ponovno vpeljejo občasni strokovni sestanki z mojstri oz. vodilnim kadrom.
Priporočamo ODS naj najkasneje do 15. junija 1962 na svojih zasedanjih proučijo sklepe političnih aktivov in na podlagi teh sprejmejo konkretne ukrepe.
II.	Centralnim organom samoupravljanja priporočamo naslednje:
1.	Da ponovno proučijo upravičenost investiranja in realnost letošnjega finančnega plana.
2.	Da zadolžijo upravo podjetja, da skliče sestanke strokovnega kadra po posameznih EE po vprašanjih proizvodnje, kvalitete varčevanja, organizacije dela in odnosov ter podvzame konkretne ukrepe.
3.	Da zadolžijo vodje EE, da posredujejo ODS strokovne analize s področja proizvodnje in druge problematike (pri tem naj se poslužujejo že obstoječe dokumentacije in občasnih analiz.)
4.	Da zadolžijo upravo podjetja, da kot pobudnik skliče sestanek tekstilnih podjetij na Gorenjskem zaradi možnosti kooperacije (ne-izkoriščenost posameznih kapacitet, ozka grla itd.)
5.	V smislu splošnega varčevanja s finančnimi sredstvi naj se potovanja v inozemstvo omejijo na najnujnejše primere. Pri odločanju o potovanjih strokovnjakov v inozemstvo naj se poleg strokovnosti upoštevajo moralno-poli-tiične vrline strokovnjaka.
III.	Strokovnemu kolegiju priporočamo:
1. Da prouči možnost znižanja (perspektivno) števila izdelkov,
Prva seja skupščine sindikalne podružnice podjetja - in zaključki
Meseca aprila letos je bila sklicana prva redna seja skupščine sindikalne podružnice podjetja, na kateri je potekala razprava o problematiki gospodarjenja podjetja nasploh in o novih oblikah dela izvoljenih organov sindikata v podjetju. Na osnovi danega poročila O' poslovanju in ostalih problemih v podjetju, referata in živahne razprave, je
skupščina sprejela na zaključku naslednji sklepi Tovarniški odbor naj izdela zaključke prve seje skupščine po vseh nakazanih vprašanjih.
Zaključki sprejeti ma seji To-vamišikega odbora:
1. Vsi organi sindikata v podjetju, centralni in po ekonomskih enotah, morajo v letošnjem letu
Viličar nalaga zaboje v obrata II
posvetiti vso pozornost reševanju problemov poslovanja podjetja, in to predvsem:
—	izpolnjevanju planskih nalog,
—	povišanju storilnosti dela,
—	izboljšanju kvalitete proizvodov,
—	izvajanju investicij gospodarskega značaja in družbenega standarda,
—	zniževanju materialnih stroškov,
—	realizaciji planskih zadolžitev izvoza,
—	ustvariti enovitost podjetja z razvijanjem boljše organizacije in z izboljšanjem koordinacije v proizvodnji iri poslovanju.
2.	Proučiti dosedanjo' delitev dohodka in sistem nagrajevanja, kjer mora hiti težišče dela in razprav usmerjeno v pravilnike o delitvi CD. V sistemu nagrajevanja naj se ponovno proučijo skupinski in vezani akordi. Še posebej pa se morajo proučiti proizvodno-ekonomski učinki, ki naj ostanejo samo na tistih delovnih - mestih, kjer je možno postaviti resnično objektivna merila,
3.	Skrbeti je treba za poglabljanje decentralizacije samoupravnih organov z novimi oblikami dela, z večjim in medsebojnim sodelovanjem ODiS, z utrjevanjem njihovih komisij in z boljšim obveščanjem kolektiva o delu.
4.	Ukreniti je vse potrebno' za ustanovitev stanovanjske zadruge na podlagi že potrjenega predloga od skupščine.
5.	Utrjevati delo izvršnih odborov sindikalnih podružnic vseh ekonomskih enot ob upoštevanju osvojene nove organizacije dela v sindikatu.
6.	Potrdi se predlog prenosa materialnega poslovanja (sredstva članarine) na izvršne odbore sindikalnih podružnic ekonomskih enot s tem, da ostane ostanek članarine podružnici v višini 95%, skupščini pa se odvede 5%. A.
ker prevelik obseg le-teh znižuje proizvodnjo in produktivnost. Upravi podjetja se priporoča, naj čimprej začne proučevati perspektivni razvoj podjetja (v kateri smeri se bo podjetje razvijalo bombaž—sint etika).
2.	Da pri planiranju proizvodnje upošteva dejanske kapacitete. No-ve kapacitete naj se upoštevajo šele takrat, ko so sposobne za obratovanje.
3.	Da prouči možnost preskrbe rezervnih delov v primernih količinah. Prav tako priporočamo, da se poskrbi za redno vzdrževanje strojev in pravočasni remont na večjih strojih (tiskarski stroji).
4.	Da v prihodnje pravočasno poskrbi za prodajo strojev, ki se izločijo iz obratovanja (predhodni razpis — če nii interesentov odprodati stroje na Odpad.) Prav tako j e treba pregledati ves material v skladiščih, ki je za našo proizvodnjo neuporaben ter iga takoj odprodati (barve, kemikalije, strojni deli itd.), ker nam to v veliki meri obremenjuje obratna sredstva in prepotrebne skladiščne in proizvodne prostore.
5.	Da prouči organizacijsko strukturo obrata oplemenitilnice I, da se zagotovi racionalnejše izkoriščanje strojev, poraba materiala in racionalnejšo zaposlitev delovne sile ((proučiti potrebe po disponentu).
6.	Da prouči izkoriščanje zmogljivosti energetskih naprav v podjetju in organizira proizvodnjo tako, da se razpoložljiva domača energija enakomerneje troši.
7.	Da pospeši delo pri dokončni
postavitvi organizacijske sheme po posameznih sektorjih, zlasti sektorja priprave in organizacije dela. Sektor priprave in organizacije dela naj začne poleg drugega proučevati uvedbo delovnih nalogov in dispozicij za proizvodnjo po vseh fazah (osnovnega in pomožnega materiala ter časa). Prav tako naj se prouči potreba po formiranju	razvoj no-raziskovalne ga
oddelka.
IV.	Tovarniški komite in njegove komisije so dolžni:
1. Sklicati vse člane ZK, ki delajo na področju nagrajevanja (KSS, koordinacijske komisije im komisije za nagrajevanje v EE)
na sestanke, kjer na se razpravlja o kriterijih in merilih za čim stir mulativnejiše nagrajevanje.
2.	Ideološka komisija pri TK ZKS mora izdelati program študija na osnovi sklepov izrednega sestanka vseh komunistov vključno z materiali III. plenuma CK ZKJ in sklepi IK CK ZKJ. Komisija naj izdela program do kraja maja. Obenem mora izdelati poseben program študija za novo sprejete člane ZK in za kandidate za sprejem v organizacijo ZK.
3.	Kadrovska komisija pri TK ZKS mora izdelati kriterije za kaznovanje, in sicer:
—	za neizvrševanje in neupoštevanje sklepov partijskih forumov
—	za nedoslednost in nediscipliniranost v organizaciji ZK ali v katerihkoli družbenih političnih organih (kriteriji morajo (biti enotni za vse člane ZK, ne glede na položaj in funkcijo).
—	izdelati sistem zadolževanja članov ZK v partijskih, v družbeno političnih organizacijah in v organih samoupravljanja (Upoštevati strukturo članov po del. mestih, po spolu itdi.)
4.	TK je dolžan poskrbeti, da se do kraja junija preko OK ZKS skliče sest anek vseh TK ZKS tekstilnih podjetij, na Gorenjskem, na katerem naj se prouči možnost kooperacije, specializacije posameznih podjetij in način financiranja strokovnega šolstva (Tekstilni išolski center).
KOMUNISTI, KI DELAJO V ORGANIH SAMOUPRAVLJANJA, V DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJAH ALI V STROKOVNIH FORUMIH, SO DOLŽNI OBVEŠČATI OSNOVNE ORGANIZACIJE IN TK O IZVAJANJU TEH SKLEPOV.
Izvrševanje planskih nalog po osnovnih obratih
(dalje s prve strani) To seveda niso le prazne besede, temveč težka resnica, ki nas sili, da ponovno pregledamo, od A do 2 naše delo., določila in trenutne razmere, da jih analiziramo, da napake odstranimo in najdemo boljše in ekonomičnejše poti. Predvsem je tu važno vprašanje sistema nagrajevanja v ekonomskih enotah, kvaliteta naših izdelkov, varčevanje, odnosi, disciplina in tako dalje. Vsem tem im podobnim vprašanjem bo treba posvetiti največ pozornosti, da bi tako odpravili razne napake in škodljive posledice ter na kraju leta dosegli vsaj zadovoljiv uspeh. V nasprotnem primeru pa se bomo znašli v resnih težavah, ki so lahko usodne za naš nadaljnji razvoj im uspeh.
Vsem članom kolektiva zato svetujemo, naj vestno delajo, štedijo in pazijo' na omenjene faktorje, v korist sebe im kolektiva.
Izpolnjevanje planov za april po ekonomskih enotah:
Predilnica I: ef. kg: 96,8 % PredMnica II: ef. kg 115,4% Tkalnica I: tm 106,8 %
Tkalnica II: tm: 101,4 %
Oplemeniitilnica I: tm: 95,5 %; m2: 89,3%
Oplemeniitdiniea II: tm: 110,5 %; m2: 110,5%.
V aprilu - podjetje: v tm: 99,8 odstotka; m2: 95,5 odstotka.
Vse sile predvsem za izvoz!
Morda se bo komu zdelo čudne da sedaj tako zelo forniranno p vsej državi prav izvoz, vendar j to povsem razumljivo, ker je pra izvoz tisti važni faktor, ki edin lahko utrdi oziroma izboljša tr govinsiko bilanco naše države, h je sedaj še pasivna.
Dejstvo, da je bilanca pasivna je razumljivo, saj smo vsa povoj na leta imeli stalno znatno več j uvoz kot izvoz, in to pač zato, ke smo si vsestransko prizadevali, d; bi se gospodarsko osamosvojili Tak hiter razvoj predvsem indù s trije pa je terjal velika investi cijska sredstva, ki smo jih delni krili z najetimi inozemskimi poso jili, kar seveda znatno bremen našo plačilno bilanco.
Izravnava te bilance je zato naj važnejša naloga našega gospodar siva, pri tem pa bo odločilno vlo go odigral prav izvoz blaga, delo ma tudi turizem in podobno. Pra' zato je treba resno in zelo. priza devno stremeti za do skrajnost povečanim izvozom izdelkov, ii sicer predvsem v tiste države, k imajo čvrsto valuto, kot so: dolar marka, funt sterling, in druge.
Poleg te naloge, pa jasno nudi izvoz velike možnosti za hiter razvoj domače proizvodnje, ker omogoča nabavo raznih strojev in rezervnih delov v tujini ter hkrat cdpira -tudi tržišče za naše .proizvode.
Naše podjetje že vrsto let uspešno izvaža izdelke v skoraj vst večje države ter tako prinaša gospodarstvu dragocene devize, seh pa tako omogoča izpopolnitei strojnega parka in nabavo surovin. Razumljivo je, da bodo od govorni in merodajni forumi skušali ta izvoz še povečati, če lt obstojajo realne možnosti.
P. G.
Morda vam bomo tudi na tc vprašanje labiKo dali odgovor v naslednji številki.
Uredništvo
Spremembe v Kranjskem tekstilcu
strojih, o tehnološkem po-	ko pomaga, če se boste le
stopku in podobno, dalje ru-	poslužili vseh možnosti, ki
briko, v kateri boste imeli	jih imate; predpogoj je le,
Čeprav si urednik in ured-	zadevah, ki bi jih radi zvedeli	vogradnjah, organizacijskih	napisane osnove iz materna-	da sodelujete s svojimi pri-
niški odbor stalno prizadeva-	in poznali, razumeli, o njih	spremembah, o gradnji novih	tike, slovenščine, zemljepisa,	spevki, da nam svetujete, da
ta, da bi list Kranjski teksti-	razpravljali itd. Člani uredni-	stanovanj, o predvidenih re-	fotografije, avtomobilizma, ru-	nas obveščate o vseh drobnih
lec postal povsem glasilo de-	škega odbora bodo vse take	konstrukcijah in podobno),	briko za upokojence, samo-	in navidezno malenkostnih re-
lovnega kolektiva, je to ven-	in podobne želje in zahteve	Vsa taka in podobna vpraša-	upravne organe, iz drugih ko-	Čeh, ki so lahko zelo nevarne
dar težko izvedljivo zato, ker	prenesli na sejo uredniškega	nja bomo objavili pravočasno,	lektivov, naši uspehi in ne-	kolektivu, pač zaradi svojih
je sodelovanje neposrednih	odbora, ki bo potem na	se pravi takrat, ko boste s	uspehi, delo organizacij itd.	posledic. Skušajte pomagati
proizvajavcev v listu še vedno	ustrezni način skušal ustreči	svojimi nasveti in predlogi	Tudi vse te rubrike bodo pri-	povsod tam, kjer je potrebno
prešibko.	vaši zahtevi, če bo le mogoče, še lahko koristno vplivali na pomogle k obogatitvi lista, in pravilno, če pa vam vse-
Kaj je vzrok slabega	Da pa bi v prihodnje v krog izvedbo.	seveda le, ce nam boste po- binsko list ne bo kdaj odgo-
sodelovanja?	sodelavcev pritegnili še večje	omenjenih rubrik, magali in sodelovali.	varjal, potem nas kar lepo
Vzrokov je verjetno več število članov kolektiva in da komo uvedli še rubrike, v ka- Na kraju bi rekel še tole : odkrito obvestite, da vam bo-čeprav je odločilni vendarle bi dalje popestrili in izbolj- terih bomo objavljali strokov- List Kranjski tekstilec vam mo lahko ustregli, strah posameznika, češ : »Če šali tudi vsebino lista, smo ne članke o naših izdelkih, marsikje in skoraj vedno lah-	Urednik
kaj kritičnega napišem, me uvedli nekaj novih rubrik, in bodo pa potem zafrkavali in sicer: preganjali predpostavljeni.«
Če boste mislili in delali 1- Vprašanja in odgovori
Rezultati ankete o glasilu
tako, potem vam res ne more pomagati nobeden povsod tam, kjer je potrebno in nujno. Zakaj vas večina raje izbira druge poti — obrekovanje za vogalom, na poti domov in podobno — poti, ki niso niti poštene in pravilne niti tiste, ki peljejo k cilju, ki si ga želite.
Prej ali slej boste morali spoznati, da je možno razne napake in krivice odstraniti le z odkrito besedo pa naj bo to na raznih sestankih po obratih, na obratnih delavskih svetih in podobno ali pa preko tovarniškega glasila.
Če doslej tega niste izrabili, je morda deloma krivda tudi na nas oziroma na tistem, ki je nekako nepravilno sestavil •uredniški odbor; nepravilno v tem smislu, da v uredniškem odboru niso bili zastopani vsi osnovni in ostali obrati, kar bi znatno povečalo povezavo članov kolektiva z uredniškim odborom. Zato je novoizvoljeni Uredniški odbor že določen v takem smislu, in upamo, da bo to v vašo korist in tudi v korist glasila samega. Vsem članom kolektiva svetujemo, naj se posvetujejo v svoji ekonomski enoti s članom uredniškega odbora o vseh tistih vprašanjih, in problemih, ki bi jih bilo treba objaviti v glasilu, o vseh tistih
V	tej rubriki bomo objavljali vsa tista vaša vprašanja, na katera boste želeli odgovore, pojasnila in drugo. Lahko so ta vprašanja s področja proizvodnje, prodaje, upravljanja, finančnega poslovanja, izvajanja rekonstrukcij in izboljševanja družbenega standarda, delitve dohodka in osebnih dohodkov, medsebojnih odnosov, discipline itd.
Kot rečeno, boste vprašanja lahko iznesli članu uredniškega odbora, lahko pa jih napišete tudi na list papirja — seveda se morate tudi podpisati — ki ga boste potem vrgli v skrinjico uredništva.
2.	Kaj pravijo in kako mislijo člani kolektiva
V	tej rubriki boste lahko svetovali, razpravljali in kritizirali delo kolektiva, samoupravnih organov, uprave, organizacij itd., seveda če bo vse to imelo trdno osnovo, če bo objektivno in koristno.
3.	Vprašanja uredništva, uprave, samoupravnih organov, organizacij
V	tej rubriki bodo omenjeni organi spraševali vas, člane kolektiva in predvsem neposredne proizvajavce, kaj menite in predlagate o tej ali oni zadevi (o pravilnikih, no-
5.	maja je bila izvedena v podjetju anketa o tovarniškem glasilu KRANJSKI TEKSTILEC. Anketa je Imela 10 vprašanj, na katere so anketiranci vsestransko odgovorili; škoda je le, da j.e bilo anketiranih le 100 članov kolektiva (zajete so bile vse ekonomske enote!), kar ne predstavlja niti 3 odstotke zaposlenih. Kljub vsemu pa je anketa bila izvedena zelo dobro, njeni rezultati pa nam bodo v korist pri urejanju glasila.
in Se podatki
Kot rečeno je bilo anketiranih 100 ljudi, od tega jih je bilo 45 moških in 51 žensk (štirje anket niso oddali!).
