Razne stvari. Iz domačlh krajer, Političen shod v Jarenini. V nedeljo, dne 13. decembra po ,ve<3ernicah bo poročal naS deželni poslanec R o 3 k a r o deželnem zboru t prostorih nekdanje Krambergerjeve gostilne zdaj Ornigove biSe. Pridite, JareninCani, v obilnem Stevilu posluSat vrlega kmečkega govornika! Povedal vam bo, kaj je storil za vas. V Jarenini 8e g. RoSkar ni govoril, zato še ne poznate njegovega imenitnega nastopa. Sploh ae bo pa na shodu 3e govorilo o drugih rečeh, poaebno o krivicah, ki se ravno gode vinogradnikom. G. Tbaler, vam že znaoi govornik, bo poročal o teh rečeh in te krivice primerno ožigoaal. Nastopiti moramo in povedati gospodi, da ne bcdo z nami delali, kakor se jim ljubi. Na vsak način bo shod velezanimiv. Zato naj ne ostane v nedeljo popoldne nihče doma! Iz pošte. V pokoj je stopil gosp. Rok K o n 6 n i k, poStar v Rogački Slatini. Porodil se je v Celju goapod Ekar, urednik »Domovine«, z gospodično Ano D ob e r š e k. Pridobivajmo BSlov. Gospodarjn*1 in »Našemu Domu" nove naročnikel Leto se nagiba h koncu, treba je, da gremo na delo, da bo z novim letom mnogo večje Stevilo naših listov zahajalo med ljudstvo kakor v starem. Še mnogo je krajev po Južnem Štajerskem, kjer sta naSa liata kaj slabo razširjena. Ce se za ničvrednega ptujskega luterana, »J-Hajerca«, akoraj v vsaki župniji dobi kaka baraba, ki ga Ijudem priporoCa in vailjuje, zakaj bi ae naj dobri ljudje ne pobrigali raalce h koncu leta, da 8e pridobe tiste svoje sosede za naSe liste, kateri Se dosedaj niao ničeaar brali. Poglejmo torej vaak po avojem kraju, koga bi se Se dalo pridobiti, da ai naroči >Slov. Gospodarja«, ali vaaj »NaS Dom«. Gasi so reani; slabo berilo je več ali manj že povsod razširjeno, zlasti pa tam, kjer so voditelji ljudstva roke križem držali, ko je začel izhajati in se Siriti ptujaki »Štajerc«. Vsaka zavedna slovenska hiSa imej svoj slovenski list: »Slov. Gospodarja« ali »Na8 Dom«. Gim bolj bodo naSi Ijudje vsepovsod prebirali naSe dcbre časopise, tembolj ae bode vzbujala narodna zavest. Na delo torei rodoljubi, ki v resnici gorite za naS napredek, na delo vrli kmečki možje, ki ste prepričani o imenitnosti branja dobrih časnikov, na delo naSi mladeniči, na3a dekleta po Tseh krajih naše domovine: združimo svoje moči in storimo vse, da bo po novem letu v sleherno poSteno slovensko hiSo zahajal »Slov. Gospodar« in »NaS Dom«. V združitvi je naSa moč, v združenem neumornem narodnem delu je naSa rešitev! Mariborske novice. Danes teden popoldne se je ponesrečil hlapec Franc Lepenik. Zlomilo se je kolo pri vozu, na katerem je sedel ter je padel tako nesrečno raz voz, da si je zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v meatno bolnišnico. — Med otroci razaaja Skrlatica. Oblast |e že zaprla več razredov na tukajSnji dekliski šoli. Od 1. novembra so že umrli trije otroci na Skrlatici. Svetujemo vsem stariSem, da pri sumljivi bolezai takoj pokličejo zdravnika, ker je zamolčanje te bolezni kaznivo. Sv. Lenart v Slov. gor. PiSejo nam: Slovencem priporočamo, da svoje potrebSčiDe nakupujejo v narodni trgovini Lončarec & Havelka in da obiskuiejo, kadar je potreba narodno Polifievo goatilno. — NaS okraj in zastop je priredil premiranje živine v dvoriSču nasprotnega nam gostilničarja, čemur so se^zavedni Slovenci zelo čudili! Crešnjevski