Izliaja :
10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
"V r e 1 j a :
za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja ; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom :
Upravništvu „Mira“ v Celovcu.
Leto XIV.
V Celovcu, 10. listopada 1895.
Štev. 31.
Vabilo.
Katoliško-politično in gospodarsko društvo
za Slovence na Koroškem
napravi
j§l¥<S5El elhod
y nedeljo dne 24. listopada (novembra) t. 1.
pri „Lavreju“ v Šmarjeti pri Velikovcu,
občina Važenberk.
Začetek ob uri popoiudne.
Govorilo se bo o političnih in gospodarskih zadevah. Posestniki naj se udeležijo tega važnega shoda v obilnem številu.	Odbor. _
Pripravimo se za nove volitve!
Gotovo ni več daleč čas, ko bomo imeli nove volitve za državni zbor. Grof Badeni je sam rekel, da bo zbornici predložil načrt nove volilne postave ; dostavil je pa tudi, da postave ne bo pustil dosti predelovati. S tem je meril že na to, kar nekteri listi poročajo, da bo svoj volilni red šiloma v veljavo postavil, ako ga zbornica ne bi hotela potrditi. Ako državni zbor volilno postavo sprejme, s tem sam sebi postavno podlago izpodmakne, kajti poslancem se bo klicalo : „Pojdite domov in naredite prostor novi zbornici, ki bo voljena po novi postavi!0 Ako pa zbornica vladnega predloga ne sprejme, rekel bo Badeni: „Že vidim, da s to zbornico ne morem vladati0, ter bo državni zbor razpustil, svoj novi volilni red usilil (oktrojiral) in po tem redu razpisal nove volitve.
Tako tedaj ni dvomiti, da bomo prihodnjo vigred državne volitve imeli. Na Koroškem bo vojska huda, zato se moramo že zgodaj pripraviti na volitve. Vojaki se že v mirnih časih vadijo v orožju, da so vsaki čas pripravljeni, stopiti sovražniku nasproti. Tudi pri volitvah pridemo prepozno, ako bi agitacijo še le takrat začeli, ko bodo volitve že razpisane. Takrat frčijo pisma v Celovec od vseh
stranij, pa maloštevilni rodoljubi v Celovcu, ki ob času volitve res kaj delajo, nemajo vsak po sto rok, da bi mogli na vse odgovarjati. Ti dogovori se morajo že prej izvršiti, da bo na dan, ko se volitve razpišejo, vsak rodoljub že vedel, kaj mu je storiti. Rodoljubi naj že zdaj začnejo hoditi okoli volilcev in naj poizvejo, kakšnega mnenja da so. Ako vidijo, da imajo gotovo večino za seboj, potem je dobro; tedaj naj grejo na pomoč še rodoljubom sosednih občin. Ako pa spoznajo, da zmaga naše stranke v njih občini ni prav gotova ali pa morda še zelò dvomljiva, tedaj naj se kmalu obrnejo za pomoč na slovensko katoliško-politično in gospodarsko društvo v Celovcu. Tisto mora potem poskrbeti, kakor vé in zna: bodisi da v tem kraju kak shod napravi , bodisi da sosedne rodoljube na pomoč pokliče, ali kar že bo.
Pravočasno je treba skrbeti, da naši ljudje za volilno pravico ne bodo goljufani, da se iz ime-~uikov volilcev ne izpustijo. Vse volilce pa je treba za dobro stvar navdušiti, kar se zgodi s tem, ako se jim dokaže, da je naša stvar pravična, in da bodo volile! na boljem, ako našo stranko ubogajo.
1.	Naša stranka je krščanska. Mi Bogu ne odrekamo pokorščine, zato pa upamo, da nam bo On dal to milost, da bomo dočakali boljše čase. Zgodovina priča, da so bili nàrodi vselej nesrečni, ako so se od Boga proč obrnili; grehi in nevera so prinašali vselej grozne vojske, revščino, krivične vladarje in splošno zmešnjavo. Tudi slabi časi naših dnij pridejo od tod, ker so ndrodi zapustili krščanske nauke in rajši verovali brezverskim krivim prerokom, ki so obetali, da bodo svet osrečili s „svobodo0 in svojo lastno pametjo brez Božje pomoči. Razdrli so vse zveze, s kterimi so se revnejši ljudje proti mogočnim in bogatim branili; tako je bil vsak siromak na svojo lastno, pičlo moč navezan, nikjer ni imel pomoči ali zaslombe, prostost0 mu nič ni koristila, kajti če je prišel veči in močnejši ter ga je požrl, ni mu tega nihče branil, kajti prav za te velike, močne in bogate je bila ta »svoboda0 ali prostost izmišljena in v veljavo postavljena. Pod gospodstvom „liberalnih“ nazorov postali so ljudje kakor zverina v bosti: veči obrtnik je potlačil manjšega, bogatejši podjetnik zadušil revnejšega, in to so imenovali »svobodo0 ali prosto konkurenco0 ali pa „boj za ob-
stanek0. Da je bilo pri tem boju za obstanek tudi veliko goljufije in sleparstva vmes, je sploh znano, pa oče liberalizem je pri takih prikaznih najrajši obe očesi zatisnil.