NA VPRAŠANJA SO ČLANI ODGOVORILI TAKOLE:
1.	Ali berete tovarniški časopis
Da — 95 akentiramcev
NE - 1
2.	Ali preberete ves časopis?
DA - 88
NE - 6
Brez odgovora — 2
3.	Kaj vam v časopisu posebno ugaja?
(moški) Leteči čolniček — IV odgovorov, problematika podjetja 10, ugaja vse — 6, članki o razvoju podjetja — 3, reportaže — 2 itd.
(ženske); Leteči čolniček — 23, problematika podjetja — 10, moda — 10, zabavna stran — 4 iitd.
4.	Kako vam je časopis razumljiv?
Dobro — 70
Srednje — 26
5.	Ali je v časopisu dovolj, preveč, premalo slik?
DOVOLJ - 46
PREVEČ - 1
PREMALO - 42
6.	Kaj vam v časopisu ne ugaja?
Na vprašanje ni odgovorilo 29
moških in 34 žensk. 11 jih je odgovorilo, da jim ugaja vse, šestim
ne ugaja leteči čolniček, 5 ne ugaja moda, preostalim osmim pa: predolgi članki, spačenke, politični članki, križanke in enemu vse ne ugaja.
7.	Ste s časopisom na sploh zadovoljni?
DA - 62
DELNO - 30
NE - 2
8.	Kaj si želite, da bi v časopisu še objavljali?
Kako posluje podjetje, sklepe CDS in ODS, roman v madaljeva-nju, karikature, slikanico, delo posameznih sektorjev, izvrševanje plana po e. e., šport, sklade podjetja, dogodke izvem podjetja, tržišče, o filmih, recepte za gospodinje, probleme obrata
9.	Zakaj ne dopisujete v časopis?
44 jih na vprašanje ni odgovorilo, ostali pa so odgovorili takole: nisem sposoben — 21, premalo časa — 20, ne vem kaj — 4, ker vse ne objavijo — 3; in še po en odgovor: prenizek honorar, strah, ni
primerne teme, urednik je preveč natančen.
10.	Ali imate kakšno posebno željo ali pripombo?
72 jih' na vprašanje ni odgovorilo, ostali pa takole: po' dva odgovora: naj bi časopis izhajal na 14 dni, da bi ga redno dobivali, več slik, več humorja; in po en odgovor: več intervjujev z delavci, notranje politični dogodki, sklepi CDS, skice novitet, o prosti soboti, več otroške in moške mode, diskusije s sestankov, roman, novosti in novice izven naše države, več nasvetov za može, higiena v obratih itd.
Ce predpostavimo, da bi nekako v istem razmerju odgovoril sikoraj ves kolektiv, potem je zaključek ta, da vam časopis kar odgovarja.
Vašim željam bomo skušali -ustreči takoj, le z romanom v nadaljevanju bo bolj težko, predvsem za vas, ker 'boste nanj morali čakati kar tri 'tedne. Urednik
»Zanimivo
Preberite!
Ustanovili bomo stanovanjsko zadrugo
Zaradi še vedno velikega stanovanjskega problema, ki je v našem podjetju in ker tekoča gradnja stanovanj, zaostaja za dejanskimi potrebami, je bila na tovarniškem odboru sindikalne podružnice podjetja v maju razprava o možnosti ustanovitve stanovanjske zadruge. Tovarniški odbor je na tej seji na podlagi razprave in opisa stanovanjskega problema sprejel tudi sklep, da se stanovanjska zadruga ustanovi, hkrati pa predlaga še naslednje:
1.	Stanovanjska zadruga naj začne z gradnjo montažnih hišic, zadružnih vrstnih hiš (dvojčki, če-tvorčki itd.) in z gradnjo večjih zgradb (odprodaja stanovanj).
2.	Takoj naj zadruga začne z gradnjo montažnih hišic, ker so za to gradnjo že dani realni pogoji. Za to gradnjo se predlaga:
a) Od 50 predvidenih montažnih hišic se rezervira 15 hišic za socialno ogrožene družine. Te hišiice se dogradijo v celoti s sredstvi podjetja.
b) Dati je treba možnost odkupa hiš zadružnikom in:
—	urediti lastninsko pravico zemljišča, ki naj pripada zadružniku po izplačanih obveznostih
—	postaviti rok lastništva,
—	postaviti rok minimalne zaposlitve, ki naj bo najmanj 6 let od najetega posojila,
—	vpeljati in zajamčiti samoprispevek zadružnika, fci naj ga položi najkasneje ob prevzemu hiše. Prispevek naj bo vsaj 10 odstotkov od celotne vrednosti zgrajene hiše.
—	prednost odkupa hiš imajo:
1. prosilci za družinska stanovanja, ki imajo že vložene prošnje,
2. prosilci, ki že imajo družinska stanovanja, ki so last podjetja,
3.	prosilci, ki imajo dobra stanovanja in je omogočena zamenjava stanovanja'z enim od prosilcev našega podjetja — pogodbeno!
4.	prosilci, Id se vozijo na delo z javnimi prometnimi sredstvi', za katere mora podjetje mesečno vozovnico plačevati
5.	vsi ostali prosivcd.
—	pri vsaki skupini prednostnega odkupa hiš je treba vpeljati prioritetno listo na podlagi čim večje udeležbe od minimalnih 10 odstotkov navzgor,
—	obroki odkupa pri naši zadrugi naj bodo isti, kot pri zadrugi stanovanjskega sklada ObLO Kranj,
—	pričetek plačevanja obrokov naj se postavi z rokom dograditve.
c)	Sklicati se mora občni zbor zadruge najkasneje do 6. junija 1962.
d)	Do tega roka je treba izdelati pravila zadruge in urediti vse ostalo.
Da se vse pravilno izvede, se zadolži socialno službo in pravno službo ter obralo vodstvu vzdrževalnih obratov I.
Dopolnjeni predlog naj socialni služba oziroma vodja te službe predloži UO podjetja v potrditev.
ZANIMIVO
Marsikoga verjetno zanima, kako je trenutno z našo prodajo. Na seji Centralnega delavskega sveta podjetja je bilo povedano, da prodaja ne dosega postavljenega plana, da pa so izgledl v prihodnje že boljši.
Seveda so to dokaj skopi podatki, fci ne bodo nikogar zadovoljili, vendar upamo, da vam borno že v prihodnji številki lahko objavili obširnejši članek, ki bo poleg prodaje obdelal tudi prodajo naših izdelkov v inozemstvo in nabavo surovin ter ostalega materiala.
Če kakšnega člana kolektiva zanima vprašanje nekdanje Zvezde mu bomo v prihodnji številki radi razmere pojasnili, mora pa seveda poslati uredništvu vprašanje s svojim podpisom.
Kot vidite napreduje tudi asfaltiranje ceste vzdolž predilnice m tkalnice v obratu I. Čeprav gre zadeva po polževo, boste tako enkrat vendar dočakali srečni dogodek, ko boste tudi v slabem vremenu lahko udobno hodili na delo v omenjena obrata, predvsem pa se bodo' oddahnili vozači kar.
Skoda pa je, da gradnja obrežnega zidu sedaj kar stoji in je zato ureditev ceste na tem območju nemogoča. Kakšni so tu izgledi, pa verjetno niti sam zlodej ne ve.
Industrijski vodnjak je končno gotov im tudi že v pogonu
Kaj je narobe v oplemenitilnici I?
Notica pod rubriko »Zanimivo^ Po izračunu na podlagi stati- vidno manjšajo in upravičeno je
predvidevanje, da bodo do sredine junija padle na normalni ob-
prejšnji številki Kranjskega stične zmogljivosti strojev in ope-tekstiica me je vzpodbudila, da rativnega plana je v aprilu letos napišem nekaj o proizvodnji, kva- zmanjkalo apreterskih kapacitet seg, ki je potreben za nemoteno li,teti in raznih težavah v ople- za 375.000 m tkanin. Torej tu ne obratovanje.
menitdlmici I. Tudi kritike na ra- gre le za 80 kosov, ki so navedeni Naj omenim v zvezi s proizvod-čun tega obrata, ki so bile izne- v omenjeni notici, temveč za več njo še nekaj težav. Ne samo sene na obratnih sestankih ter po- stotisočev metrov tkanin, ki so se apretura, temveč tudi kosmatilni-sebno še na sestankih političnega nabrali v nedovršeni proizvodnji ca, pregledovanje tiskanih tkanin, aktiva v zvezi s predelovanjem in zatrpali že tako zelo omejen dekoratirauje in adj usidran j e so
operativni prostor v obratu. zaradi odločnega premika asorti-Negativne posledice takega sta- menita v smislu dviga količin zim-
sklepov CK ZKJ, terjajo pojasnitev nekaterih pomanjkljivosti in iskanje pravilnih ukrepov za njih odstranitev. Nekaj v tem smislu želim doprinesti s tem člankom, ki pa v določeni meri izraža moja osebna opažanja in
nja so oči vidne:
skiti izdelkov na račun izvoza iz-
—	ni se izpolnjeval operativni redno obremenjena. Ta dvig zna-plan;
—	prekoračevali so se termini za izdelavo izvoznih izdelkov;
—	skladišče ni dobivalo zadost-
ša npr. v (maju nasproti lanskemu povprečju kar 43 odstotkov. Da bi to kolikor mogoče obvladali, se kosmatilnici posojajo de-
Dvigmdlo se je število pregledo-valk in dekatirke delajo tudi v — kopičenje in predolgo stanje ppepj izmeni. Proizvodnja v ad-
ugotovitve, zato naj bd ga drugi ^ fe„ueiu sedaj idočih izdelkov	z dragah	”
člani kolektiva dopolnili odnosno /a domače tržišče; popravili.
V oplemenitita ci I se je v zad- tkanin v obratu se je slabo odra- justimem oddelku pa je ogrožena njih petih letih na podlaga delne žalo na njih kvaliteti;	zaradi slabega zdravstvenega, sta-
rekonstrukcije in boljšega izkori-	— zmanjkovati je	pričelo miz	nja mnogih	delavk, ki pogosto
ščanja strojev dvignila proizvod-	za odlaganje blaga,	kar je zavi-	iz0.stajajo od	dela in odhajajo na
nja za okoli 50 odstotkov. Upra- ralo proizvodnjo v vseh fazah; klimatsko zdravljenje, zato bo vičeno smo lahko pričakovali, da _ na osnovi takega stanja, ki treba nastaviti nekaj novih zdrase bo naraščanje proizvodnje na- je negativno vplivalo na višino vq, delavk.
daljevalo tudi v prvih mesecih le-	osebnega dohodka,	je osebno	v podatkih	o izpadu proizvod-
tos, vendar so nastale nepredvi-	razpoloženje zaposlenih padalo, s	^ je p0S©bno visoka postavka za
dene težave, zaradi katerih	je	tem	pa tudi	delovna	vnema.	kvadratne metre. Razlog za	to je
obrat ostal celo pod planirano	ko-	v	maju se	položaj	vidno zbolj-	iskati v planiranju pretiramo ve-
ličino izdelkov, posebno pri kva- šuje. Na sestanku, ki ga je skli- s<);ke po,vprečne širine tkanin v dratnih metrih. Izpad znaša	do	cal	glavni	direktor	z vodečimi	prvih mesecih tega leta na	račun
kraja aprila že 3,5 odstotka v	trn	osebami iz	obrata konec aprila,	„ovomontiramega filmskega	avto-
in 9,9 odstotka v kvadratnih me- je bilo sprejetih več sklepov, ki trih osnovnega plana. Zanimiva naj hi imeli predvsem naslednje je ugotovitev, da se je to pot kot pozitivne posledice: ozko grlo proizvodnje pojavila ožja — zmanjšati nedovršeno proiz-aprelura, kjer oba razpenjata)- vodmjo;
sušilna stroja, ki sta sicer v obra- — v rokih izdelati predvidene tovanju vse tri izmene, nista bila količine izvoznih artiklov, in
več kos svojim nalogam. Te niso - istočasno izdelati zadostne	smo dobili šele pred krat-
samo, da morata dnevno apreti- kobrine letnih artiklov za doma- kim> pa tudi sicer uvajainje teh rati nad 90.000 tm tkanin, te)m- ce trzisce.
več morata sušiti tudi vse tkani- Prvi ukrep, maj se delo pri razne iz rejomskega prediva (ceivola) pen j a,In o- sušilni h strojih orgamizi-pred tiskanjem im po pranju, kar ra tako, da so v obratovanju tudi velja tudi za vse tiste izdelke, ki med odmori, se je izvedel takoj, so posebno občutljivi in 'ki se v hkrati pa je bilo z oplemendtilmi-prejšnjih fazah obdelave, posebno co II dogovorjeno, da prevzame pri mercerdziramju, toliko uskoči- od našega obrata del tkanin v srnjo, da jih ni moč v enem samem šenje in apretiramje, kar je bilo prehodu skozi stroj raztegniti na možno izvesti tako, da je pogna-
mata im širokega tiskarskega stroja Primtmaster. Ta dva namreč lahko polno proizvajata le tedaj, če je zanju pripravljenih dovolj širokih šablon odnosno valjev, prav v tem pogledu pa imamo največje težave. Gazo za široke
nološkega procesa v šablonami napreduje precej počasi. Za graviranje dolgih valjev so v obstoječi gravuri slabi pogoji in njih izdelava zato zelo dolgo itraja. — Sele nabava etmulzirne naprave za dolge valje, ki bi omogočila njih fotograviranje (nabava je še problematična!), bo dala osnovo za hitrejšo izdelavo valjev in s
njem krivcev, temveč s stalnim nadzorom, proučevanjem delavcev in skupinskimi delovnimi sestanki v vseh oddelkih. Po drugi strani pa bi bilo želeti, da se postopoma odpravijo objektivni faktorji, ki slabo vplivajo na kvaliteto, to je da se bistveno popravi zgradba obrata (sedi, dvojna zasteklitev strešnih odprtim, obnovitev poda, klimatizacija), generalno popravijo zastareli stroji, uvede rednejše vzdrževanje in strokovnejše mazanje strojnih naprav, izboljša transport, nabavi več primernih šivalnih strojev in podobno.
Doslej sem v glavnem opisoval le tehnične težave v našem obratu. Naj prizadeti (med katere sodim tudi sam) pravilno ocenijo še moje mišljenje o megativoiih pojavih subjektivnega značaja. — Predvsem sodim, da je poslovanje vodstva obrata že dokaj zaostalo za razvojem in obsegom proizvodnje, kar se odraža v raznih oblikah. Tako ni prav, da se člane obratnega vodstva obremenjuje s celo vrsto adlministrativ-nih poslov, ki jih odtegujejo od njihove osnovne naloge, to je organiziranja in vodenja tehnološkega procesa. Za izdelavo vseh mogočih pianov, analiz, notranjih predpisov, za nabavo osnovnih in pomožnih materialov, pripravo dela itd. obstojajo ali bi morale obstojati v okviru obrata ali splošne uprave specialne službe, ki bi vodstvu obrata mudile pomoč pri izvajaaiju (njihove osnovne naloge, ne pa obratno, da glavno breme te papirnate vojne in drobnega dela leži prav aia njem. Tudi preobremenjevamje z vsemi mogočimi funkcijami marsikomu vzame časa, da trpi njegovo strokovno delo. Seveda to ni vse. Notranje . organiziranje de-vse. Notranje organiziranje delitve dela, razpravljanja o tehnoloških problemih, prenašanja direktiv na podrejene, konkretnih
zadolžitev in odgovarjanja za njih izvedbo itd. je vse prešibko in zato le prepogosto pride do tega, da se direktive med seboj križajo, da obremenitev ni enakomerno porazdeljena isl. Težave so tudi v tem, da razpolaga obrat s pireimalim številom strokovno usposobljenega im preizkušenega kadra, zato je neposredna kontrola nad tehnološkim procesom prešibka, to pa končno vodi do napak v organizaciji dela in večjega procenta neregularnih tkanin. Rešitev teh nedostatkov je v precejšnji meri ležeča na nas samih, pomagati pa bi morali tudi ustrezni sektorji splošne uprave. Točnejša razdelitev delovnih področij bo sama po sebi dvignila odgovornost posameznih vodilnih oseb v obratu, obenem pa narekovala nujno potrebo po pogostejših strokovnih razgovorih in posvetovanjih. Vzgoja in številčno jačanje mojstrskega kadra je logična posledica vedno popolnejše avtomatizacije obrata, potrebno pa je tudi prav na mojstre preložiti več osebne odgovornosti za proizvodnost in kvaliteto v njihovih oddelkih. Mnogo bolj kot doslej se mora občutiti vpliv obratnega delavskega sveta in političnega aktiva, ki naj budno zasledujeta vse pojave v obratu in pomagata reševati težave, ki zavirajo boljši ekonomski uspeh na-' še enote. Vse to in še marsikaj je moč izboljšati, seveda ne od danes na jutri, temveč postopoma in s trajnim učinkefm.
V tako heterogenem in v proizvodnem pogledu kompliciranem obratu kot je oplemenltiinica I, je seveda še mnogo problemov, ki niso mogli biti opisani v okviru tega članka. Že to pa bo zadostovalo kot pojasnilo na iznesene kritike in kot osnova za nadaljnje prizadevanje pri odpravljanju nedostatkov v obratu.