Kresnik je v jamo padel. Izrazil se je ob priliki neke obravnave razžaljivo o dokaznih predlogih g dr. VI. Serneca. Nemara si je mislil, mi očka Kresnik se moramo vendar malo postaviti! Pa dr. Sernec mu je takoj korajžo pošteno odkupil. Vložil je tožbo zoper Kresnika zaradi razžaljenja fiasti, in glej, Kreanik ja prosil aedaj prav ljubeznjivo gosp. dr. Ssrneca za odpuSčenje, prevzel vse sodne stroske ter 8e ima odrajtati 10 E za naSo dijaSko kuhinjo. O5ka Kresnik, le pohlevni in mirni bodite proti Slovencem, ti nasproti Vam ne poznajo več nobene Sale, ker ate zapustili slovensko zastavo! Vinogradniške vesti. Na sumu, da so okužene po trtni uSi, so sledeči kraji: V sodnijskem okraju Maribor: občini Selniea ob Muri in CirSak; v sodnijskem okraju Slov. Biatrica: občina Spod. Ložnica; v soduijskem okraju Sv. Lenart v S!ov. gor. občine: Sv. Benedikt, Sv. Trojica, Srednji Gasteraj, Spod. Gasteraj, Kremberg. L»dinek, Malna. Ihova, Osek, Zg; Ročica, Zg. Žerjavci, Sp. Žerjavci, Žitence, Ž tece, Dervanje in Trotkova. Prepcvedano je torej iz imenovanih krajev izvažati trte in rastline, ki so znane, da se jih prime trtna u3. Prememba posesti. Govori se, da je kupil red Marijinih bratov iz Gradca Kupljenovo in Rantaševo posestvo v Seliščih pri Št. Juriju ob Ščavnici ter mis!i tam graditi šolo in aamostan. Ptnjske novice. Umrl je 2. t. ra. v 891elu Jakob Kolarič, hlapec pri vinotržcu Kajzerju. Bil je atar veteran, ki je Se ce!o služil pod cesarjem Ferdinandom. — V bližini dravskega moata \e zdrknilo 5. t. mes. po no6i v Dravo kopaliSfie. Nekoliko metrov visje nad kopaliSčem se je zasulo obrežje in brežne utrdbe. Isto noč je deloma utonil ralin g. Kukoveea. Moškajnci pri Ptuju. ])ne 30. m. m. je povozil brzovlak med Moškajnci in Ormožem železniskega čuvaja J. Brumen. Kolo ga je ravno črez sredo prerezalo. Breg pri Ptnjn. Ko so nemSkutarji na Bregu zvedeli, da bodo tudi Hajdžnčani Sli čaatit v Ptuj sv. Viktorina, tedaj so dobili korajžo ter so z navduSenjem sklenili, da preprečijo procesijo. Ia res pride proti Bregu procesija iz Hajdine! Sedaj bo! Nemškutarji pridejo ven in nastalo bo vpitje, vik, krik, hruSč in truSč... Ah kaj 3e! Nemškutar }e bojazljivec! Gostobesednim nemSkutarjem na Bregu je upadel pogum, ko ao videli Stevilno proceaijo, in tiho so se poskrili v svoje lu\nje. Slovenaka procesija pa je s!a rairno skozi Breg v Ptuj! Ivano Bratuša so izpuitili te dni iz novomeSke ječe, kjer je b.la zaprta zaradi potepanja.? Celjske novice Celjski »Sokol« si na- merava ustanoviti knjižnico, namenjeno svojemu sokolskemu naradčaju. — Vsled dolgotrajnega deževja in ker se je začel tajati aneg v aolčavskih planinab, začela je rasti Savinja tako močno, da je dosegla v ponedeljek 2 70 m. Pri zadnji veliki povodnji je znaSala viaofiina vode 3 m. Nevarnost je velika, ker bo voda gotovo Se narastla. — Celjsko pevsko druStvo vprizori due 13. dec. v dvorani Narod. doma v Celju veseloigro v IV. oddelkib »Valva8orjev trg St. 15« Celjske porotne obravnave. Vsem naSim csnj. bralcem }e še gotovo v spominu veliki požar v Slovenjgradcu. Najprej so obdolžili posestnico Heleno Požgano, da je zažgala vsled nepazljivosti avojo hiSo. Toda pri aodniji se je dokazala njena nedolžnoat. Potem so zafieli sumiti Oevljarja Franca Robnik, ki je stal zaradi tega minoli