Popotne črtice. V Kamniku. L Mene zmiraj petč srbe, kakor cigana. Ce sem le mesec dni neprenehoma v mestu, že moram ven, bodi si tudi le eno uro daleč. Tako so me tudi oni dan zopet pet6 zasrbele in mahnil sem jo preko Mengša na Homec. Kje da je Homec, to vsak vč, vsaj ga je daleč videti. Cerkev atoji na lepo obraščenem homcu — od tod ime vasi in cerkvi, katera je na pol božja pot, zidana v podobi križa. V zvoniku, ki stoji samec, vise zvonovi, leta 1755. vliti z glasovi D, Fis , Gis, kar nekako čudno doni. Druga mikavnost za-me so bili ta pot cigani, ki so se v celih trumah tu okrog vlačili in ljudi nadlegovali. Na pokopališči pri cerkvi sem videl grob ciganskega otroka. Ljudje so mi rekli, da je mati, ko je bil pokopan , na grobu plakaje sedela noč in dan. To je ginljivo, če ni le običaj. V prijazni vasici pod cerkvijo prenoČivši podam se drugo jutro v družbi proti Kamniku. Kamnik! Koliko se je zadnje dni govorilo, koliko se zdaj še govori in piše o Tebi! In to po vsi pravici, kajti Ti si tisto srečno mesto, v katerem se je rodil ,Jvan Veliki1*, vitez sv. groba, po domače Hansei Kecelj. Iz mladih let njegovih ve svet malo , toliko več pa domače mesto; saj so tudi Mohameda v mladih letih le v Medini poznali. Kamniški Hansei je hodil nekaj časa v šolo, a ne dolgo, po lepi ,,trojki", ki jo je vjel, se mu je pot do učenosti pristudila. Potem je dečko šole na kol obesil in zabaval se po svoje — kako , ve vse mesto, saj sta „Hansel s Kovačevo" bila lep roman Kamni-čanov. Pravijo, da pri pomnoženji malih Kamniških „purgarjev" on ni bil čisto nedolžen. Mila mu sreča vkrene, da njegov ,,papau druzega imena umr6 in mu zapusti lepo premoženje. Zdaj je ,,Hansei" postal „Johan" deželen poslanec za Kamnik , Tržič in Rado-ljico. Kako se na svetu vse prekucne! Tako sem premišljeval dosedanji životopis dandanes slavnega Hanselna na poti med Homcem in Kamnikom. V tem dospemo do predmestja. Huda vročina nas priganja stopiti v gostilnico Krištofovo. Ze mi stoji noga na pragu, kar se spomnim, da je gostilničar v Tržiči dal svoj glas „Hanselu". Dalje tedaj, če tudi žeje poginemo. ^ .'¦-¦¦¦'¦¦«"-. Prav trepeta mi srce, ko koračimo po ,,Sitni" navzgor. To je tedaj tisto srečno mesto, ki ima za župana ,,Johana" Keceljna! Pa vsaj se to že koj pozna. Le poglej tlak tam, kjer se navzdol na glavni trg spustiš. Kamenita hribovska pot ni nič proti temu, ponoči bi si jaz ne upal tu hoditi. Pa kaj mar to Kecelj nu županu! On se vozi, naj se pa še drugi. V čitalnici malo ohladivši in okrepčavši se lezemo na Mali grad« Da, lezemo, kajti stopnice so take, da se le po vseh štirih more nekoliko varno plezati navzgor. Slava mestnemu županu! Na Malem gradu je cerkvica s tremi nadstropji ali marveč tremi kapelicami, druga vrhu druge. Ljudje pravijo, da je to spomin na tri brate, ki so vsi ob enem novo mašo brali. Iz mostovža je lep razgled po mestu in strugi Bistrice. Pod košatimi drevesi bi bilo prav prijetno počivati, če bi bila le kaka klopica ali sploh kaj, kar bi kazalo, da kdo za ta lepi, romantični prostor skrbi. Al to ti je puščava! Vse trohni, razpada — menda župan nikdar tu sem ne pride. Zidovje cerkvice je vse opisano, ker menda vsak misli, da