Inž. Mirko Pogačnik
^•ih končno (komercialno) širino, la svoj razpenjalno-sušilni stroj tem tudi" boljše izkoriščanje Print Količina slednjih pa se je v zad- m delno tudi Artos-susilmco v njih mesecih zaradi posebnih tretjo izmeno. Že doslej nam je kvalitetnih zahtev pri nekaterih obrat II nudil nekatere usluge, izvoznih izdelkih močno povečala npr. kalamdriranje širokih tkanin,
(npr. luženje rineta ip.). Ce smo beljenje in delno barvanje izdel-torej na razpenjalno-sušilaiih stro- ka 151 ter predkosmatenje in be-jih hoteli pravilno pripraviti za- Ijenje izdelka 256, kolikor ga tke-dostne količine tkanin za tiskar- jo v tkalnici II. To sodelovanje no m po pranju posušiti vse orne- je v korist podjetju, ker se kapa-njene izdelke, je nujno prišlo do citete v plemeuitilnici II bolje iz-kopičenja tiskanih tkanin vse od koriščajo in se hkrati omogoča
mastra.
Mnogo upravičene kritike leti na račun kvalitete naših izdelkov. S tem ni mišljeno, da je padla povprečna kvaliteta tkanin. Ta se celo stalno dviga, saj je vedno več kompliciranih vzorcev, vedno več tkanin se meroerizira, vedno več je permanentnih apre-tur ist., naravna posledica tega
januarja sem, ki jih oba stroja	obratu I,	da izvaja tiste operaci-	J?	je	**#J*«»*	neregularnega
zaradi preobremenjenosti nista	je, ki jih zmore glede na svojo	af?a'	Seveda	80	v	zrnoù	tasta,	ki
uspela apretirati, kljub temu, da	strojno	opremo (permanentne
sta dodatno obratovala (samo v	apreture	i. sl.). Zaloge tiskanih
aprilu) in nedeljske dopoldneve, tkanin se sedaj v našem obratu
Na sliki cesta pred zgornjim delom tkalnice in novim prizidkom
predilnice
trdijo, da je to zadostno opravičilo, kajti mnogo blaga gre v ostanke zaradi malomarnega odnosa nekaterih do skupne imovine. Ali je potrebno in dopustno, da si nekateri delavci brišejo obraz in roke ter celo čevlje kar v blago na mizah, da porivajo blagovne valje prav o-b mize in se olje v ležajih valjev odtisne na tkanino, da nestrokovno in pretirano mažejo strojne dele in olje nato kaplja na blago, da blago in mize ne sortirajo lepo na za to določenih mesitih, zaradi česar so drugi zadevajo z vozički obuje in ga mažejo itd.? Res je poslopje obrata slabo grajeno, zaradi česar ob hladnejšem vremenu kaplja voda od šedov in se na tleh zbirajo luže, pod je razbit in valovit, pa tudi prostora nam primanjkuje, vendar bi se mnogo od tega, kar sem navedel, dalo z malo več zavesti in volje odpraviti. V tako velikem obratu pa je skoraj nemogoče ugotoviti vse kriv-ce in jih primerno kaznovati, kar ^ seveda nekateri tudi izkoriščajo. Se hujše so napake, ki nastanejo zaradi neznanja ali malomarnega odnosa do dela, kot je trganje robov tkanine v prižemah, slabo sušenje ali gube v tkaninah, ki se noftolirajo ali tiskajo, grobe tiskarske napake, nepravilno pranje tiskanih tkanin, uhajanje blaga iz prižem pri apretäranju in zato njegova neenakomerna širina, luknje v blagu, neprimerno šivanje kosov itd. Vse 'to mi moč bistveno izboljšati le z opozarjanjem in kazmova-
Prispevajte za dograditev zdravilišča na Debelem rtiču
Na Debelem rtiču p,ri Kopru se stanju, pripombe in opažanje otro-ze vrsto let zdravi v poletnih me- kovega učitelja, terenskega zdrav-secih po 180 .otrok v petih izme- nika in staršev. Grupa strokovnja-nah. Ti otroci so vsi bolehni ali • kov, ki jim je otrok na Debelem bolni. Na Debeli rtič prihajajo rtiču zaupan, vpisuje v spis svoja predvsem taki, ki imajo razne nev- opažanja in ugotovitve ter rezul-roze, kronična vnetja ušes, obnos- tate preiskav. Skupaj ugotavljajo nih^ in čelnih votlin, grla, sopii, vzroke otrokovega stanja in odre-k'0'zne bolezni in astmo — zlasti še jajo način zdravljenja za časa bi-zivenega izvora, za katero otroci vanja na Debelem rtiču, vse češ če obolevajo.	Vsa opaianja ■„ usaPo>vitve spo_
Za zdravljenje teh bolezni ni po- roči zdravilišče staršem otrok, trebno niti primemo zdravljenje v zdravstveni ustanovi in šoli, v pobotnici, prav tako jih ni mogoče sameznih primerih tudi organom obravnavati v ambulantah. Naj- socialnega varstva. Ko otrok od-manj pa je primerno za take otroke ide iz zdraviliša, prejmejo ti tudi bivanje v raznih kolonijah in le- nasvete in priporočila za nadaljnje tavanjih.	'	ravnanje z otrokom tako doma ka-
Za vse zgoraj naštete bolezni je kor tudi v šoli. obmorska klima, zlasti pa blaga	Ko ho 2drm>ilišČe dograjeno, bo
klima na rtiču izredno ugoden	magio sprejeti do 500 ,otrok ^ L
faktor pri zdravljen,u. Kopanje m psovalo bo preko vsega leta, kar
*™?enle >' posebe,l ur/’er- P°, p0' dosedaj ni bilo mogoče Sprejemalo trebi je tudi individualno odmer- bo tudi prediohke ,otrokl jeno. Hrana ije visoke bmloske vred- -,	li- ,
nosti in je prilagojena posameznim j ■°.tjiei. , se, bodo morali starostnim skupinam otrok. Otroci zdravvh daljši cas, bo na Debelem pa se obravnavajo po posebnih rtlcu. P'oskrbljeno tudi za solski metodah, ker za zdravljenje pred-	da ot,r0Cl ne hod° Mtelekt“-
vsem bolezni, ki so psihičnega iz- a no
vora, ne zadostuje samo zdravni-	Dragi starši in prijatelji mladine!
kova pomoč in odgovarjajoča me-	Prispevajte h dokončni izgradnji
dicinska terapija, pač pa je nujno zdravilišča na Debelem rtiču s tem, sodelovanje še pedagoga, psihologa da vzamete bon za 300 oziroma in socialnega delavca.	1000 dinarjev. Tako boste poma-
Nesporno je, da je zdravje člo- ga,U’ da d'ok;anin° dogradimo to veka, še posebej pa velja to za otro- edmstveno obmorsko zdravilišče v ka, ki je mnogo bolj občutljiv, v ^^0^em'll-
največji meri rezultat vplivov iz Če bo vsak zaposlen občan v okolja in rezultat medsebojnih od- Sloveniji daroval vsaj 300 dinarjev nosov. Zato je treba pri obravna- za dograditev zdravilišča na Debe-vanju tako prizadetih otrok iskati	rtiču, nam je dograditev zdra-
korenine obolenj v njihovem oko- vilišča v l. 1963 zagotovljena! lju Za uspešno zdravljenje pa je Skrbno hranite bone po 300 din treba vpliv teh faktorjev vsaj orni- ali 1000 din, ki jih prejmete ob liti, če že ne povsem odstraniti, vplačilu vašega prispevka. S tem Zato zahteva to delo poleg zdrav- boste vedno dokazali, da ste tudi mka se sodelovanje pedagoga, psi- Vi pomagali Rdečemu križu Slove-hologa in socialnega delavca. Taks- nije pri dograditvi tega edinstveno — grupno — obravnavanje vsa- nega mladinskega zdravilišča na kega otroka posebej je torej osnov- našem slovenskem morju in tako
značilnost mladinskega zdravi- omogočili •ozdravljenje našim bol-lišča na Debelem rtiču. O vsakem nim otrokom, otroku vodi zdravilišče poseben I
spis, ki vsebuje poleg zdravstvenih	OBČINSKI ODBOR RK
podatkov tudi podatke o socialnem	KRANJ
DISCIPLINSKA ODGOVORNOST
Delovna disciplina je eden od osnovnih pogojev za uspešno poslovanje gospodarske organizacije. Ce ne bi bilo reda po obratih, vestnosti in poštenja pri vseh članih delovnega kolektiva ter pravilnih odnosov med vsemi zaposlenimi, podjetje ne bi moglo uspešno in pravočasno izvrševati svojih nalog. Ta red pa je možen le, če vsi dlani delovnega kolektiva vestno opravljajo svoje dolžnosti im, se vzdržujejo vseh dejanj, ki bi ta red motila in kršila delovno disciplino.
Nekatera osnovna določila o delovni disciplini in disciplinski odgovornosti vsebuje že zakon o delovnih razmerjih. V ostalem pa ta zakon pravi, da gospodarska organizacija samostojno ureja s svojimi pravili oziroma s pravilnikom o delovnih razmerjih delovno disciplino in odgovornost delavcev za njene kršitve — a to v skladu z določbami zakona o delovnih razmerjih.
Zakon pravi,, da so vzdrževanje in krepitev delovne discipline ter ustrezni disciplinski ukrepi naloga delovnega kolektiva oziroma organov gospodarske organizacije. Delavna disciplina oibsega določene delovne dolžnosti in obveznosti, kako mora ravnati delavec med delom ali v zvezi z delom.
Osnovne delovne dolžnosti delavca so naslednje:
—	da varuje družbeno premoženje, vlaga v delo vse svoje osebne in strokovne sposobnosti in smotrno uporablja vsa proizvajalna sredstva;
—	da osebno in ob svoji odgovornosti opravlja delo v podjetju, da pri tem izpolnjuje vse delovne obveznosti in dolžnosti, ki izvirajo iz delovnega razmerja in iz pravilnika o delovnih razmerjih;
—	da je na svojem delovnem mestu in da tam dela v celotnem predpisanem delovnem času; v določenih primerih pa mora delati tudi preko predpisanega rednega delovnega časa;
—	delavec se tudi ne sme odstraniti s svojega delovnega mesta 'brez dovoljenja pristojnega voditelja;
—	da v 24 urah obvesti podjetje, če iz kakršnegakoli razloga ne more priti na delo in obenem navede razlog svoje zadržanosti.
V pravilniku o delovnih razmerjih, ki ga je sprejelo naše .podjetje, so navedene nekatere nadaljnje osnovne dolžnosti delavcev, med, katerimi bi omenili naslednje:
—	da se po izteku letnega dopusta, bolniškega dopusta ali izrednega dopusta javi na delo v začetku rednega delovnega časa;
—	da v slučaju kakršnegakoli drugačnega izostanka na dan nastopa dela svoj izostanek verodostojno opraviči;
—	da izvršuje naloge predpostavljenih točno in pravilno ter da ne kritizira naloge in postopke predpostavljenih zlonamerno in z namenom rušenja delovne discipline;
—	da se natančno ravna po predpisih za higiensko tehnično zaščito in varnost pri delu in da uporablja varnostne naprave in zaščitna sredstva; vsak nedostatek in nepravilnost na strojih, napravah ali zaščitih sredstvih mora takoj prijaviti svojemu pr edpostavl jenemu ;
—	da se točno drži predpisov o preprečevanju požarov, zlasti še, da ne kadi v obratnih prostorih;
—	da si ne prisvaja imovine podjetja in da z njo samolastno ne razpolaga;
—	da čuva vse podatke, do katerih je prišel pri delu, kot uradna tajnost; zlasti je prepovedano vsako fotografiranje, če ni za to izdano posebno dovoljenje s strani pristojnih organov;
—	da ne uživa alkoholnih pijač pred nastopom dela ali celo med delom in da ne prinaša v podjetje nobenih alkoholnih pijač;
—	da se napram ostalim delavcem vede vljudno in tovariško ter da morebitne spore rešuje na tovariški način; za nepravilno ravnanje drugih pa si ne sme iskati zadoščenja sam, marveč mora tak primer prijaviti predpostavljenemu vodji radi nadaljnjega postopka.
Delavec odgovarja disciplinsko, če krši delovno disciplino, bodisi da stori to namerno ali pa iz malomarnosti. V slučaju, da delavec zagreši težji prestopek, ki je kazniv -tudi ,po kazenskem zakoniku ali po zakonu o prekrških, bo za tako dejanje kaznovan v podjetju z disciplinsko kaznijo; razen tega pa še s strani rednega sodišča oziroma sodnika za prekrške.
Kar se tiče disciplinskega kaznovanja v podjetju, je treba poudariti, da se mora disciplinski organ, ki kazni izreka, držati gotovih predpisov glede postopka in izreka kazni. Predvsem delavec ne sme biti disciplinsko kaznovan, če ni bil predhodno zaslišan. Izjema velja le v primeru, če se delavec brez opravičenih razlogov noče odzvati pozivu na zaslišanje. — V tem primeru se ga lahko kaznuje tudi brez zaslišanja. V vsakem drugem primeru pa se delavca mora zaslišati, da tako lahko navede, če je prijava zoper njega sploh točna, ozir. da navede razloge, ki njegovo krivdo olajšujejo ali pa ga celo opravičujejo. Popolnoma nepravilno je torej, če se disciplinska kazen izreče zgolj na podlagi prijave mojstra ali drugega predpostavljenega vodje 'brez zaslišanja prizadetega delavca. Za vsako disciplinsko kazen se tudi mora izstaviti delavcu disciplinska odločba. Na tej odločbi mora biti jasno navedeno zaradi katerega dejanja je delavec kaznovan, kakšen prestopek je s svojim dejanjem zagrešil, razen tega pa mora biti odločba tudi obrazložena in imeti pravni pouk o pravici do pritožbe. Nepravilna je odločba, ki opravi vse skupaj s par besedami, kot na primer: »Se kaznuje z 200 din — zaradi nediscipline« ali »Se kaznuje
s 500 din — po prijavi mojstra«; ni pravilno, če disciplinski organ smatra, češ, prizadeti bo že vedel, zakaj je kaznovan; disciplinska odločba mora biti sestavljena tako, da iz nje lahko razbere tudi nekdo, ki mu zadeva sploh ni poznana, kaj je dotični delavec zagrešil oziroma zakaj je kaznovan. Razumljivo pa je, da mora biti disciplinska odločba predvsem objektivna in pravična. Pri izvajanju disciplinskih ukrepov mora biti merilo za vse člane delovnega kolektiva enako. Nepravilno bi bilo, če bi se proti nekaterim izvajali vsi disciplinski ukrepi, drugim pa gledalo »skozi pnste«. Iz tega pa seveda ne moremo zaključevati, da bosta za enako dejanje dobila dva delavca popolnoma isto kazen. Razlika je, če je nekdo zagrešil nek prestopek prvič, ali pa že večkrat; razen tega je treba pri izreku kazni upoštevati tudi vse ostale okolmosti: vestnost in marljivost delavca, odkritosrčnost pri zaslišanju in obžalovanje prestopka, stopnja krivde in tako dalje.
Kršitve delovne discipline ločimo na hujše in ■lažje. Po našem pravilniku o delovnih razmerjih se smatrajo za hujše kršitve delovne discipline:
—	ponareditev listin ali dajanje nepravilnih podatkov z namenom, da bi se preslepila gospodarska organizacija in ki utegnejo vplivati na sklenitev, trajanje in prenehanje delovnega razmerja;
—	zloraba položaja ali prekoračenje danega pooblastila;
—	vsako dejanje oziroma opustitev, ki ovira ali onemogoča pravilno delovanje gospodarske organizacije;
—	.povzročitev premoženjske škode gospodarski organizaciji z malomarnim ali nevestnim opravljanjem svojih dolžnosti;
—	opustitev ukrepov za, varnost delavcev ali zaupanih stvari ali premajhna skrb za take ukrepe; neupoštevanje ukrepov za higiensko in tehnično varstvo pri delu;
—	neupravičena oziroma nedovoljena odklonitev izvršitve delovnih nalogov, ki jih izdajo' pristojni organi;
—	neupravičena uporaba denarja ali zaupanih stvari, zlasti vsako prisvajanje imovine podjetja;
—	prihod na delo v pijanem stanju ter pijanost med delom;
—	neupravičen izostanek z dela preko 3 dni;
Prizidek predilnice je bil ves okrašen in pripravljen na otvoritev in na praznovanje 1. maja
— povzročanje nereda ali pretepa v podjetju.
Za hujše kršitve delovne discipline izreka kazen disciplinska komisija," 'ki jo imenuje delavski svet. Zakon o delovnih razmerjih pravi, da imenuje disciplinsko komisijo delavski svet obrata. S pravili podjetja je določeno, da obratni delavski sveti lahko imenujejo tudi skupno komisijo. Tako je bila v obratu I doslej ena sama disciplinska komisija, pri čemer so vsi obratni delavski sveti imenovali po enega člana te komisije. V obratu II pa je imel vsak posamezen obrat lastno disciplinsko komisijo. Prejšnji Centralni DS je na eni svojih zadnjih sej sprejel sklep, po katerem je treba vprašanje disciplinskih organov v bodoče enotno urediti. Zato bodo morali do tega vprašanja zavzeti enotno stališče vsi obratni delavSki sveti.