teden v sredo pred porolniki. Obdolžen je bil tudi golju iiie, ker se je za večjo avoto zavaroval proti požaru, kakor je v istini znaSalo njegovo poseatvo. Porotniki so vprašanje, ali je toženec kriv požiga, zanikali, vpražanje ali je kriv goljufije, pa potrdili. Robnik je bil zato obsojen na 18 mesecev težke jefie. — Minuli petek je stal pred porotniki cigan, ki 88 imenuje Alojzij Mayer, tudi Gottlieb Krebs in Engelbert Herzenberger. Bil je že večkrat kaznovan zaradi tatvine in uboja. Po prestani zadnji kazni je kradel v okolici Zidanega mosta, kjer sta ga tudi v nekem gozdu v Pilštajnu orožnika zasačila. Pri tem je nastal boj, v katerem je bil jeden orožnik precej ranjen. Čsz par dni so ga kmetje vjeli ter je bil pri tem ustreljen v hrbet, predno ae je vdal. Pri sodiSču je vse trdovratno tajiL ObsoiPDt je bil na 7 let ječe. Teharje pri Celju. V soboto, dne 7. dec. je umrl vsled pljučnice vrl narodnjak in občinski odboruik, posestnik Janež PiSek v 45 Ietu svoje staroati. N. v m. p.! V zadevi otvoritve okrajnega glavarstva konjiškega smo že objavili svoje opombe, katere nam treba nekoliko spopolniti, oziroma popraviti. Ofieielni nagovor ceaarskegn namestnika je bil popolnoma nemški, čeprav je bilo mnogo županov navzofiih, ki ne razumejo tega jezika. Iz Gradca se nam zatrjuje, da si je dal grcf C!ary pač napisati par slovenskih atavkov, in iz Konjic izvemo, da mu jo ondotni okrajni glavar delal celo naglase na posamezne besede, a v odiočilnem trenotku slovenskih stavkov ni bilo na svetlo! Tudi prevel ni nih&e nemškega govora namestniftovega ca slovenski. Pri predstavi županov je bil tohnač taistih loSki župan Possek, čeprav ni najstarejsi župar, niti so ga slovenski župani v to pooblasliii. Cesarski ns-riestnik tudi sedaj ni izgovoril slovenske besede, le ko je odgovarjal na neko slovensko iaterpelacijo, katero je prestavil g. Possek, zatrjujeio nekateri, da so slišali par slovenskemu jeziku podobnih besed. Toda ludi to je neverjetno, ker grof Clary 3e zmeraj ne zna slovenski, a na nepričakovano interpelacijo gotovo ni bil pripravljen. Zavedni narodni župani so bili v istini ozlovoljeni zaradi nemškega značaja otvoritve in kakor se nam zatrjuje iz konjiškega okraja, bodo svoji nevolji dali na posebnem političnem shodu izraza! Iz Podsrede. Tako čisto narodnih trgov, kakor je stara Podsreda, je pač malo, o tem sem se prepričal, ko sem pretekli mesec akozi potoval. Povsod čisti slovenski živelj, na pošti dvojezični napis in že star dvojezični pečat, izključno le slovenska govorica; to vpliva jako prijetno in z zadovoljstvom na tujčevo slovensko srce. V narodnera oziru je Podsreda v resnici taka, kakorSne sl želimo vse trge in meata na Slovenakem. — Popotnik. Planina na Stajerskem. Tukaj je odprl minoli mesec svojo trgovino na8 rojak in vrl narodnjak Mihael Jazbinšek. Dika celega trga je lepi slovenski napis, ki ae blišči nad trg> vino. Slovenci! iz trga in okolice, zdaj pa le k njeiTiu kupovat, kajti blago ima poSteno in po nizki ceni. Držite se geala: Svoji k svojim! Amerikansko sadje prepljavlja vse trge po Evropi. Minoli mesec je do8el iz New Yorka parnik »Main«, ki je prepeljal 22 929 sodov in 1540 zabojev jabolk. Na3i kmetje ae pa tako malo brigajo za aadjerejstvo. Koliko denarja bi dobili za aadje, kateri zdaj gre v tuje dežela! Iz