mora tu svoje imč ohraniti prihodnosti. Ven- dar sem našel na zidi precej debel napis v dveh vrstah, ki se tako-le glasite: Mično v resnici je mestice Kamnik, Vendar — temni ga nemškutarski slamnik. „Vrlo dobro!" vskiiknem neznanemu mi pesnika, ki je to tako dobro zadel. (Kon. prih.) 262 270 Popotne črtice. i. V Kamniku. (Konec.) Z Malega grada podamo se ogledovat mestice. Pred 22 leti sem za vsako hišo vedel, a zdaj je mnogo spremenjeno. Unkraj Bistrice, v kotu, kjer se stekate Nevljica in Bistrica, so videti toplice, še ne popolnoma dodelane, a za rabo vendar že. Osnova je dokaj primerna, delata jih Kecelj in Prašnikar, a ne toliko mestu, kakor sebi na dobiček, kajti Prašnikar je od glave do nog le „gšeft8man". Memo teh na pol izdelanih toplic obrnemo se proti Mekinam. Tu vzbuja pozornost popotnika cerkveni zvonik v gotiškem snovu s streho zelenkaste barve. Prav lepo, da bi bil le nekdanji samostan, zdaj last- nina barona Apfaltrerna, v boljšem stanu. Al kaj se briga gospod baron za zidovje, da mu le erar dobro plačuje! Od Mekinj se pride čez mostič do stnodniške fa-brike unkraj Bistrice. Tu je vse črno; človek si skoro ne upa dihati. Tudi mi se podvizamo in pridemo ,,na Graben". To predmestje je še tako, kakor je bilo, kar nič se ni se spremenilo. Vkrenemo v stranske ulice, da bi še tu nekoliko ogledali si mesto. ,,Kako se pravi tem ulicam ?" vprašam „purgarskou oblečenega stro-jarja s predpasnikom, ki nam nasproti pride. Mož me srpo meri od nog do glave in zarezi: „Ste pa že spet eden tistih Slovencev! Pri nas nimamo ulic, ampak le gase. Po ulicah le krave hodijo." — „Pa menda tudi biki", se odrežem jaz in nevoljame popade. Mož godrnja nekaj, potem odide. Bil je Keceljnov volilec. Vrnemo se nazaj na glavni trg. Iz nekaterih oken gledajo ženski obrazi, ki nas glasno kritizirajo. Menda je to tudi posebnost Keceljnovega Kamnika. Pride pa nam naproti nekaj naših — vrlih možakov, ne Kecelj-novih volilcev. Pozdrav je srčen, jaz zopet oživim. Kar zazvoni poldan. Strašno za moja ušesa! Na prostoru še ne enega kilometra trije veliki zvonovi: pri Frančiškanih dober C, na Žaljah nizek C ali visok H, na Sutni pa Samassov zvon , ki brenči kakor kosa ia se ne da natanko določiti, kaj je: B, A ali As; menda ima vse tri glasove. Jaz si zatianem ušesa in^ bežim v čitalnico, kjer smo si bili kosilo naročili. Ce človek mora take glasove skupno slišati vsak dan , potem ni čuda, da se mu v glavi zmeša in gre Keceljna volit. Jaz bi svetoval, naj bi tj zvonovi zvonili zaporedoma, a ne skupno; le Sutniški veliki naj bi vedno molčal; vrzite to reno z zvonika ali vzemite jej vsaj kembelj. Gostilničarca nam pove, da je zdaj težko v Kamniku sestaviti dobro kosilo. Kar so bile volitve, ni blizo ne telet, ne pišek, ne druzega mesa — gotovo zato, ker so Keceljnovi volilci vse pojedli za več mesecev naprej in več ur okrog. Vkljub temu smo v čitalnici jako dobro in ne predrago kosili, potem pa, ker so temni oblaki dež obetali, vrnili se domu. Meni je pa še enkrat prišel na misel neznani mi pesnik na Malem gradu. Da, da, čedno in mično bilo bi mestice Kamniško , ako bi nad njim ne plavala nemčurska pošast: Keceljnov slamnik! Politični sitnež.