Disciplinske kazni za hujše kršitve delovne dis-’ cipline so naslednje;
denarna kazen preko 5 odstotkov osebnega dohodka za 1 mesec do največ 10 odstotkov osebnega dohodka za 3 mesece;
odstavitev s položaja za največ 3 leta, ki, se sme izreči samo zoper delavca, ki je na vodilnem delovnem mestu;
odpust iz gospoda,rske organizacije.
Lažje kršitve delovne discipline pa so vsa ostala dejanja oziroma opustitve, ki matijo red in disciplino v podjetju, a niso izrecno označena za hujše kršitve discipline. Disciplinske kazni za lažje kršitve delovne discipline izreka direktor oziroma po njegovem pooblastilu obratovodja, vodja sektorja oziroma samostojnega oddelka. Kazni za lažje kršitve delovne discipline pa so naslednje:
opomin,
ukor,
strogi javni ukor,
denarna kazen do največ 5 odstotkov osebnega dohodka, za 1 mesec.
Ce delavec smatra, da izrečena kazen ni pravilna, se na disciplinsko1 odločbo lahko pritoži. Pritožbo je treba vložiti v roku 8 dni od prejema p:smene odločbe. Pritožbo se vloži pri organu, ki je dotično odločbo izdal (direktor oziroma otarato-vodja — disciplinska komisija). O pritožbi odloči višji disciplinski organ: če je disciplinsko odločbo izdal direktor, obratovodja ali vodja oddelka, bo o njej odločala disciplinska komisija v podjetju; če pa je odločbo izdala disciplinska komisija, pa o njej odloča disciplinsko sodišče pri ObLO Kranj. Centralni delavski svet je sicer imenoval tudi centralno disciplinsko komisijo. Ta bo predhodno obravnavala vse pritožbe, ki so vložene zoper odločbe disciplinskih komisij posameznih obratov — vendar pa bo morala biti pritožba vseeno dostavljena disciplinskemu sodišču pri ObLO Kranj, če se delavec s sklepom centralne disciplinske komisije ne bo strinjal.
Disciplinska komisija v obratu I je v drugem polletju preteklega leta ter do konca aprila letošnjega leta obravnavala Skupno 30 primerov hujše kršitve^ delovne discipline. Pri pregledovanju teh primerov pade v oči veliko število prijav oziroma izrečenih kazni zaradi netovariških odnosov med sodelavci po' posameznih obratih. Tu ne gre samo za razne žaljivke, prepire in grožnje, marveč celo za fizične napade, ki so imeli v nekaterih primerih (dalje na predzadnji Strani)
Prvomajska proslava v podjetju
Bila je v soboto, 28. aprila, ob 13. uri pred novim prizidkom predilnice.
Pročelje prizidka je bilo lepo okrašeno z zastavami in zastavicami, tudi slavnostni oder je bil lično pripravljen, pel je pevski zbor Franceta Prešerna, otroci šole Lucijana Seljaka so prisrčno deklamirali, skratka, bilo je lepo in prijetno. Škoda je kilo le, da je bilo skoraj več gostov kot članov kolektiva. Zadnje je kaj slabo spričevalo o naših čustvih ob tem velikem prazniku delovnih ljudi. Vsakega člana kolektiva, ki tej proslavi ni prisostvoval, je lahko sram, sram predvsem pred vsemi tistimi padlimi in živečimi borci, ki so se borili za našo svobodo, za enakopravnost in bratstvo ter dali tudi svoja življenja, sedaj pa večina članov kolektiva ni mogla »žrtvovatic niti ene ure za proslavo.
Morda pa je bilo bolje, da prizadeti niste bili tam, saj je bilo
tudi brez vas lepo in prisrčno.
Po proslavi je bila predaja prizidka v upravljanje E E predilnica I in ogled njegovih prostorov.
Prizidek je dvonadstropen, ima moderne klima naprave, neonsko razsvetljavo in udobne sanitarije. Delovni prostori so pobarvani z okusnimi pastelnimi barvami, kar prijetno vpliva na delovno sposobnost posameznika. Tudi administrativni prostori so lepi in udobni.
Ko govorimo o tej novi pridobitvi je treba pohvaliti vse tiste zunanje in naše strokovnjake, ki so z izredno požrtvovalnim delom ta uspeh omogočili.
Tako imamo sedaj nov in moderen obrat, ki bo podjetju omogočal hitrejše in boljše delo, delovnemu človeku pa predvsem bol] zdrave in udobnejše delovne pogoje.
Obratne nezgode so družbeni problem
Nesreče pri delu predstavljajo v jugoslovanskem gospodarstvu velik gospodarski in. človeški problem. Problem je toliko večji zaradi tega, ker se vsak dan, vključuje v naše gospodarstvo veliko število novih delavcev brez .poklicnih izkušenj in ker je veliko strojnega parka v industriji zastarelega in brez pravih tehničnih zaščitnih sredstev.
Ogromne izgube zaradi nesreč pri delu nimajo le zavodi za socialno zavarovanje, ki plačuje stroške zdravljenja,, boleznine, invalidnine ter pokojnine, ampak tudi podjetja zaradi zastojev proizvodnje in materialne škode, ki nastane pri nesrečah ter zaradi izpada delovnih dni. Največjo škodo ima seveda naša skupnost nasploh, saj izguba vsakega delovnega dne pomeni precejšnjo izgubo narodnega dohodka. Stroški so torej ogromni.
Poleg gospodarske škode nesreče pri delu povzročajo tudi ogromno človeško škodo: invalidnost, bolezni, smrt.
Vse to nas sili k temu, da resno mislimo na aktivno zaščito delavcev pri delu in na uspešno varnostno službo v podjetju. Zaščita pri delu mora biti prav tako ključni faktor proizvodnje, kot je organizacija dela in tehnologija.
V socialistični družbi moramo skrbeti za čim večjo humanizacijo dela. Služba HTV v podjetju mora neprestano analizirati nesreče pri delu in na analizah gTaditi svoj preventivni program varnosti.
Služba HTV mora stalno- odkrivati vire nesreč, predrto le-ti postanejo vzroki nesreč. Varnostna služba v podjetju ho uspešna le
(••• dalje na zadnji strani)
Volitve so za nami
ANONIMNA PISMA
Člani kolektiva!
Marsikdo od vas ima probleme in težave v podjetju in v privatnem življenju, marsikdo bo imel tudi določena vprašanja, predloge in zahteve glede na svoje delo in na upravljanje podjetja, marsikdo Volitve ODS in CDS v splošni bo čutil potrebo, da kritizira to upravi	ali ono, tega ali onega. V vseh teh
Zadnje čase prihaja po pošti in v skrinjico uredništva kar precej anonimnih pisem (brez podpisa!). V njih se člani kolektiva pritožujejo čez mojstre in druge nadrejene ali pa čez nepravilne razmere, odnose in podobno.
Že večkrat sem pisal v listu, da takih pritožb ne bomo niti objavljali niti raziskali, ker so grde — čeprav upravičene — ker ne spadajo v današnji čas, ko ima vsak član kolektiva veliko možnosti, da take nepravilnosti in napake iznese na masovnih sestankih, na sejah sindikalne podružnice, na obratnem delavskem svetu in drugod, brez strahu, da bo zato kaznovan, da ga bo kdo zafrkaval in
V predilnici II
Volitve so torej končane. _Ta.ko imamo sedaj nov Centralni delavski svet in upravni odbor podjet-
ja, nove obratne delavske svete, njihove komisije in ostale organe.
Upajmo, da smo dobro izbrali člane teh organov, saj bo od njihovega dela v veliki meri odvisno delo nas vseh v prihodnjih dveh letih, naši uspehi in napredki.
Kot rečeno pa se sedaj ne smemo zadovoljiti že s tem, da smo volitve pravilno in uspešno izvedli, temveč bo treba predvsem poskrbeti, da se vse novoizvoljene člane pravilno uvede v delo teh organov, da se jim nudi možnost tiste dodatne izobrazbe, ki jo bodo za uspešno in pravilno delo v teh organih nujno potrebovali, da se jim nadalje omogoči redno posedanje sej itd. Le tako bodo zares vsestransko sodelovali in koristno odločali na sejah, le tako bodo odločitve določenega organa lahko tolmačili tudi v svojem delokrogu ostalim članom kolektiva.
in podobnih primerih se obrnite na vašega sodelavca, ki je .član obratnega ali centralnega delavskega sveta; povejte mu, kaj vas teži, kaj vam ne ugaja, kaj vi predlagate itd., in zahtevajte, da vaše želje in mnenje prenese na sejo samoupravnega organa, zahtevajte od njega odgovor in obrazložitev na Visa. tista vprašanja, ki jih ne razumete, o vseh spremembah in načrtih v podjetju in podobno. .
Ce pa vam član ne bo mogel zadovoljivo odgovoriti, potem napišite vaše vprašanje na listek papirja in ga pošljite v uredništvo, pa vam bomo odgovorili v časopisu.
Zaradi boljšega pregleda vam objavljamo člane samoupravnih organov, in sicer po posameznih ekonomskih enotah:	(Priloga!)
podobno.
Izgovor : »Se ne upam podpisati, ker se bojim, da me bo potem mojster zafrkaval in onemogočal«, je odveč, saj so take in podobne reči že mnogi iznesli, pa so zato še vedno na istem delovnem mestu in brez poslabšanja lastnih razmer.
Še bolj neumno in ne na mestu pa je, če pride tako pismo kar naravnost k direktorju (pismo obravnava delitev ostankov v tkalnici). Mar prizadete mislijo, da je direktorjeva naloga določiti pravilno in načrtno delitev ostankov v tem obratu? Kam pa pride, če bi moral reševati take drobnarije in za proizvodnjo zares nepomembne zadeve. Mar tem delavkam zares ni jasno, da imajo za reševanje takih problemov svoj obratni delavski svet in svojo sindikalno podružnico, in če oba ne moreta doseči zaželenega uspeha, potem je tu še vedno centralni delavski svet in druge organizacije.
Predvsem pa je grdo, če je pismo anonimno. Danes pišejo tako le še tisti, ki nimajo čiste vesti ali pa tisti, ki skušajo komu škodovati. Eni in drugi pa niso kaj prida in zato bodo v prihodnje romala vsa anonimna pisma v koš, neprebrana in neupoštevana, pa zato res raje uporabite odkrito in pravilno pot, ki vam bo prinesla tudi to, kar želite in kar je pravilno tudi nasploh.	Urednik
Člani kolektiva - pozor
Da ne bo v prihodnje nepotrebnega letanja in jeze, je komisija za odpadni material določila nekaj točk, ki se jih mora držati vsak, ki želi od podjetja kupiti kakršenkoli odpadni material. Kdor se po teh točkah ne bo ravnal, bo enostavno Izpadel, ker je to edina možnost, da se tudi tu vpelje potreben red in pravi odnos.
TOČKE SO NASLEDNJE:
1.	V OBRATU II BOSTE MATERIAL LAHKO KUPILI VSAK TOREK OD 12. DO 15. URE, IN SICER V SKLADIŠČU SPLOŠNEGA MATERIALA.
2.	V OBRATU I BOSTE MATERIAL LAHKO KUPILI VSAK PETEK OD 6. DO 7. URE IN OD 12. DO 15. URE, IN TO V PREVZEMNEM ODDELKU.
3.	ZA MATERIAL, KI NI V REDNI PRODAJI, JE PA ZA PRODAJO PREDVIDEN, BOSTE MORALI ODDATI PROŠNJO KO-
MISIJI. PROŠNJA NAJ VSEBUJE NASLEDNJE PODATKE: Ime in 'priimek, v katerem obratu delate, vrsto in količino materiala, v kakšne namene ga mislite uporabiti. Prošnje oddajte pri vratarjih.
4.	REŠITVE PROŠENJ BODO OBJAVLJENE NA OGLASNIH DESKAH.
5.	PRIPRAVLJANJE ODPADNEGA MATERIALA PO ODDELKIH ALI KJERKOLI V PODJETJU JE POSAMEZNIKU ALI SKUPINI PREPOVEDANO, RAZEN, CE IMA (IMAJO) IZRECNO DOVOLJENJE OD POOBLAŠČENE OSEBE. V PRIMERU, DA SE BO KOGA PRI TAKŠNEM OPRAVKU DOBILO, BO NJEGOVA PROŠNJA AVTOMATSKO ROMALA NA ZADNJE MESTO, MATERIAL PA SE BO PRODAL DRUGEMU.
(dalje na zadnji strani)
Kaj pravijo naši neposredni proizvajavci
/^V	_ 7 _	__ Ä ___	v Jri 7 ^	7— Iwski svet vaše ekonomske enote.
Ol idid S&m Vel S ClanOK Zahtevajte, da razmere uredi, v nasprotnem primeru pa prizadete napišite pismo za glasilo, v pismu pa kar točno navedite vse krivice in tudi poimensko vse tiste, ki ne znajo biti ljudje. Za takšne eksem-plarje namreč ni prostora niti v našem podjetju niti drugje.
(Delavka iz navijalnice obrata 1 piše takole:)
Citala sem vaš članek z naslovom:	ODNOSI V PODJETJU
NISO ZADOVOLJIVI, in moram reči, da je res tako. Res je, tovariš urednik, da se dogajajo takšne reči, ki iso vredne obsojanja, saj se rut delavca tuli, poleg tega pa se mu godijo še krivice, se ga ponižuje in zapostavlja ter daje razna nedostojna imena, kot: packa in podobno in to delajo ljudje, ki niso trpeli med vojno, ki ne zaslužijo današnjega položaja.
V Tiskanino sem prišla leta 1934. Takrat so me predpostavljeni sicer gledali postrani zaradi mojega sodelovanja v organizaciji, vendar nam takrat niso grozili z ubojem — kot to doživljam danes, in tudi nisem takrat videla ne doživela takšnega načina, kot se sedaj dogaja, in kar lahko tudi dokažem. Vesela sem bila zato vašega članka, ki vsaj malo govori o današnjih slabostih in o dogodkih, ki se ne bi smeli dogajati.
Nekateri izgleda pozabljajo, da je prav neposredni proizvajalec tisti, ki s svojim delom največ prispeva h končnemu uspehu podjetja, da je prav on tisti, ki dela več kot kdajkoli poprej, da je enakopraven vsem ostalim v podjetju. Če pa je to res in ne le na papirju, potem je nesramno in neodgovorno vedenje nekaterih predpostavljenih, ker nam ubijajo voljo in veselje do dela, do življenja in jemljejo zaupanje tudi do tistih, ki so objektivni in pravični. Posebno hudo pa je to zato, ker doživljamo vse to prav žene — matere, 'm to prav sedaj, ko se toliko piše o ženski enakopravnosti, o pravilnih in zdravih odnosih itd.
Zakaj je vse to potrebno, tovariš uredniki
Vas tovariško pozdravlja
zz
Odgovor uredništva Vaše pismo je žalostno. Človek kar >težko verjame, da je kaj takega še možno v današnji družbeni ureditvi. Svetujemo vam, da se vse prizadete pritožite na obratni de-
Ali je tako prav?
(Piše delavec iz oplemenitilni-ce I)
S stalno gradnjo stanovanjskih zgradb, predvsem v našem podjetju, hočemo ustvariti boljše pogoje in lažje življenje delovnih ljudi. Seveda pri. tem ne smemo pozabiti, da gre tu za težke milijone, ki jih pa ne uživamo vsi, temveč le manjši odstotek naših delavcev in uslužbencev. Mislim, da je prav, da damo stanovanje tistim članom kolektiva, ki ga potrebujejo, čeprav ni pravilno, da uživajo iste pravice do stanovanja tisti, ki imajo nizke prejemke in oni, ki imajo visoke. Kako naj bo to pravilno in pravično, da dobijo pod enakimi pogoji stanovanje tudi tisti, ki si ibod'0 na račun stano-vanja pozneje lahko kupili svoj avto (ali pa so si ga že) oziroma vse mogoče in nemogoče reči. Ne bi bilo napačno, če bi naši samoupravni organi začeli tudi v tem pogledu razmišljati.
Prav je, da gradimo stanovanja
za vse tiste, ki jih nimajo ali pa se stiskajo v enem prostoru kot sardine. Prav pa bi tudi bilo, če bi pomagali .tudi tistim, ki živijo v izredno starih in neodgovarja-jočih hišah, ki želijo v nova in zdrava stanovanja, čeprav ne težijo za takim načinom, 'da bi samo prišli, vzeli ključe in konec. Veliko jih je, ki bi radi dali vsa svoja sredstva na razpolago, da bi si začeli graditi svoj dom. Pravilno bi ibilo, da bi tudi takim podjetje pomagalo s posojilom, ker jim lastna sredstva ne zadoščajo. Čeprav je bilo to vprašanje že večkrat sproženo, je podjetje vedno našlo izgovor, da ni za tak postopek zakonskih osnov. Vsi pa vemo, da tako gradi, že veliko ljudi v našem okraju., da so gradnjo že nekateri končali .in tako znatno zmanjšali stanovanjsko stisko in problem potrebnih sredstev za gradnjo stanovanj.
Prosim vas, .tovariš urednik, če pismo objavite!	MM
OBJAVA
KOMISIJA ZB PRI SINDIKALNI PODRUŽNICI TEK-STILINDUS KRANJ VABI UPOKOJENE ČLANE ZB PODJETJA, DA SE PRIJAVIJO DO 15. JUNIJA 1962 PRI TOVARIŠICI FANČI KNEZ (AMBULANTA) V OBRATU I ZA IZLET ...NEZNANO KAM...