Brežic se nam poroča, da je Sava jako naraatla ter preplavila na nekaterih krajih v nižavi njive in travnike. Tudi je podjedla obrežje ter odneala precej rodovitne zemlje. Novice iz Amerike. Poročil se je v Newburgu Franc Podlesnik iz Radeč pri Zidanem moatu z gdč. Tončiko VolčanSek s Štajerskega. — V Maridge Pa. je ponesrečil Josip Tenovnik, 27 let star, doma iz Gračnic na Sp. Štajerskem. Padel je znak, kakih 7 čevljev globoko in ai zlomil tilnik. Svarilo pred izseljevanjem. V kratkem se bo vabilo poljedelske delavce v Jukatan v Meksiko. Notranje ministrstvo svari, izseljevati se tja, ker je podnebje ondi ailno nezdravo in letos ondi posebno hudo divja rumena mrzlica. Cerkvene strarl. Imenovan je kn. Sk. rač. revidentom 5. g. Franc S. Š p i n d 1 e r. Mili darovi za družbo vednega češčenja: Kapela pri Brežicah 680 K, Artiče 40 K, Gornjigrad 27 52 K, Luče 15 50 K, NovaStifta pri Gornjemgradu 6 76 K Ljubno 22 67 K, Sv. Jernej pri KoDjicah 65 K, Sv. Križ pri Slatini 4131 K, Kamuica 20 K, SrediSče 2586 K, atolna cerkev v Mariboru 3440 K, Loka 913 K. Spremembe pri čč. oo. misijonarjih. G. g. Franc Kitak je premeičen od Sv. Jožefa pri Mariboru kot »Director missionum« k Sv. Jožefu v Celji. Spremembe v minoritskem redu. Č. g P. Karol BeUak oatane na Dunaju ia C. g. P. Alionz Svet oatane v Ptuju. Sv. misJjon se je obhajal pri sv. Križu na Murskem polju od 29. nov. do 6. dec. Vodili so ga oo. jezuiti Vrbovec, Žužek in Kunstl. Kot uvod v miaijon se je vrSila lepa slovesnoat: Veleč. g. duh. svetovalec in dekan Ijutomerski Martin 'Jurkovič so kanonično vpeljali nadbratovSčino sv. rožnega venca in blagoslovili kraane kipe Srca Jezusovega in Marijinega ter so v ginljivem govoru izročili misijon varatvu naisvetejsih Src. Vkljub slabemu vremenu — polje je bilo vae preplavIjeno — 80 verniki trumoma prihajali, da bi poslušali zanimive govore. Sv. obhajilo je prejelo čez 3000 oseb. Srčna hvala gre domačemu župniku g. Weixlu, ki so vse to oskrbeli, gg. miaijonarjem in tudi sosednim gg. duhovnikoro, ki so požrtvovalno pomagali. V imenu vaeh faranov so srojo zahvalo osebco izrazili vrli župani cb sklepu svetega miaijona. Društrena poročlla. Gledališka predstava v Mariboru. Slovanska čitalnica uprizori v nedeljo, dne 13. decembra 1903 v veliki dvorani Narodnega doma burko s petjem v treh dejanjih: »Tat v mlinu«. Začetek je ob 8. zvečer. Občni zbor »Slovanske Citalnice" v Mariboru se vrši v nedeljo, dne 20. t m. ob 8. uri zvečer v proslorih Čitalnice. Na doevnem redu je: 1. Pozdrav predaednikov. 2. Poročilo odborovo. 3. Volit. novega odbora. 4 SluSajnosti. Miklavžev rečer v Mariboruje priredilo, kakor ?mo poročali, zadnjo nedeljo bralno in pevako druStvo »Maribor«. Da so ti večeri priljubljeni, pokazalo se je tudi letos, ko je bila dvorana občinstva natlačeno polna. Najprej ae je vprizorila veaeloigra »Dea zeta«. Igrali so druStveni diletantje, ki so izvajali syoje vloge z obče priznano dovršenostjo. Žal, da ni igra aama na sebi posebno lepa. Zatem je nastopil Miklavž, ki je prav prisrtno pozdravil vae otroke, male in velike. Pobvalil je tiste, ki so vedno spolnjevali svoje narodne dolžnosti, ostro je pa grajal tiste, ki se srainujejo slovenski govoriti. S krobačem in Skorpijonom pa je žugal tistim, ki avoje ctroke tako vzgajaio, da ao poatali poturice. Posebno zahvalo je prineael onitn gospem, goapodičinam in gospodom, ki so priredili dne 7. junija 1.1. tako lepo narodno svečanost. Pozival pa jih je ob jednem, da bi 3e večkrat priredili take slavnosti in darovi ne bodo izcatali. Obljubil nam je, da nam prestavi vse uradnike, ki živijo v prognanstvu na Gor. Štajerskem in Kranjskem, zopet nazaj med nas. Povedal je tudi, da so mariborski Slovenci prosili za alovensko ljudsko Solo. To pa naj sami zahtevamo, saj imamo 40 otrok in občina nam jo po poatavi mora dati. Tako nas je poučil Miklavž. Obljubil je, da nam prineae več narodnega ponosa ia požrtvovalnosti, katerega nam posebno primanjkuje. Sklenil je z besedami: >Ako boste aložni pri narodnem delu, stal bom vedno ob VaSi strani ter Vas vodil do popolne slavne zmage!« Potem je začel deliti darove za male in velike otroke, kar je vzbujalo pri nekaterih darovih maogo smeha. posebno ker je razdelil veliko šib. Vsem bode ostal ta večer nepozabljiv, poaebno tistim, katerih 86 je spomnil ter jim kaj lepega prinesel. Zgodovinsko društvo želi ustanoviti v Mariboru svoj muzej ter pozivlje vse narodnjake, naj kolikor mnogoče podpirajo to pcdjetje. Nemci so minoli teden otvorili nem8ki muzej, kjer se bodo bahali z zgodovinskimi predmeti, katere so nasli na slovenaki zemlji. Taku nam privandrani Netnci iemljejo vero, narodnost in zgodovino. V očigled temu prosi slovensko »Zgodovinsko druStvo« naj se naznani druStvu v Mariboru vsak slučaj, ki bi spadal v njegovo področje ter prosi, da bi 8e mu poslale stare reči, ki so zgodovinakega pomena. Za dijaško kuhinjo v Mariboru ao darovali sledeči p. n. dobrotaiki in dobrotnice: G.žek Jožef, dekan 20 K, Goričan Ivan, kaplan 2 K, dr. VovSek Franc, c. kr. visje deželno-8odci svetnik 20 K, dr Jurtela 20 K, Froblich, učiteljica 10 K, dr. Medved, prtfesor 10 K, Klub 40 K. Vraz Anton, župnik 3 K, Škamlec, kaplan 2 K, Kavčič Matija, trgovec 5 K, J. L, nadžupnik 100 K, J. L. in Neimenovani 5 K, KoroSec 3 K, FrangeS, župnik 10 K, Hranilnica in posojilniea v Šaaarju pri Jel8ah 60 K, Gabere. dekan 20 K, Šelih, župnik 10 K, Janežič Rud., Spiritual 5 K, dr. Lemež 10 K, Dufek 5 K, Neimenovan 118 K, MeSko, župnik 10 K, ZupaniS iz Jarenine krompir in zelje, Hirti, župnik krompir in repo. Tisočero Bog plati vaem blagim prijateljem učeče mladine! Kat. izobraževalno drnštvn v Stadencih pri Mariboru ao darovali za druuveno zastavo: 6. g. superior Val. Eržen 8 K, č. g. kaplan Fr. Krulc 5 K, g. Kokol 2 K, neimenovan 40 K. SrCna zahvala vsem blagim darovateljem! Na Dunaju se je ustanovilo po prizadevanju akademičnega draStva »Danica« slov. kat. izobraževalno druStvo »Straža«, ki bo skrbplo, da ae v njem goji vera in narodnost. '/¦$ po novem letu bodo na Dunaiu slovenske popoldanske alužbe božje. Pozdravljamo novo društvol lz Mnrskega polja. Bralno dru3tvo na Cvenu je dne 29. nov. uprizorilo po diletantih igro »Mlinar in njegova hci«, ki je nepričakovano dobro uspela. Temu se je tembolj čuditi, ker ao bili igralci po veCini Dovinci na odru. Na mnogoatranske želje bode se ta igra ponavljala dne 13 decembra ob 5. uri zvečer v dvorani g. Kukovca v Ljutomeru. Ker je ta igra po deželi malo znana, naj sledi tukaj v kratkem nje vsebina: Skopi mlinar Črnot noče dati svoje hJere Marice mlinarskemu h'apcu Janko-tu, temveč jo