PRIJAVITE SE TAKOJ, KER JE LE DOLOČENO ŠTEVILO SEDEŽEV NA RAZPOLAGO.
IZLET BO 1. JULIJA 1962; ODHOD AVTOBUSA PA IZPRED OBRATA I, IN TO OB 6. URI ZJUTRAJ.
Komisija ZB
66.	Marinka Ambrož
67.	Stane Primožič
68.	Ančka Lokar
69.	Tone Šemrov
Zofka Arh Adolf Podgornik Tončka Kristan Mici Ražman
SKUPŠČINA SINDIKALNE PODRUŽNICE PODJETJA:
PREDILNICA I:
1.	Marjan Strniša — predsednik
2.	Zlata Homer
3.	Justin Bevk
4.	Ančka Drinovec
5.	Karel Ajdovec
6.	Tončka Zerovnik
PREDILNICA II:
,7. Franc Vidic
8.	Irena Ristevski
9.	Julka Škapin
10.	Zofka Arh
11.	Vlado Martelanc
TKALNICA I:
12.	Franc Končan
13.	Zofija Kavčič
14.	Anica Krivec
15.	Urška Jerman
16.	Alojz Vogrinčič
17.	Draga Knez
18.	Olga Povhe
19.	Francka Ravnahrib
20.	Ratko Vojdčič
21.	Pavla Keglovič
22.	Jože Kosmač
23.	Lado Gros
24.	Tončka Kristan
25.	Justina Fabjan
26.	Zofija Ušeničnik
27.	Marija Klopčič
28.	Ivana Perš
29.	Slavka Kemperle
30.	Marija Ivnik
31.	Alojzija Matjaž
TKALNICA II:
32.	Jože Kalan
33.	Tilka Zupan
34.	Nada Grašič
35.	Janez Kalan
36.	Anton Rakovec
37.	Edo Hafner
38.	Jelka Smen
39.	Ivanka Stare
40.	Marija Jerič
41.	Janez Klander
42.	Marija Uršič
43.	Julka Vrtačnik
44.	Anica Kaišič
45.	Tončka Jekovec
PLEMENITILNICA I:
46.	Marjan Križaj
47.	Vili Tomat
48.	Franc Istenič
49.	Ing. Mirko Pogačnik
50.	Adolf Podgornik
51.	Majda Celesnik
52.	Vika Buda
53.	Vili Klenovšek
54.	Mici Rozman
PLEMENITILNICA II:
55.	Ing. Zvonka Čeme
56.	Stane Pemar
57.	Minka Rant
VZDRŽEVALNI OBRATI I:
58.	Franc Justin
59.	Mirko Udir
60.	Mirko Pelko
61.	Mirko Bajželj
VZDRŽEVALNI OBRATI II:
62.	Franc Mede
63.	Karol Zorc
64.	Anton Peternel
SPLOŠNA UPRAVA:
65.	Franc Remic
IZVRŠNI IN NADZORNI ODBORI SINDIKALNIH PODRUŽNIC EKONOMSKIH ENOT
PREDILNICA I:
1.	Franc Mrak — predsednik
2.	Slavka Gorjanc
3.	Marija Metelko
4.	Jože Štefe
5.	Avgust Karlin
6.	Tončka Tomc
7.	Karla Barle
8.	Mira Veithauser
9.	Leposlava Savič Nadzorni odbor:
1.	Marija Hvala
2.	Ivan Kavčič
3.	Lojzka Zupančič
PREDILNICA II:
1.	Franc Rozman — predsednik
2.	Marija Kralj
3.	Dane Kavčič
4.	Francka Miklavčič
5.	Marija Šilar
6.	Franc Vidic
7.	Irena Ristevski
8.	Zofka Arh
9.	Anica Pograjc Nadzorni odbor:
1.	Vlado Martelanc
2.	Franc Orehar
3.	Marija Jamšek
TKALNICA I:
1.	Zdravko Nadižovec — predsednik
2.	Alojz Štirn
3.	Marjan Suhadolnik
4.	Ivanka Stare
5.	Ivana Ravnik
6.	Olga Povhe
7.	Jožefa Povh
8.	Franc Mankuta
9.	Ivan Sladič
10.	Angela Trdina
11.	Pavla Lederer Nadzorni odbor:
1.	Boris Soklič
2.	Anica Pemuš
3.	Stefan Zorman
TKALNICA II:
1.	Stefan Petrevčič
2.	Jože Kalam — predsednik
3.	Anica Ječnik
4.	MaTjan Krivec
5.	Miha Planinc
6.	Francka Cerar
7.	Marinka Merlak
8.	Helena Kalan
9.	Franc Molj
10.	Fani Likar
11.	Rafko* 1 11 Brelih Nadzorni odbor:
1.	Ivanka Kotnik
2.	Franc Dolenc
3.	Marija Solar
PLEMENITILNICA I:
1.	Vinko Jež — predsednik
2.	Anton Kavčič
3.	Marija Zdešar
4.	Ing. Zdenka Jurančič
5.	Vili Klenovšek
6.	Adolf Podgornik
7.	Zofka Šmid
8.	Anica Vida
9.	Anton Smrekar
10.	Cvetka Čadež
11.	Stane Česen Nadzorni odbor:
1.	Marjan Križaj
2.	Olga Indihar
3.	Miha Polka
Kranjski tekstilec — DRAGO
PLEMENITILNICA II:
1.	Anica Dermota
2.	Dušan Štiglic — predsednik
3.	Rafko Pimovar
4.	Adolf Ramovž
5.	Vera Kurat
6.	Janez Hladnik
7.	Anton Kurat
8.	Marija Frank
9.	Vera Pust Nadzorni odbor:
1.	Marija Vlahar
2.	Rezka Mihelčič
3.	Ivan Eržen
VZDRŽEVALNI OBRATI I:
1.	Jenko Peter — predsednik
2.	Benedik Janez
3.	Lederer Ferdo
4.	Markelj Stane
5.	Jenko Janez
6.	Potočnik Anton
7.	Pagon Valentin Nadzorni odbor
1.	Grašič Marjan
2.	Resman Jože
3.	Karaklič Milorad
VZDRŽEVALNI OBRATI II:
1.	Vučko Peter — predsednik
2.	Čarman Janez
3.	Birk Marjan
4.	Mesarič Srečko
5.	Knific Jože
6.	Kepic Ivan
7.	Gregorčič Franc Nadzorni odbor:
1.	Palovšnik Albin
2.	Bolčina Jože
3.	Slapar Stane
SPLOŠNA UPRAVA:
1.	Kovač Mika — predsednik
2.	Semen Marija
3.	Mauser Krista
4.	Dolenc Marjan
5.	Cvetan Milka
6.	Ambrožič Lado
7.	Urbanc Martinka
8.	Valjavec Slavka
9.	Golfoa Vida Nadzorni odbor:
1.	Škofič Franc
2.	Štraus Aleksander
3.	Blažič Pavla
MLADINSKI KOMITE IN NJEGOVE KOMISIJE
Mladinski komite
1.	Lupša Rina
2.	Jenko Janez
3.	Cuderman Nace
4.	Stare Ivanka
5.	Treven Jože
6.	Finžgar Stane
7.	Zvan Marjan
8.	Povšmar Jurij
9.	Stare Peter
10.	Šafarič Jožica
11.	Zupan Polde
12.	Podgornik Adolf
13.	Uršič Alenka
14.	Lipar Tončka
15.	Čevriz Pero
16.	Curanovič Josip
17.	Boštjančič Cveto
18.	Jerman Rok
19.	Ravnik Janez
20.	Rekar Anica
21.	Jelovčan Milka
4
KS
našega podjetja
Članski sestavi organov in organizacij
Zaradi velikega števila samoupravnih organov, njihovih komisij, družbenopolitičnih organizacij itd., smo se odločili za posebno prilogo, v kateri so zajeti članski sestavi vseh omenjenih organov in organizacij.
Prilogo boste tekom leta večkrat potrebovali, pa jo zato lepo zložite (enkrat jo pripognite, in sicer tako, da boste dobili tekoče strani!) in jo shranite, da jo boste imeli pri roki. Sedaj vam ne bo treba letati od enega do drugega člana kolektiva in jih povpraševati, •kdo je v tej ali oni komisiji, v tem ali onem organu. Upamo, da boste zadovoljni.
Če smo kje naredili kakšno napako pri imenih ali priimkih, potem nas prosim obvestite, da jo bomo popravili.
Priloga vsebuje:	člane CDS, komisije tega samo-
upravnega organa, člane UO in njegovih komisij ter odborov, člane obratnih delavskih svetov in njihovih komisij, dalje člane sindikalne podružnice podjetja, in to : skupščine, tovarniškega odbora, sindikalnih podružnic po ekonomskih enotah in komisije teh podružnic, dalje tovarniški komite ZK in njegove komisije, mladinski komite s komisijami in odbor ZB ter vodilne uslužbence.
Uredništvo
SAMOUPRAVNI ORGANI CENTRALNI DELAVSKI SVET
PREDILNICA I:
1.	Franc Krmelj
2.	Jože Treven
3.	Tončka Tomc
4.	Marija Rupar
5.	Marija Florjančič
6.	Marija Vaithaueer
7.	Ana Šubic
8.	Alojz Osterman
PREDILNICA II:
1.	Jože Vidmar
2.	Pavel Žibert
3.	Marija Željko
4.	Jože Dermastja
5.	Ana Štempihar
6.	Jožefa Babič
TKALNICA I:
1.	Boris Soklič
2.	Franc Likozar
3.	Darjo Vidic
4.	Milan Šoštarič
5.	Ivan Oblak
6.	Albina Lukančič
7.	Marjan Bizjak
8.	Tončka Šušteršič
9.	Urška Jerman
10.	Marija Žagar
11.	Jožica Šturm
12.	Marjan Žvan 13 Ana Erjavec
14.	Marija Juhant
15.	Ivanka Stare
16.	Alojz Štirn
17.	Jelka Dopudiža
18.	Franc Končan
19.	Džina Polka
20.	Sonja Simončič
21.	Pavel Pohleven
22.	Stefan Zorman
23.	Jožica Šafarič . Milica Dugamdžija . Bažiljka Kod
TKALNICA II:
1.	Pavel Oman
2.	Ivan Hočevar
3.	Ana Torkar
4.	Ivana Luštna
5.	Marija Solar
6.	Tilka Zupan
7.	Franc Dolenc
8.	Stane Dagarin
9.	Tone Križnar
10.	Angela Jakopamec
11.	Marija Stancar
12.	Marija Zorman
13.	Marija Šenk
14. Evgenija Hartman
15.	Agata Zbiljič
16.	Majda Dermastja
17.	Vera Josiimovič
18.	Fani Mramor
PLEMENITILNICA I:
1.	Janez Božičevič
2.	Miha Rehbergar
3.	Franc Škofič
4.	Franc Škrab
5.	Marjan Brajnik
6.	Tončka Hudoklin
7.	Tone Smrekar
8.	Ivan Pirc
9.	Drago Zaletelj
10.	Cvetka Mir
11.	Stane Česen
PLEMENITILNICA II:
1. Ivan Eržen Z Lojze Vidmar 3. Jože Stare
VZDRŽEVALNI OBRATI I:
1.	Rajko Hudovernik
2.	Vlado Klemenc
3.	Valentin Pagon
4.	Polde Zupan
VZDRŽEVALNI OBRATI II:
1.	Janez Draksler
2.	Adolf Grošelj
3.	Karl Zorc
SPLOŠNA UPRAVA:
1.	Tine Koci
2.	Silvo Sladič
3.	Franc Škofič
4.	Silva Kralj
5.	Anton Šemrov
6.	Anka Žontar
7.	Marjan Gros
KOMISIJE PRI CENTRALNEM DELAVSKEM SVETU
KOMISIJA ZA PRITOŽBE:
Drago Zaletelj — predsednik Pavel Oman — namestnik Malči Lavtar — član Ana Zamida — član Pavla Brglez — član
STANOVANJSKA KOMISIJA:
Ferdo1 Hafner — predsednik Pavel Žibert — namestnik Milka Kovač — član Marija Kralj — član Alojz Štirn — član Gizela Zorc — član Milan Žvokelj — član Janez Nartnik — član Tone Križnar — član
DISCIPLINSKA KOMISIJA:
Franc Krmelj — predsednik Pavel Draksler — član Franc Koporec — član Franc Likozar — namestnik Marija Šolar — namestnik Marjeta Celesnik — namestnik
KOORDINACIJSKA KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIH RAZMERIJ:
Franc Likozar — predsednik Nande Hafner — namestnik Helena Francelj — član Francka Letnar - član Franc Kokalj — član
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA:
Polde Jenko — predsednik Peter Tulipan — namestnik Anica Lokar — član Boris Pertot — član Dušan. Djukanovič — član
KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE:
Ing. Zvonka Černe — predsednik Viktor Rampare — namestnik Silva Kralj — član Tine Rojina — član Ing. Zdenka Jurančič — član
KOMISIJA ZA HTV:
Ing. Franc Indihar — predsednik
Ing. Anton Grošelj — namestnik
Ivan Aič ■ član
Dr. Mira Cepuder — član
Jernej Bergant — član
Staine Engelman - član
Janko Pegam — član
Janez Jenko — član
Rudi Kodrič — član
Jože Šmid — član
KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE DELOVNIH MEST ZA MLADOLETNE,
ŽENE IN INVALIDE
Anton Kavčič — predsednik Janez Kemperle — namestnik Milana Skubic — član Majda Valhar — član Marinka Rahonc — član
SVET OBRATNE AMBULANTE:
Janez Vraničar — predsednik Poide Božič — namestnik
1
Slavka Kopač — član Anion Bezlaj — Siam Martinka Urbanc —• Siam Upravnik OA
3 člane imenuje Obratna ambulanta, 1 člana ObLO Kranj, 1 člana pa OZSZ Kranj
SVET DELAVSKE RESTAVRACIJE:
Ivan Mauser — predsednik Vlado Martelanc — namestnik Miro Zen — član Milka Stare — član Miloš Štempihar — član Milena Skulhiic — član Ivka Grohan — član dva člana imenuje Delavska restavracija izmed eebe
UPRAVNI ODBOR POČITNIŠKIH DOMOV:
Franc Remic — predsednik Janez Kemperle — namestnik Stojan Pečnik — član Vlado Ambrožič — član Jože Srabočan — član Zlata Humer — član Evgenij Valjavec - član Marija Geister — član Krista Mauser — član
UPRAVNI ODBOR PODJETJA
Peter Tulipan (namestnik Dragica Ladiha)
Vlado Martelanc (namestnik Pavel Zibert)
Helena Kalan (namestnik Tilka Zupan)
Ing. Zvonka Černe (namestnik Majda Valher)
Marija Ikra
(namestnik Slavka Kristan)
Drago Žvokelj (namestnik Peter Jenko)
Pavel Draksler (namestnik Marjan Posedi)
Franc Maiikuta (namestnik Marjan Žvam)
Avgust Karlin (■namestnik Justin Bevk)
Feliks Eržen
(namestnik Marjan Križaj)
KOMISIJE IN ODBORI PRI UPRAVNEM ODBORU PODJETJA
KOMISIJA ZA POŽARNO VARNOST:
1.	Miro Ravnikar — predsednik
2.	Anidrej Knific — namestnik
3.	Franc Dolenc — član
4.	Martin Zaletelj — član
5.	Maks Blažič - član
KOMISIJA ZA ODPRODAJO IN NAMESTITEV STROJNEGA PARKA:
1.	Tome Čare - predsednik
2.	Ing. Alfred Starc — namestnik
3.	Jože Petelin — član
4.	Franc Reš - član
5.	Ivo Kovačič — član
KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE ŠKODE:
1.	Jože Brezec - predsednik
2.	Ing. Tome Grošelj — namestnik
3.	Ing. Mira Košnik - član
4.	(Srečko Teran) - član
KOMISIJA ZA ODPRODAJO ODPADNEGA MATERIALA:
1. Marjan Tomažin — predsednik
2.	Pavel Oman — namestnik
3.	Albin Zupanc — član
4.	Silvo Sladič — član
5.	Franc Koporec — član
KOMISIJA ZA TEHNIČNO IZPOPOLNITEV:
1.	Miran Novak — predsednik
2.	Joiže Brezec — namestnik
3.	Ing. Ludvik Bronce — član
4.	Marjan Strniša — član
5.	Ing. Alenka Korce — član
KOMISIJA ZA OBRATNE NEZGODE OBRATA I:
1.	Polde Jenko — predsednik
2.	Boris Soklič — namestnik
3.	Jošt Bajželj — član
4.	(Vinko Vrhovnik) — član
KOMISIJA ZA OBRATNE NEZGODE OBRATA II:
1.	Ivan Bogataj — predsednik
2.	Jože Knific — namestnik
3.	Anton Plut — član (Jurij Povžnar) — član
KOMISIJA ZA CENE:
1.	Tone Virnik — predsednik
2.	Viktor Smodej — namestnik
3.	Franc Remic — član (Ivo Kovačič) — član
UREDNIŠKI ODBOR ČASOPISA:
1. Anton Miklavčič — član 2'. Ing. Alenka Korce — član
3.	Lea Miklus — član
4.	Pavla Konc — član
5.	Francka Zuipanc — član
6.	Vili Zirkellbajch — član
7.	Ivan Mauser — član
8.	Ivan Rebolj — član
9.	Janko Zupan — član
10.	Ivo Jereb — Slan
11.	Tine Rojina — član
12.	Ing. Franc Indihar — .član
13.	Boris Pertat — član
14. Katarina Lupša — član 15. Anica Lokar — član
1.	Boris Pertot — predsednik
2.	Zvone Čeme — namestnik
3.	Ludvik Tepina — član
4.	Marija Tomc — član
5.	Zlata Humer — član
6.	Lojzka Tišler — član
7.	Stane Markelj — član
8.	Marinka Rahonc — član 9. Fran clstenič — član
10. Janez Vraničar — član
11.	Stane Engelman — član