aili, naj vzame druaega hnta. Ta je postenjak ter se odoove Marici, ko vidi, da ta ljubi Jankota. Odslej ima Marica slabo ii- vljenje pri srojem očetu, ki ji zabrani vaako občevanje z Jankom. Ta niti no sme piskati več na avojo piSčalko, sicer bi morala Marica k hudobni teti v mjsto. Ve3 obupan tava Janko okrog, dokler ne zve v krčmi od grobokopa Luka, da je na aveti večer o polnoči moči videti vse tiste, ki bodo prihodnje leto umrli, ker gredo v proc8siji z mrlifii v cerkev. Janko se uda pregrešni želji, hoteč zvedeti, ali umrje stari mlinar med letom ter gre na pokopaiidče. Tukaj res vidi v proceaiji mlinarja, a tudi — svojo Marico. V največjem obupu plane s pokopaliSča ter naleti na — mlinarja, ki je hotel v družbi grobokopa Luka vzeti nekaj prsti iz novega groba kot zdravilo zoper aitao naduho. Mlinar smatra Janka avojim morilcem, ko se mu po tej zgodbi shujša zdravje. Marica 36 bolj trpi in pretrga vsako občevanje z Jaakom, ker je sumila iz njegove govorice, da je tudi njo videl v mrtvaški proceaiji. Janko ae hoče po noči poaloviti cd Marice; pri tem pa naleti na vrtu mlinarja, ki hoče zagrebsti svoj denar. V preveliki razburjenoati se zgrudi mlinar in umrje. Prihitevša Marica imenuje Janka morilca. Janko odide v tujino, ko pa zve, da je Marica na amrtni poatelji, vrne se domov, želeč se spraviti ž njo. Na prigovarjanje župnikovo ga pokliče k sebi ter t njegovi navzočnosti in ob piskanju nji najljubse pesmice: »0 kam Gospod gre tvoja pot?«, mirno zaspi v Gospodu. Iz <irugrih krajer. V Pulju so dne 8. t. mes. spustili v morje med gromenjem topov in aviranjem godbe Se nedodelano največjo avstrijsko vojno ladijo »St. Georg« Prorokovanje za leto 1904. Angleški prerok Oldekovre je že zopet izpregovoril in nam povedal, ka{ se bo vse v 1. 1904. važnega zgodilo. V mesecu januarju bo vsprejeta po8tava, s katero bo prepovedaooj kaditi dečkom do neke staroati. Ta meaec bo umrl tudi reki skrf, jako radodaren in usmiljenega srca. Med Franoosko ia Italijo se bodo razmere obladile. V Iadiji se pa bodo godile straSne reči. V mesecu februvarju bodo razni atentati vznemirili Evropo. Radi velike megle ae bode potopiia velikanska ladija v atlantskem oceanu. V mesecu marcu bodo slavili automobili svojo popolno zmago nad konji. Na AngleSkeni in v Italiji bodo nastali notranji nemiri. V tretjem četrtletju bodo iznaSli gotovo zdravilo proti raku. Na Nem3kem bodo pa veliki Strajki. Na AngleSkem se bodo puatali vojaki. Zrakoplovje bode jako napredovalo. V iuliju bodo znaSli zdravilo proti nadubi ali aatmi. V avgustu bodo izvrSili anarbiati neki atentat. V septembru bodo nastali v deželi Honolulu nemiri. Siabe posledice branja slabih knjig. V Leicestru na Aogleškem je sliSal eden korarjev med korarsko maSo v zakristiji ropot. Tja priSedSi, zapazi dva dečka, ki sta hitela prazniti žepe korarjev. Dočim mu je eden njiju zbežal, posrečilo se mu je drugega vjeti in prepeljati na policijo. Ker se je lBletni deček braail povedati svoje ime, zapovedal je policijski načelnik enemu atražniku, naj mu preisče žepe. Ko ae je ta približal dečku, potegnil je ta samokres in vstrelil na njega. To zmešnjavo porabivSi, vstreli) je tudi na načelnika, toda ga ni zadel. Pri zločincu so naSli vse priprave za vlom. Deček je sin imenitnih stari8ev. To njegovo vedenje je posledica