12.	Dana Podgornik — član
13.	Ivo Kovačič — član
14.	Vili Zirkelbach — član
15.	Pavle Draksler — član
KOMISIJA ZA REŠEVANJE PROŠENJ IN PRITOŽB:
1.	Franc Markuta - predsednik
2.	Peter Jekovec - namestnik
3.	Sašo Uzar — član
4. Pavel Draksler — član 5. Francka Sajevic — član
OBRATNI DELAVSKI SVETI
PREDILNICA I:
1.	Justin Bevk
2.	Boris Pertot
3.	Ana Ahačič
4.	Ana Drinovec
5.	Miro Gblob
6.	Kristina Carman
7.	Julka Novinc
8.	Justina Rakar
9.	Marija Krnc
10.	Marija Kusterle
11.	Karla Barle
12.	Rudi Veselič
13.	Kati Kne
14.	Franc Košir
15.	Kristina Zorman
16.	Slavka Gorjanc
17.	Lojzka Zupančič
18.	Marija Gorenje II
19.	Lea Miklus
20.	Zofija Čebašek
PREDILNICA II:
1.	Ivan Okrn
2.	Ciril Konc
3.	Anton Sprajcar
4.	Anton Uranič
5.	Franc Hribar
6.	Fani Levičar
7.	Vida Gantar
8.	Anica Zamik
9.	Anica Pograjc
10.	Zmaga Širok
11.	Matevž Poljanšek
12.	Pavla Bergant
13.	Angelca Gorjanc
14.	Anica Zore
15.	Angela Omerz
16.	Marjeta Kne
17.	Mirko Dejanovič
18.	Peter Šavs
19.	Pavel Stojanovič
20.	Marija Kepic
21.	Marija Traven
22.	Marija Lambergar
23.	Marija Duh
24.	Tončka Kironija
TKALNICA I:
1.	Stane Engelman
2.	Ivan Lukančič
3.	Ivan Trdina
4.	Kristina Zorenč
5.	Marinka Bajželj
6.	Apolonija Lukan
7.	Justa Fabjan
8.	Milena Benedičič
9.	Janez Sušnik
10.	Alojz Štirn
11.	Angela Markun
12.	Stane Sevemik
13.	Marija Stare
14.	Zofija Kavčič
15.	Olga Povhe
16.	Franc Zeni
17.	Tinka Bernik
18.	Nežka Križaj
19.	Ana Šoštarič
20.	Zdravko Nadižovec
21.	Alojz Berčič
22.	Marjan Zvan
23.	Angela Trdina
24.	Ana Pemuš
25.	Francka Tušek
26.	Helena Strnad
27.	Zofka Ušemičnik
28.	Pavla Kokalj
29.	Silva Bernik
30.	Jože Zupan
31.	Marija Dimčev
UPRAVNI ODBOR IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA:
1.	Zvone Čeme — član
2.	Boris Soklič — član
3.	Milan Slokan — član
4.	Avgust Karlin — član
5.	Ing. Zdenka Jurančič — član
6.	Dušan Djukanovič — član
7.	Dunja Vidmar — član
KOORDINACIJSKA KOMISIJA ZA OSEBNE DOHODKE:
2
32.	Marica Kreft
33.	Marija Ivnik
34.	Nežka Fende
35.	Marija Kenda
36.	Marija Dijak
37.	Marija Iskra
38.	Ana Džukič
39.	Lojzka Tišler
40.	Marija Habuš
TKALNICA II:
1.	Pavel Draksler
2.	Ana Gornik
3.	Janez Kalan
4.	Karel Rozman
5.	Vinko Lunar
6.	Stana Kovačič
7.	Francka Cerar
8.	Franc Dolenc
9.	Alojz Kotnik
10.	Francka Novak
11.	Anton Zelnik
12.	Milka Bukovnik
13.	Milka Knez
14.	Helena Kalan
15.	Marija Senk
16.	Jože Rehbergar
17.	Marija Mohor
18.	Andrej Cuderman
19.	Jože Gorjanc
20.	Nada Grašič
21.	Franc Sušnik
22.	Iva Janežič
23.	Ivan Traven
24.	Ivan Veternik
25.	Miha Ajdovec
26.	Ivana Zorman
27.	Julka Vrtačnik
28.	Justa Planinc
29.	Milka Bonišak
30.	Marija Klemenčič
31.	Roza Kenda
32.	Tončka Jekovec
33.	Karolina Ciglič
34.	Cvetka Kolman
11.	Matevž Ažman
12.	Cveto Sušnik
13.	Marica Kovačič
14.	Metka Friškovec
15.	Albin Zupanc
16.	Alojz Češenj
17.	Janez Hladnik
18.	Milan Hrestak
VZDRŽEVALNI OBRATI I:
1.	Ciril Praprotnik
2.	Mirko Bajželj
3.	Tone Češenj
4.	Jože Krt
5.	Nande Hafner
6.	Miro Pelko
7.	Franc Burgar
8.	Mirko Udir
9.	Ferdo Lederer
10.	Ciril Pavlin
11.	Stane Markelj
12.	Marjan Grašič
13.	Janez Nartnik
14.	Jože Resman
VZDRŽEVALNI OBRATI II:
1.	Bogomir Zun
2.	Jože Vehovec
3.	Ivan Ropret
4.	Franc Stilec
5.	Srečko Mesarič
6.	Stefan Urankar
7.	Marjan Birk
8.	Janko Muren
9.	Pavel Zavbi
10.	Miloš Markič
11.	Janez Lebar
12.	Ivan Kepic
13.	Ivan Jerman
14.	Franc Gregorčič
15.	Ivan Zorec
16.	Erik Götz
17.	Stane Kaltenekar
18.	Marjan Oblak
splošna uprava:
3.	Ostali vodilni uslužbenci:
Sef izvoza in uvoza Pavel Gregorc
4.	Vodje obratov:
Tehnični vodja obrata I Jože Brezec
Tehnični vodja obrata II Miran Novak
5.	Obratovodje osnovnih obratov:
Ohratovodja predilnice I Miroslav Štros Ohratovodja predilnice II Stojan Pečnik Ohratovodja tkalnice I Viktor Kompare Ohratovodja tkalnice II Emil Slokan
Ohratovodja plemenitilmice I Ing. Stane Seliškar Ohratovodja plememitilmice II Srečko Teran
Ohratovodja vzdrževal, obr. I Franc Reš
Ohratovodja vzdrževal, obr. II Janko Pegam
TOVARNIŠKI KOMITE ZK
1.	Djukanovič Dušan (sekretar)
2.	Berglez Pavla
3.	Božičevič Janez
4.	Hafner Nande
5.	Hribar Franc
6.	Humer Zlata
7.	Križaj Franc
8.	Lokar Anica
9.	Nadižovec Mhko
10.	Pertot Boris
11.	Pogačnik ing. Mirko
12.	Rakovec Anton
13.	Uršič Alenka
Komisija za ideološko — politično vzgojo
PLEMENITILNICA I:
1.	Jošt Bajželj
2.	Marjan križaj
3.	Milan Frantar
4.	M.ha Poljka
5.	Vinko Eniko
6.	Marinka Rahonc
7.	Ivan Stare
8.	Ivan Govekar
9.	Slavko Virant . 10. Jelka Mikec
11.	Lojzka Centa
12.	Peter Jekovec
13.	Feliks Eržen
14.	Marija Šinkovec
15.	Jožica Draksler
16.	Cvetka Čadež
17.	Ing. Zdenka Jurančič
18.	Ing. Franc Indihar
19.	Metka Zupančič
20.	Edmund Cugalj
21.	Pepca Umforeht
22.	Milan Žvokelj
23.	Pavla Musolini
24.	Tončka Stopar
PLEMENITILNICA II:
2.	Marta Bogataj
3.	Peter Gunčar
4.	Tončka Tepina
5.	Jože Bregar
6.	Rezka Savnik
7.	Miloš Štempihar
8.	Ante Bezlaj
9.	Marinka Sorčan
10.	Marinka Pegam
11.	Cilka Roš
12.	Milka Krmelj 3. Tome M.klaivčič
14.	Angela Bernard
15.	Sonja Jenko
16.	Marica Krivec
17.	Ivan Žirovnik
18.	Krista Mrak
VODILNI USLUŽBENCI PODJETJA
1.	Glavni direktor:
Dušan Horjak
2.	Vodje sektorjev:
Tehnični direktor Tone Care
1.	Traven Ivan — predsednik
2.	Uzar Sašo
3.	Primožič Stane
4.	Rudolf Anica
5.	Uršič Alenka
Kadrovska komisija
1.	Jekovec Peter — predsednik
2.	Brglez Pavla
3.	Rakovec Anton
4.	Fajdiga Darinka
5.	Žvokelj Drago
6.	Bogataj Vera
7.	Zupan Polde
SINDIKALNA PODRUŽNICA PODJETJA
Predsednik:
Ančka Lokar Podpredsedniki:
Tone Rakovec Franc Istenič Stane Primožič Tovarniški odbor:
Ing. Zvonika Čeme Franc Istinič Urška Jerman
1. Francka Prijatelj	Direktor finančnega sektorja	Ančka Lokar
2. Anton Pavlič	Tome Virnik	Lado Martelanc
3. Anton Lukane	Direktor komercialnega sektorja	Tome Peternelj
4. Marija Kristanc	Viktor Smodej	Mirko Pelko
5. Franc Križaj	Sekretar podjetja	Stane Primožič
6. Rezka Mihelič	Dr. Miro Dolžan	Tome Rakovec
7. Marija Mrak	Vodja kadr. soc. sektorja	Franc Remic
8. Tilka Podmiljšak	Tine Rojina	Marjan Strniša
9. Ivan Rebolj	Vodja sekt. pripr. in org. dela	Nadzorni odbor
10. Janez Ribnikar	Franc Remic	Tone Šemrov
3
■ ■
Zapustili so nas .
Francka Hafner in predsednik CDS
Kdo vse so bili letos slavljenci
Kot vsako leto smo tudij letos za Prvi maj proslavili vse tiste delavke in delavce, ki so prekoračili petindvajset (ženske) in trideset (moški) let delovne dobe v našem podjetju. Tokrat jih je bilo kar 41, od tega 13 iz obrata I in 28 iz obrata II.
Predsednik CDS tov. Janez Bo-žičevič jim je s prisrčnimi besedami čestital, hkrati pa se jim je zahvalil za njihovo dolgoletno in vestno delo, za njihov trud in razumevanje.
S krepkim stiskom rok so se slavljenci zahvaljevali predsedni-
FRANC BESTER
skromne nagrade.
FRANC LEBAR
deset let nazaj, vse trpljenje, garanje in zapostavljanje pa tudi srečne dni in prijetne urice, ki jih je preživel v podjetju, vse do trenutka, ko mu je kolektiv izrekel zasluženo priznanje.
Petindvajset let za žene in trideset let za moške ni majhna reč.
Preživeti toliko let v enem podjetju je od večine zahtevalo veliko potrpljenja in razumevanja in tudi ljubezni do podjetja in sodelavcev. Vsi tisti, ki teh lastnosti niso imeli, so že ob prvi težavi odšli drugam, in od tam zopet drugam... redki pa so ostali in zato zares zaslužijo, da se jim kolektiv zahvali in jih nagradi.
Verjetno jim vsi iz srca privoščimo besede priznanja in tudi nagrade. Se bolj iz srca pa jim moramo zaželeti, da hi še nadaljnja leta v podjetju preživeli srečni in zadovoljni, in na kraju še, da bi po svojem uspel dm delovnem življenju lahko uživali v pokoju.
Še na mnoga leta, dragi jubilanti, še na mnoga srečna in zdrava leta!
Prevozi z avtobusi
Varnostno socialna služba v podjetju se je že v letošnjem letu poglobila v vprašanje prevozov delavcev na delo in z dela domov. Ker gredo stroški prevozov v breme ekonomskih enot, smo uvedli točno evidenco po ekonomskih enotah. Prvi obračuni so pokazali naslednje rezultate:
Mesec januar 1962:
OBRAT I
Jože Dolenc — tkalnica — 30 let; Marija Iskra — tkalnica — 25; Avgust Jerkič — vzdr. obr. — 32; Janez Kalan
—	tkalnica 32; Cilka Kapus
—	tkalnica — 25; Viktor Kompare — tkalnica — 32; Cita Kos — splošna uprava — 25; Franc Lebar — tkalnica — 31; Zofija Poljanec — adjustirni odd. — 25; Cilka Starovašnik
—	tkalnica — 25; Alojzija Tiš-ler — tkalnica — 25; Barbara Varl — tkalnica — 25; Marija Langerholc — 25.
OBRAT II
Marija Bertoncelj — tkalnica — 27; Franc Bešter — tkalnica — 30; Francka Bohinc — tkalnica — 26; Francka Bratkovič — tkalnica — 25; Anton Dolenc — tkalnica
—	31; Marija Draksler — predilnica — 25; Valentina Fabjan — tkalnica — 26; Francka Filipčič — tkalnica — 29; Manca Florjančič — tkalnica (••••• dalje na zadnji strani)
	Ekonomska enota Skup. stroš. prevozov v 000		Od tega prispevali del. v 000	stroški EE v 000
	Predilnica I	491	185	306
	Tkalnica I	1.781	698	1.083
%	Plemenitilnica I	627	253	374
	Vzdrževalni obrati I	200	83	117
‘f	Predilnica II	521	192	329
“	Tkalnica II	1.273	513	760
“	Plemenitilnica II	216	82	134
	Vzdrževalni obrati II	149	60	89
i	Splošna uprava	182	76	106
	Delavska restavracija	35-	11	24
	Skupno	5.476	2.152	3.324
	Mesec februar 1962:			
	Predilnica I	461	177	284
	Tkalnica I	1.714	687	1.026
	Plemenitilnica I	597	247	349
	Vzdrževalni obrati I	179	75	104
	Predilnica II	520	202	318
	Tkalnica II	1.240	513	727
	Plemenitilnica II	181	82	109
	Vzdrževalni obrati II	155	64	90
	Splošna uprava	196	82	144
	Delavska restavracija	33	12	21
	Skupno	5.276	2.141	3.135
1.	maja letos sta nas zapustila zopet dva sodelavca, ki sta odšla v zasluženi pofkoj.
Tovariša Vinko Mlakar in Jaka Novak sta bila zaposlena v apreturi aplemenitilnica II, kjer sta delala 30 let. Z ostalimi sodelavci sta šla skupaj skozi slabe in dobre čase, ki so se menjavali v teh dolgih letih v naSi tovarni. Marsikaj zanimivega bi verjetno lahko povedala o razvoju podjetja in o odnosih do delavca v času pred vojno, med vojno in po njej.
Ob odhodu iz podjetja jima je sindikalna podružnica preskrbela 14 dnevni brezplačni oddih v Počitniškem domu v Novem gradu ob morju kot zahvalno darilo za dolgoletno vestno delo. Gotovo jima bo ostal ta oddih v lepem spominu, saj sta povedala, da ta-
čut odgovornosti do dela, tako da so bili nadrejeni vedno zadovoljni z njunim delom. Vsem mladim, (ki prihajajo za njima in se vključujejo v naš kolektiv, lahko rečemo, naj si vzamejo za vzgled njuno disciplinirano in vestno delavnost.
Tovarišu Mlakarju in Novaku želimo vsi sodelavci in vodilni uslužbenci ob nastopu pokoja, da bi ga še mnogo let uživala v zdravju in zadovoljstvu.
Ko že govorimo o upokojencih, naj izkoristim to priliko in povem še tole misel:
V razgovoru z mnogimi upokojenci človek dobi občutek, da ti ljudje v mislih še vedno živijo v tovarni. Ali ne bi bila lepa poteza kolektiva, če bi vsako leto enkrat — morda za 1. maj povabili v tovarno vse naše upokojence,
Jaka Novak je delal na valjčnem likalniku
kega oddiha nista bila še deležna. Tovariš Novak morja še sploh ni videl, Mlakar Vinko pa le en sam dan. Sodelavci so jima ob odhodu poklonili praktična darila.
Ko se poslavljamo od njih, moramo ugotoviti, da sta bila pridna in vestna delavca. Imela sta
da bi si ogledali napredek podjetja, v katerem so prav oni pustili precej svojega znoja. Ob taki priliki bd se zopet srečali s svojimi sodelavci in obujali spomine na pretekle čase im težave, seveda pa tudi na trenutke zadovoljstva, ki so jih preživeli v tovarni.	Ivan Eržen
Nekateri delavci se pritožujejo, da je znesek 1500 din v zimskih mesecih in 2000 din v poletnih mesecih, za mesečno vozovnico za delavca previsok. Vsa podjetja v Kranju so ceno zvišala, nekatera podjetja v Sloveniji celo ne povračujejo stroškov prevoza na delo (Predilnica in tkalnica Maribor). Iz navedenih številk je razvidno, da kljub temu, da morajo delavci v letošnjem letu več prispevati, plača podjetje dve tretjini vseh stroškov, to je več kot 3 milijone mesečno.
Da bi lahko pravočasno naredili celotni obračun prevozov po ekonomskih enotah vsak mesec, je nujno potrebno, da člani kolektiva prinesejo dnevne avtobusne vozovnice in mesečne vozovnice za vlak najkasneje do 5. v mesecu v pisarno varnostno socialne službe. Kdor bo karte prinesel po 5. v mesecu, bo dobil stroške povrnjene šele v naslednjem mesecu. Člani kolektiva, ki plačujejo avtobus vsak dan, naj na kuverto, v kateri prinesejo vozovnice, napišejo poleg obrata, priimka in imena ter relacije še za kateri mesec so karte in koliko voženj je bilo.	Francelj Helena
V kuhinji apretur je delal tov. Vinko Mlakar
Za poletje
Tokrat vam predlagam nekaj poletnih modelov in upam, da vam bodo ugajali. Krojeni so preprosto; krila eo praktična, omogočajo udobno hojo in moderno zvonasta linija je v poletju prav dobrodošla, ker je takšno krilo hladnejše od ozkega.
Otroške oblekice
Zelo veliko pomeni, če se naš otrok počuti med svojimi vrstniki enakovrednega. Prvi pogoj zaito je zunanjost. Ce bo slabše oblečen od ostalih, mu bo hudo in se bo počutil manj vrednega. Zato naj se starši potrudijo in oblečejo
rih kosov naredite prav čedno oblekico.
Isto velja tudi za starše, ki svoje otroke oblačijo ekstravagantno in hočejo s tem doseči ,da bo njihov otrok najlepši. Take deklice ali dečka se bodo vrstniki izogi-
Na prvi skici je dvodelna obleka za plažo. Lahko jo oblečete preko dvodelne kopalne obleke in je prav prikladna za sprehode ob obali. Krilo se s skritimi gumbi zapenja po vsej dolžini. Mogoče se vam bo zdela obleka nekoliko nenavadna, toda za na morje je zares pripravna.
Drugi model je obleka, ki je lahko krojena iz tankega svilenega ali volnenega blaga. Po želji je lahko dvodelna ali deljena. Primerna pa je za popoldanske sprehode in zabave na prostem. Tretja
bikini z borduro iz tiskanega blaga ali vezano ob robu zgornjega in spodnjega dela.
Tako. Upam, da vam bodo modeli vsaj malo pomagali pri izbiri. Želim Vam še veliko sonca na morju.
S.	B.
otroka ljubko in praktično. Ni nujno, da kupujete drago blago, temveč čisto lahko iz večjih sta-
s>7
skica tudi predstavlja popoldansko dvodelno obleko. Bluza je široka, spredaj nekoliko krajša kot zadaj. Okrašena je z vezano borduro, ki je enaka vzorcu na torbici ali rokavicah.
Mislim, da je mnogo žensk, ki v trgovinah ne kupujejo že izdelanih kopalnih oblek — deloma zaradi, visokih cen, deloma pa zato, ker jim konfekcijski modeli ne ustrezajo. Zato vam predlagam tri modele, za tri različne tipe žensk. Letos so hlačnice pri kopalnih oblekah daljše, dekolteji so spredaj manjši, zato pa odkrivajo hrbet včasih še pod pas.
Na skici A je model, ki ga lahko izbere vsaka pravilno raščena ženska, čeprav je nekoliko polnejša ali pa bolj mršava. Bordura je iz primernega tiskanega blaga.
Model B naj bo narejen iz enobarvnega temnega blaga. Ob robu je.našita ozka volanca, ki je nagubana ali nabrana. Kopalna obleka bo pristojala tudi močnejšim postavam.
»Kaj bomo s takimi oblekami!« bodo rekle mlade in vitke kopalke. Želimo si sonca in zraka! (morda tudi nekoliko parade na plaži!) — zanje je tretji model —
bali, ker se jim bo zdelo, da ne spada mednje. On sam pa se bo tudi počutil vzvišenega med njimi.
Torej! Vse mora imeti svojo mero. Svojega malčka oblecite ljubko, praktično in enostavno.
Da pa ne boste iskali ustreznih modelov po raznih modah, da ne boste izbire prepuščale samo šiviljam, sem Vam narisala nekaj skic za deklice in dečke. Večino tega boste lahko izdelale kar same, in to iz našega blaga.
Upam, da sem Vam ustregla, saj je to moja želja, če pa želite kaj drugega, potem sporočite Vaše želje uredniku lista, kjer jih bom potem izvedela tudi jaz.
Julija Janželj
Nasveti
—	Ščetke in glavnike lepo operemo v vodi, v katero smo kanile nekaj amonijaka, nato jih moramo sprati še s hladno vodo.
—	Izpadanje las preprečimo, če masiramo lasišče z olivnim oljem. Lase umivamo z jajčnim šamponom, s koprivno vodo ali jih pa izpirajmo s kamelicami.
—	Madeže od črnila naj lepše očistimo z gorilnim špiritom; potem hlago operemo v čisti vodi.
—	Madeže od šminke natrite z zmesjo sode bikarbone in vrele vode (zmes naj bo gosta). Nato izperite v hladni vodi. Enako odstranite tudi madeže od laka za nohte, kave in čaja.
—	Pomaračmi madež nateremoz glicerinom, nakar ga izperemo.
—	Pipe v kopalnici ne puščajte na pol odprte, ker kapljajoča voda pušča rumene madeže v kadi in v umivalniku. Tončka Sitar
DOPISUJ V TVOJ LIST!
Tudi ona je bila med letošnjimi slavljenci
Dolgo se že jezimo v obratu I, ker so enolončnice v obratu II vedno boljše od naših. Spraševali smo sem, spraševali tja, pa nobeden ni mogel ugotoviti zakaj. Pa je le prišla resnica na dan, in veste kako izgloda? Čeprav je za obe menzi nabavljal isti ekonom in bi zato morali kuhati obe enako, zadeva vendar ni potekala v tej ©meri, ampak takole: za 300 enolončnic v obratu II je bilo dnevno določenih 30 kilogramčkov mesa, za 600 v obratu I pa samo 33. Mislim, da je vsako nadaljnje razglabljanje odveč, treba pa bo seveda nekaterim stopiti na prste. No, hotel sem le povedati, da se pravica na kraju le zvica, kot pravi pregovor.
Zadnjikrat sem ©tal predi vrati upravnega poslopja v obratu II in gledal kaj. čudno procesijo. Od leve strani (od stare stavbe z uro!) so se po polževo pomikali zunanji delavci, vsi globoko sklonjeni in nagnjeni naprej. Gledam, gledam kaj naj bi to pomenilo, pa nisem mogel uganiti, dokler. niso prilezli v mojo bližino.' In veste kaj je bjlo? Na posebnem predpotopnem vozičku so vlekli težko zadevščino (del nekega stroja ali kaj podobnega). Voziček je pa tak, da bi ga že praznega težko trije porivali naprej. Lahko si pred-stavljate, kako sem z užitkom gledal to srednjeveško prevažanje v dvajsetem stoletju. Verjetno bi zadevica izgledala še lepše, če bi tam cesta ne ibila asfaltirana. Ob takih primerih se mi kar milo stori pri srcu, posebno, če pomislim, da bi z malo razumevanja lahko nabavili odgovarjajoča vozila za notranji transport, ki je tudi važen moment pri našem delu in ustvarjanju v podjetju.
Prej sem pri menzah pozabil omeniti tudi to, da delajo včasih dokaj čudno. Tako sem nekega dne videl v obratu I, da je uslužbenka dobila za 25 dinarjev mleko v majhni šalčki, v kateri navadno dobimo čaj. Ce pomislite, da -drži tista šalčka komaj četrt litra, potem stane liter mleka v menzi kar sto dinarjev. V nobenem zapisniku pa nisem mogel najti ustreznega sklepa, ki bi tak način poslovanja menze odobra-
val. V prihodnje naj ©e prizadeti član kolektiva kar razjezi, da ne bo ponovno prikrajšan.
Pred dnevi ©em bil ponovno krščen, seveda proti svoji volji. Sem jo nekoliko zamišljen mahal mimo kotlarne, ko me nenadoma objame dokaj močna vodena prha izpod neba. Z besnim pogledom sem iskal nesramneža, pa ga nisem odkril. Bil sem do kože premočen, in to z umazano vodo. Sreča v nesreči je bila ta, da sem imel na sebi delovno haljo, ki jo človek vsaj- lahko opere. Vseeno pa sem hotel najti grešnika, no, da vam na kratko povem, še istega dne sem ga dobil. Je bil to nedolžen varnostni ventil, ki se pač po potrebi sem in tja odpre in če ima takrat nekdo smolo, ga prijetno pošprica. Ker obstoja možnost, da ta ventilček nekega dne vzame na muho tudi kakega gosta pri ogledu podjetja, me zelo zanima, kakšen obraz bo naredil on, in kakšnega njegovo spremstvo, in kakšnega tisti, ki je ventilček tako pametno naravnal. Drugače pa pravim, da se ne splača sekirati, ker tako ne bo bolje.
Malo moram potipati tudi tiste pametnjakoviče, ki so pred, meseci kar čez noč prodali vso rožice izpred pisarn v obratu I. Verjetno se še spominajte, da ste takrat lahko kupili za 300 dinarjev kar oel grm hortenzij, nekateri ste ga pa celo zastonj odnesli. To sicer ni bilo napačno, bolj žalostno je pa dejstvo, da je nekaj tednov pozneje podjetje za svoje potrebe kupovalo dokaj manjše grme hortenzij pri vrtnarjih, in to po 500 dinarjev grm. Kot vse kaže, imamo v podjetju zelo sposobne in zares pametne ljudi, ki dobro vedo, kako se naredi s »ftinfarja« drobiž. Kdor zna, pač zna, pravim jaz! Nič hudega pa ni, če ima včasih tudi podjetje malo izgube.
Oh ti odnosi, kako so v nekaterih enotah čudoviti. Mojstri tulijo na podrejene kot cowboy na živino tam na Divjem zapadu; seveda jih tudi zmerjajo in »©ortajo«, da je veselje. Na žalost pa jim moram povedati, da bo kaj kmalu le konec tega njihovega veselja, ker se je sedaj urednik odločil, da jih bo vse razkrinkal in če ne bo šlo
drugače, pa kar javno ožigosal. Da mu bodo prizadeti neposredni pro-izvajavci pri tem pomagali je razumljivo, saj se jim tako vendarle obetajo lepši časi na delovnem mestu. Jaz revček pa potem ne bom imel več kaj pisati, če bo tudi v obratih vladal mir in prijateljstvo. Skoda, zares škoda, da ne more ostati pri starem.
V zadnji anketi ste zahtevali, da naj ima vaše glasilo še več slik, kot doslej'. Na žalost pa vam moram povedati, da sedaj urednik ne bo smel več slikati vsega, kar je doslej, ker bi se drugače lahko znašel pred sodiščem. Zadnjikrat mi je dejal: »Veš, čolniček, sedaj bo pa treba zelo paziti, da ga ne bova kje polomila. Vsak podatek bova morala napisati v procentih (seveda tudi število zaposlenih!), na sliki bo lahko le kakšna cesta, majhen delček stroja, kakšno okno ali pa del strehe, ker je vse drugo že tajna podjetja. Tajne
podjetja boš pa lahko slikal le z dovoljenjem, ki bo moralo imeti razno razne pečate in podpise. »Veš«, je dejal, »na nekaj so pa le pozabili. Rekli so, da ne smem slikati v podjetju ,nikjer pa ne stoji, da podjetja ne smem slikati od zunaj.« Pa sem potem razmišljal, kaj je urednik mislil s svojo zadnjo pripombo, in na kraju ©e mi je le posvetilo, namreč, hotel je reči, da je pač vseeno, če narediš sliko kakih 100 metrov izven podjetja, saj je tako posneta celo večja in boljša, prepovedana pa le ni. Nejasno mi je pa, kako bo urednik prikazal vse v odstotkih, saj si težko predstavljam na primer naslednje: vstopilo je 3 % ljudi, od tega 2 % žena in 1 % moških; umrlo je 0,4% ljudi, od tega 0,27 % žena in 0,13 % moških; poročilo se je 2% članov kolektiva; povprečni dohodek na enega zaposlenega je x %, kolektivni dopust bo trajal y %, seja
delavskega sveta je trajala 6 % delovnega dneva, cena Jane je 32 odstotkov itd., itd. Da boste laže te odstotke razumeli, vam bomo v prihodnji številki natančno prikazali, kako se odstotki izračunajo, številke pa boste lahko dobili v gradivu za CDS in v raznih statističnih brošurah, ki jih boste kupili v knjigarnah. Pa se zaradi tega nikair ne jezite in razburjajte, saj je včasih res bolj primemo delati zapleteno kot enostavno.
Takole! Za danes je dovolj, če ne že preveč. Pa nasvidenje!
V PREJŠNJI ŠTEVILKI
SO BILI IZŽREBANI:
1.	nagrada — 1500 din: Pavel Je-kovee, 2. — 1200 din: Ivan Eržen,
3.	— 1000 din: Anton Pravst, 4. — 450 din: Jernej Malovrh, 5. — 600 din: Frame Mihelčič, 6. — 500 din: Jože Tomšič, 7. — 400 din: Andrej Kodele, 8. nagrada — 300 din: Silva Kralj.
		2	3	4	S
	m	e			
?"	S	W-	O		
1Q		n	W'	13	
13			14		
		f.	f€		
17		13	¥•	19	
20			21	w.	
22					
1		2	3	4	S
	M	€			
7	3	k	9		
lo		a		13	
13			14		
15		f.	16		
17		13	¥•	19	
20			21	w.	
22					
ABC pojasnjuje
Nagradna križanka
Zgornji, križanki sta po liku enaki, besede pa so za posamezne številke pomešane tako, da morate sami ugotoviti za katero križanko veljajo.
VODORAVIO: 1. glavno mesto Turčije —kromova sol, 6. odprtina v ©teni — zgodovinsko mesto v severni Dalmaciji, 7. kratica za »Ljudska knjiga« — samoglasnik in soglasnik, 9. katran — srbsko moiško ime, 10. angleška kratica za »gospa« — časovna enota, 12. egipčansko sončno božanstvo — kratica za »Hokejski klub«, 13. zelo majhna dolžinska enota, tisočinka milimetra — gora v srednji Grčiji, po grški mitologiji sedež boga Apolona in muz, 15. začetnici imena in priimka mladega
slovenskega pesnika — različna soglasnika, 16. življensko važna tekočina v srcu in žilah — maj-večji sesalec, 17. del umetniškega imena prve slovenske filmske igralke — makedonski narodni ples, 19. nota v tonovdki lestvici — oznaka za valuto evropske države, 20. velika utežna enota — čistina v gozdu, 22'. grško — rimski stari vek — kozaški poglavar.
NAVPIČNO: 1. država v. Južni Ameriki z glavnim mestom Bogota — vrsta premice v matematiki, ki omejuje funkcijo, 2. enaka soglasnika — ' pijača starih Slovanov, 3. ime znamenite ruske baletne umetnice Pavlove —
pripovedka, bajka, 4. angleško moško ime — tlakomer brez živega ©rebra, 5. južnoStalijanski narodni ples — grški materialistični filozof (585—525 pr. n. š.), 8. slovenski pripovednik in dramatik, ki je dalj časa živel in deloval v Ameriki (Etbin, drama »Kato Vrankovič«), 11. okrajšava za »srednji« — okrajšana oblika podrednega veznika, 14. kratica humanitarne organizacije — kratica za »Nogometni klub«, 18. osebni zaimek — nemški meščanski filozof, 21. kemični znak za americij — vrsta brazilske opice, tro-prstni lenivec.
O zaposlenih
(dalje s 5. strani)
za posledico celo večdnevno bolehanje oziroma delovno nesposobnost napadene osebe. Ker je v zadnjem času število takih primerov naglo naraslo, se bo treba, nad tem pojavom resno zamisliti. Kaže, da bodo morali disciplinski organi take primere strogo kaznovati, pa tudi Strokovne službe dn družbene organizacije bodo morale proučiti smotrnost in možnost izvajanja določenih ukrepov.