branja slabih romanov. Deček se bode raoral zagovarjati radi tatvine in poskuSenega umora dveh državnih uradnikov. Mati, ki boče v blaznosti pojesti lastnega otroka. Neka Hortenzija Estival v Marzilji na Francoskem, ki je pred kratkim čaaom povila dete, je te dni zblaznela. V blaznoati je vzela dete, 8la ž njim v vrt in je začela tam grizti. Obgrizla je je po obrazu in na rokah ter požirala mesene koSčke. Ko so prisli k nji doraači ljudje, so ji dete odvzeli, ki je pa kmalujpotem umrlo. Nesrečnico so odpravili v noriSnico. Gospodarske drobtlnlce. Poučno potovanje p živinoreji in kmetijstvu po Stajerskem. (DaJje.) Polni navduSenja za zboljsanje naSega kmetijstva zahvalimo se goapodu oskrbniku za njegovo prijazaost, da smo ai smeli vse tako prosto ogledati, on pa nas je Se pridržal ter nas prav prjjateljsko in obilno pogostil, naa pustil zopet do kolodvora v Ptuj ptljati ter naa je tudi sam zopet spremljal. Bog ga ohrani v prospeh kmetijstva 8e mnogo let. Še tisti večer, to je dae 28. oktobra, smo se peljali iz Ptuja mimo Maribora v Lipnico. Takoj iz kolodvora smo jo mabnili zopet, da si Se pred nočjo ogledamo deželno viničarsko Sclo. Tam amo videli zopet mnogo zanimivosti. Gospod JelovSek nas je posebno opozoril na pravilno urejeno gaojiSče. GnojiSče ima apodaj cementno jamo za gncjnico, ki ima lesen pokrov. Nad tem pokrovom je zopet v cementni ograji gnoj, ki se vedno lepo atlafii in z gipsom ali zemljo pokrije. V gnojnico je postavljena brizgalnica, in če je gnoj sub, se lahko zmoči. Eer pa je gnoiiSče na bregu, je iz gaojnižčne jame napeljana tudi stranaka cev s pipo, ter se lahko spodaj pod bregom gnojnica nataka in odvaža. Na južni strani pa je gnojišče obsejano z amerisko trto, ki se kakor streha razpenja nad gaojiSčem ter je vse poletje obsenčuje. Ravno tako je z brajdo obsenčeno tudi korito, kjer živino napajajo. Opcmnilo se nas je tukaj, na| bi se živina povsod čez vse leto le zunaj napajala, ker to je v posebno ugodnost in zdravje živini. Ogledali amo si tukaj drevesne in trtne nasade in so nas posebno zanimali poakusni nasadi amerikanskih trt. Slednjič amo si ogledsli Se vinske preSe in klet, kjer je novo vino s kipelnimi vehami glasno Sčebetalo. Sodi 80 v kleti na železnih Sinah, tla so cemenlna in popolaoma čista. Z» sodi je kanal, ki vodi v globino v kota. Čj bi se torej vino po nesreči razlilo, steče po kanalu v globino, kjer se khko zopet pozajame. Nikjer pa naj bi ne pustili miadega vina kipeti ali kisati brez kipelnih veh. Ker s prostim kipenjem vino zgubi mnogo avojih najboljših snovi. Kaksna je kipelna veha, mislim, da že vsakdo ve, zato je ne bom tukaj opisoval. Predno pa stno Sli dalje, smo okusili dobroto letoSnjega vina ter ga založili s koscem domačega kruha. Zdaj pa »Bratei veseli vsi, tralalala« tukaj bi morali biti z nami v kleti gradu »Seggau«, ki je last graškega Skcfa, kjer smo se iz viničarske 3o!e vračaje oglasili na povabilo tamoSnjega oskrbnika. Kiet je od južne strani popolno pod zemljo, na severno stran pa je cdprta. Klet ima zračnice, da je zrak v kleti popolnoma čist. Ta klat je 75 metrov dolga, 12 metrov Siroka in 10 metrov visoka. Takrat je bilo v kleti 280 polovnjakov ali približno 800 hl vina prav izborne kakovosti, Pokudali smo ga in skoro postali prav židane volje. (Dalje prihodnjič.)