V znatnem številu primerov je šlo za prestopke zoper predpise o higiensfco-tehničnem varstvu pri delu. Kaže, da mnogi člani delovnega kolektiva vkljub vsem opozorilom te predpise še vedno omalovažujejo, predpostavljeni mojstri pa brez ugovora dopuščajo nepravilen način dela. Zaradi nastalih poškodb takega delavca pride do izpada v proizvodnji ter do nepotrebnih stroškov v zvezi z zdravljenjem in izplačevanjem hraeiarine. Ugotoviti je, da doslej ni bil kaznovan še noben mojster, v čiigar skupini se je tak delavec poškodoval, čeprav v mnogih primerih mojstri vedo za nepravilen način izvrševanja dela. S pravilnikom o higiensko tehničnem varstvu je določeno, da je mojster disciplinsko odgovoren, če ve za nepravilen način izvrševanja dela, pa tega ne prepreči. Ce bomo hoteli število nesreč pri delu zmanjšati, bodo morali disciplinski organi brezpogojno ukrepati po tem določilu. Pred kratkim je bil v posebni knjižici natisnjen Pravilnik o higienskem tehničnem varstvu — prejeli so ga vsi člani delovnega kolektiva. Žalostno bi bilo, če bi ta pravilnik obležal po raznih predalih iii kotih, saj so bili s tiskanjem zvezani znatni stroški — namen tega pa je bil, koristiti delavcem. Vsekakor pa se v bodoče nihče ne (bo mogel sklicevati na to, da ni vedel, da se mora neko delo opravljati le na predpisan način ali, da še morajo uporabljati zaščitna sredstva in naprave, kajti z izročitvijo pra-
vilnika se smatra, da je bil vsakdo seznanjen z njegovimi določili.
V več primerih je šlo v (preteklem razdobju tudi za razne okvare strojev. Videti je, da nekateri člani kolektiva posvečajo strojnemu parku še vedno premalo skrbi in pažnje in pride radi tega še vedno do- nepotrebnih okvar, ki so navadno združene z znatno materialno' škodo. Delavec, ki iz malomarnosti zakrivi tako okvaro; se mora zavedati, da s tem oškoduje podjetje in celotni kolektiv, sam pa je v smislu zakonskih predpisov odgovoren, da nastalo škodo povrne. Zato bo treba v bodoče posvečati strojnemu parku še več skrbi, delavce na posameznih delovnih mestih pa opozarjati na posamezne lastnosti stroja, da ne bi prišlo do okvar zaradi nepoznavanja strojev oziroma njihovega delovanja.
Disciplinska komisija je v preteklem obdobju obravnavala tudi par primerov tatvin, pri čemer je šlo v enem primeru za večjo vrednost — storilec je bil odpuščen iz podjetja, kaznovan pa tudi pred rednim sodiščem in obvezan na povračilo celotne škode.
Ob koncu bi bilo omeniti še to, da se disciplinska kazen črta iz evidence in se šteje, da delavec sploh ni bil kaznovan, če je bil kaznovan šele prvič in če določeno dobo ne zagreši nobenega nadaljnjega prestopka, in sicer 1 leto, če je bil kaznovan za lažjo kršitev delovne discipline ozir. 3 leta, če je bil kaznovan za hujšo kršitev delovne discipline. Ta določba kaže na to, da je namen disciplinskega postopka predvsem vzgojni. Osnovni smoter disciplinskih ukrepov ni izrekanje kazni zaradi kazni same, marveč vzgojno vplivati na člane delovnega kolektiva, da postanejo vestni in dobri člani kolektiva.
V prvih štirih mesecih — od januarja do aprila — se je na novo zaposlilo v podjetju 157 delavcev, in to: Izstopilo pa:		
januarja	31	20
februarja	40	25
marca	42	55
aprila	44	38
Skupaj'	: 157	138
V istem razdobju je	torej prenehalo	delovno razmerje s 138
delavci. (Po posameznih ekonomskih enotah pa se je delovna sila gibala takole:
Na novo se jih je zapoišlilo:
Prenehalo delov, razmerje
predilnica I	30	16
predilnica II	10	8
tkalnica I	38	38
tkalnica 11	26	29
plemenitiilnica I	18	15
plemeniitilnica II	10	4
vzdrževalni obrati I	12	5
vzdrževalni obrati II	3	8
splošna uprava	8	13
delavska restavracija	2	2
Skupaj:	157	138
Iz podatkov se vidi, da je v predilnici I naraslo število zaposlenih za 14 delavcev, medtem ko v drugih ekonomskih enotah ni bistvenih sprememb, ker je poraslo število zaposlenih od 1. I. 1962 do* 30. 4. 1962 le za vsega 19 delavcev v podjetju.
Povečano' število zaposlenih v predilnici I je opravičljivo zaradi tega, ker so v tem času začele obratovati nove kapacitete in se je tudi proizvodnja preje močno dvignila. Kot rečeno je bil porast zaposlenih v prvih štirih mesecih neznaten, medtem ko se pa sedaj že v nekaterih ekonomskih enotah pojavljajo težnje po večjem številu zaposlenih, kar pa nikakor ne bd bilo priporočljivo. Novoizvoljeni obratni delavski sveti naj tudi za to vprašanje skušajo najti najboljšo rešitev. Gotovo bi z boljšo' in smotrnejšo organizacijo dela in boljšim razporejanjem delovne sile odpadla potreba po novih oziroma dodatnih delavcih, saj je to v interesu posameznika, ker bomo le z dvigom .produktivnosti lahko obdržali sedanje osebne dohodke.
Tovariš Kori Zavri se rokuje s predsednikom CDS — Slika je iz le>ta 1960, ko je bil tovariš Zavri med drugimi nagrajen za preko 30-letno delo v podjetju
Člani kolektiva pozor
(dalje s 6. strani) Poleg teh točk, ki se jih bo komisija strogo držala, pa komisija prosi člane, naj imajo tudi malo razumevanja, in naj ne godrnjajo, če določenega materiala niso dobili. Komisija gre vedno po vrstnem redu došlih prošenj, -in ne more pomagati, če je dostikrat materiala zelo malo, prošenj pa ogromno. KDOR PREJ PRIDE, PAC PREJ MELJE.
Komisija dalje opozarja določene člane kolektiva, naj ne .bodo stalni gostje komisije. Tako je na primer član kolektiva iz splošnih obratov I imel na zadnji seji komisije kar pet prošenj, čeprav jih je imel že prej na vsaki vsaj eno, večkrat pa tudi dve. Tako seveda ne gre, ker bo komisija v prihodnje gledala tudi na to, da ne bo dobil eden vse, drugi pa nič.
Komisija ponovno vse opozarja, naj ne mečejo prošnje v skrinjico UREDNIŠTVA, ker tistih prošenj ne bomo mogli upoštevati.
Kori Zavrl je odšel v pokoj
Aprila letos je zapustil podjetje eden najboljših članov kolektiva tovariš Kori Z 4VRL.
Tovariš Zavrl je bil preko trideset let v našem podjetju in zadnja leta šef skladišča kemikalij. Bil je vedno vesten in v vsakem pogledu odličen član kolektiva. S svojim vztrajnim delom je zato veliko pripomogel in prispeval k današnji
obsežnosti podjetja, zato naj tudi z zadovoljstvom uživa zasluženi pokoj.
Dragi tovariš Zavrl!
Ob Tvojem odhodu Ti vsi iskreno želimo še mnogo srečnih in zdravih let, hkrati pa se Ti zahvaljujemo za Tvoje zares požrtvovalno in uspešno delo skozi vseh trideset let.	Kolektiv
Komisija za odp. material
Slavljenci...
(••••• dalje s 7. strani) — 25; Francka Hafner — tkalnica — 25; Francka Hvasti — tkalnica — 26; Martina Hva sti — tkalnica — 28; Rozi Jakopič — predilnica — 25; Ma> rija Ješe — tkalnica — 28;
Program CDS in ...
(• dalje s prve strani)
2.	Poročilo o realizaciji na domačem tržišču in v izvozu.
3.	Poročilo o pregledu zaključnega računa za leto 1961 za obrat I.
Tončka Juhant — tkalnica — 29; Marija Kern — tkalnica — 25; Ana Kmetič — konfekcija — 26; Francka Knez — tkalnica — 25; Pavla Konc — predilnica — 25; Peter Kozjek — plemenitilnica — 30; Stanislava Kramar — tkalnica — 26;
16. 7. 1962 — Centralni delavski svet
Frančiška Mizerit — tkalnica
1.	Poročilo o izpolnitvi proizvodnega plana po obratih v I. polletju 1962.
2.	Poročilo o realizaciji na domačem tržišču in v izvozu.
3.	Poročilo o pregledu zaključnega računa za leto 1961 za obrat I.
4.	Obravnavanje predloga za spremembo organizacijske sheme podjetja.
5.	Obravnavanje predloga za razdelitev sredstev sklada skupne porabe v letu 1962.
23. 7. 1962 — Upravni odbor
1.	Poročilo o pregledu zaključnega računa za leto 1961 za obrat II.
2.	Poročilo o finančni realizaciji v I. polletju 1962.
30. 7. 1962 — Centralni delavski svet
1.	Poročilo o pregledu zaključnega računa za leto 1962 za obrat II.
2.	Poročilo o finančni realizaciji v I. polletju 1962.
—25; Ivana Osredkar — tkalnica — 29; Angela Pohleven
—	tkalnica — 26; Ema Polak
—	tkalnica — 28; Stanislava Rajgelj — konfekcija — 31; Manca Rehbergar — tkalnica
—	25; Marija Stružnik — tkalnica — 26; Ema Šilar — tkalnica — 25; Martina Šilar — tkalnica — 26; Franc Škofič
—	tkalnica — 30; Manca Šuligoj — tkalnica — 25; Ana Torkar — tkalnica — 25; Ivana Vidmar — predilnica — 28; Jože Vidmar — predilnica
—	30; Francka Vodnik — tkalnica — 25; Frančiška Vodopivec — tkalnica — 25; Jernej Žargar — tkalnica — 33.
Družbena merila za delitev čistega dohodka
dalje s prve strani) Na osnovi teh splošnih meril mora gospodarska organizacija pri delitvi čistega dohodka upoštevati:
—	razmerje med osebnimi dohodki in skladi, ki je bilo doseženo v predhodnem razdobju,
—	spremembe v višini sredstev na delavca, ki so nastale v razdobju, za katerega se čisti dohodek deli, in
—	posebne pogoje, ki so omogočili ustvaritev večjega čistega dohodka.
Navedena načela postavljajo pravilna razmerja v delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij, od katerih zavisi tako trajen razvoj podjetja in rast življenjske ravni delavcev kakor tudi stabilnost našega gospodarstva. V ta namen mora kolektiv deliti čisti dohodek tako, da bo delitev vsklajena z doseženimi rezultati poslovanja in potrebami nadaljnjega razvoja. Rezultate svojega dela pa gospodarska organizacija ne sme ocenjevati samo po višini ustvarjenega čistega dohodka, ampak mora upoštevati tudi pogoje, pod katerimi ga je
dosegla, in razmerje delitve v predhodnem razdobju. Ravno tako mora upoštevati povečanje družbenih sredstev, ki jih je trošila in v tem primeru iz povečanega čistega dohodka nameniti za sklade najmanj toliko, da se ohrani razmerje. Cisti dohodek, ki ga podjetje doseže zaradi po-voljnejših tržnih razmer ali ugodnejše delitve med podjetjem in skupnostjo, ki torej ni. zasluga kolektiva, je gospodarska organizacija dolžna izdvojiti v sklade.
Izdvajanje čistega dohodka za sklad skupne potrošnje mora sloneti na istih merilih kot pri izdvajanju za osebne dohodke, se pravi, da smejo sredstva sklada skupne potrošnje rasti največ v sorazmerju s porastom osebnih dohodkov.
Za kontrolo nad izvajanjem teh načel je predpisana posebna dokumentacija, ki mora biti sestavni del pravilnika o delitvi čistega dohodka, nadalje letnega zaključnega računa in vseh začasnih obračunov.
Z določitvijo splošnih meril in ustanovitvijo komisij za izvajanje predpisov o delitvi čistega do-
hodka zakonodajavec ne posega v pristojnost delavnih kolektivov in organov samoupravljanja, ker bodo ti še vnaprej samostojno razporejali čisti dohodek na osebne dohodke in sklade po svojih potrebah in možnostih, vendar bodo pri delitvi morali upoštevati tudi družbena merila.
V smislu obravnavanih načel so izdale zadevna priporočila in smernice družbene organizacije, prav tako tudi zbor proizvajav-cev ObLO Kranj.
Z družbenimi načeli notranje delitve se je že seznanil centralni delavski svet našega podjetja, ravno tako politični aktiv. V bližnji prihodnosti jih bodo morali podrobneje obravnavati tudi vsi obratni delavski sveti in preko njih ves kolektiv. Centralni delavski svet je na podlagi predložene dokumentacije že preveril delitev čistega dohodka po zaključnem računu za leto 1961 in ugotovil, da je ta v skladu s splošnimi merili, čaka nas pa še obsežno delo na pravilniku o delitvi čistega dohodka v letu 1962, ki mora biti opravljeno do konca meseca junija.	fr
Obratne nezgode
(dalje s pete strani)
tedaj, če bo aktivno izvajala svoj program ter se poslužiila vseh virov propagande pri varnostni vzgoji in zaščiti pri delu. Seveda je tu potrebno sodelovanje vsakega poedimca, ki je zaposlen v podjetju.
Komisija HTV v podjetju je k programu varnosti in zaščite pri delu pristopila s sledečimi ukrepi:
1.	z rednimi .pregledi v podjetju po vprašanju varnosti
2.	z zaščito pogonskih strojev
3.	s tehničnimi izboljšavanji delovnih pogojev
4.	z uvedbo zaščitnih sredstev
5.	z zaostritvijo higiene
6.	z organizacijo raznih predavanj in predvajanjem filmov o varnosti pri delu
7.	z uvedbo malic, kave in mleka na takih delovnih mestih, ki so zidinavju škodljiva ali naporna
8.	z organizacijo prevoza delavcev v službo in domov
9.	z organizacijo brezplačnega okrevanja za šibke zdrave delavce
10.	s propagandnim gradivom, kot opozorilnimi lepaki, brošure in internim pravilnikom o HTV
11.	s sistematično preventivno zdravstveno službo
12.	s pristopitvijo k problemu o rehabilitaciji invalidov
Podatki o nesrečah
V	obratu II je bilo število nesreč v zadnjih letih naslednje:
V	letu	1958	49 nesreč	na	100	zaposlenih	3,65%
V	letu	1959	37 nesreč	na	100	zaposlenih	2,72%
V	letu	1960	34 nesreč	na	100	zaposlenih	2,47%
V	letu	1961	34 nesreč	na	100	zaposlenih	2,47%
Izpad delovnih dni — resnost nesreč
V	letu 1958 726 delovnih dni 22,9b%
V	letu 1959 721 delovnih dm 17,86%
V	letu 1960 411 delovnih dni 16,69%
V	letu 1961 407 delovnih dni 16,lb%
Primerjava kvalifikacijske strukture ponesrečenih v odnosu na
število nesreč:	1958	1959	1960	1961
VK	8,16%	16,25%	11,76%	2,94%
K	46,60%	59,76%	29,41%	44,13%
PK	20,40%	10,80%	44,13%	35,29%
NK	22,44%	13,25%	14,70%	14,70%
UC	2,40®/,,	—	—	2,94%
Struktura nesreč	po poškodovanih delih telesa:			
	1958	1959	1960	1961
roke	59,16%	78,59%	58,80%	76,46%
glava	4,00%	—	11,80%	2,90%
noge	20,40%	16,01%	14,70%	17,86%
oči in lica	6,30%	—	2,90%	—
Izvori	1958
Delavnih strojih	11
Pogonskih strojih	3
Dvigala za ljudi in	tovor	—
Prenos energije in transp. materiala	—
Kotli in posode pod pritiskom —
Ročno orodje	2
Razni material, železo, kovine in str. d.
Kemične snovi, kisline, lugi, pare Prometna pota, stopnice, hodniki Prometna sredstva, razni voziciv,
Razni drugi izvori, zaboji, varati itd.
Vzroki
Okvara strojev Neispravna ali neurejena delovna mesta Tesno delovišče in transport Neracionalni način dela Neprevidnost, ali nevaren način dela Kršenje delovne discipline Akutne ali kronične bolezni delavca Fizične ali psihične
pomanjkljivosti delavca	3	—
Utrujenost zaradi dela doma ali na polju	7
Skrbi in ekonomsko stanje delavca	2
Izdana finančna sredstva za HTV
1968
Kava, mleko in nočne malice 471.453	1,545.468
Zaščitna sredstva	917.093	1,234.034
Ostala zaščita	4,936.094	2,051.500
Skupaj	6,324.640	4,831.002
Dejansko izplačana denarna sredstva zaradi nesreč pri delu in na poti v službo
1958	1959
Nesreče pri delu	332.165	378.795
Nesreče na poti	263.828	179.524
Skupaj	595.993	558.319
Ako pogledamo podatke o pogostih nesrečah in o resnosti nesreč lahko ugotovimo, da so vloženi trud in denarna sredstva za HTV vendar dosegla primeren uspeh.
14
6
11
6
1959	1960	1961
8	8	13 oseb
4	4	1 oseb
—	1	— oseb
2			— oseb
—	1	— oseb
5	3	5 oseb
13	11	12 oseb
2	3	— oseb
2	2	3 oseb
1	1	— oseb
1	1	— oseb
5	3	6 oseb
1	3	1 oseb
2	4	— oseb
—	1	— oseb
10	11	12 oseb
5	5	1 oseb
8	2	2 oseb
-	1	1 oseb
4	4	7 oseb
2	-	2 oseb
1959	1960 1	
1,569.754 2,107.928 1,737.013 1,882.806 3,471.440 2,097.565 6,778.204 6,088.299
1960
259.607
88.627
348.234
1961
347.530
196.692
544.222
Alič Ivan
Gostje v prizidku predilnice; v picanol tkalnici