2.	Naša stranka je slovenska. Enaka bremena , enake pravice ! Državna ustava daje tudi Slovencem enako pravico, zakaj se jim po krivici in protipostavno krati? Mi hočemo, da ima naš jezik svojo pravico pri uradnijah, in mi ne bomo prej mirovali, dokler ne dobimo verskih in vsaj toliko slovenskih šol, da se bodo naši otroci v svoji materni besedi vsaj brati, pisati in računati naučili. Za učenje nemščine pa naj se odločijo posebne ure, ker mi ne tirjamo, naj se nemščina odpravi, ampak mi nočemo, da bi nemščina kakor plevel v zanemarjenem vrtu prerastla in zadušila vse druge potrebne in koristne rastline.
3.	Naša stranka je tudi socijalna in gospodarska. Ona hoče postave tako predelati, da bo za nižje stanove, ki si kruh težko služijo, boljši ko zdaj. Liberalci so davke na revne ljudi naložili, bogatine so pa skoro čisto davkov oprostili ; mi hočemo pa ravno narobe narediti : kdor ložej plača, naj več plača ! Gruntni davek se mora znižati, kmetije se ne smejo pod ceno prodajati, krvopijavk se morajo kmetje kar mogoče rešiti; napravijo naj se kmetske zadruge, stalni kmetski domovi in sploh vse, kar bi utegnilo kmetom koristiti. Tudi za obrtnike in delavce naj se naredijo pravične in modre postave. Da liberalci niso znali dobrih postav delati, to priča glasno vpitje celega ljudstva o sedanjih slabih časih. Ker liberalci niso z Bogom hodili, zato jim pa Bog tudi ni prave pameti dal, in delali so le slabe postave. Takih ljudij pa ne kaže voliti!
Potovalen zdravnik za bolnike po kmetih.
Dva naših dopisnikov sta sprožila misel, ki je prevdarka vredna. Prvi (Ziljan) je nasvetoval, naj bi se Slovenci naučili, zdraviti se po Kneip-povem načinu z vodo in domačimi zelišči, s tem bi si prihranili veliko denarja. Drugi (Podjunčan) pa je odgovoril, da ni tako lahko, ampak včasih celò nevarna reč, zdraviti se s kneippovanjem, ako tisti, ki samega sebe ali druge zdravi, v tem ni
Spomini na Italijo.
(Dalje.)
VI.
»Ako iščeš čuda znanje,
Smrt, nesreča vsako zlo,
Hudi, gobe brž zbežijo;
Bolni zdravi vstajajo!”
Responzorij.
Padova, srečen kraj, v kterega mnogi pobožni kristjan, osobito tretjerednik, obrača svoj pogled in s solznimi očmi prosi svetovnega čudodelnika sv. Antona Padovanskega pomoči v dušnih kakor telesnih potrebah. Padova, bodi mi torej pozdravljena, želel sem te videti, bhžujem se ti.
V Padovi je mnogo zanimivostij.
Krasna bazilika sv. Antona, po kteri sem že zdavna hrepenel.
Ko izstopim iz kolodvora Padovanskega, se vsedem v tramvaj, da tem poprej pridem do „il santo0, kakor Padovančani imenujejo sv. Antona — »svojega svetnika11. Čudil sem se ogromni baziliki sv. Antona s sedmimi ogromnimi kupljami. Dva visoka zvonika in nekaj manjših kinča veličastno hišo Božjo. Na fasadi je krasna marmornata galerija. Cerkev, ktere ime vsak pobožni Slovenec s častjo izreka, je dolga 95 metrov, široka 34 metrov in visoka 37 metrov.
Glavni aitar je nekoliko uzvišen. Mnogo je nagrobnih spomenikov, mozaikov, kipov in svetnikov. Za glavnim altarjem je kapela z nebrojnimi za-zakladi in svetinjami. Lepe so slikane okna ; predstavljajo postaje sv. križevega pota. Na koru so
4 orgije, kedar vse pojo, takrat mislim, mora mogočno doneti po veličastni cerkvi.
Kapela sv. Antona se nahaja na levi strani. Aitar je uzvišen in ograjen. Tukaj počiva čudodelnik sv. Anton. Nisem še videl v jednej kapeli toliko sijaja, dragocenosti in imenitnosti, kakor tukaj. Yrh uhoda je latinsk napis, po našem: »Posvečeno sv. spoznovalcu Antonu.0 Sveta zona me je prešinila, ko sem pokleknil na grob svojega dobrotnika. Mnogo ljudij je klečalo na grobu sv. Antona, kar se godi vsaki dan; posebno še danes pred dnevom praznika sv. Antona. Upam, da je vsak molilec imel kaj važnega povedati sv. Antonu; Bog daj vsem uslišanje. -— Vsak je s spoštovanjem poljubil prekrasni sarkofag, v kterem so branjeni zadnji ostanki sv. trupla.
Da bi videli slovenski mladeniči, kako je Bog poveličal sv. Antona ; kako ogromna cerkev-bazilika stoji na grobu, v kako krasnem sarkofagu počiva telo onega, ki je krotil samega sebe; gotovo bi z menoj vzkliknili : od sedaj moramo postati drugačni, ne več strastneži in pijanci.
Nad sarkofagom je postavljen čudo-lep aitar iz najdragocenejšega marmorja; na njem je lep kip sv. Antona. Nad tem se blesti napis, po našem: »Pridite k meni vsi, ki ste v revah in nadlogah!0 V teh smo pa vsi. Tukaj gori noč in dan čez 20 svetilnic. Po vsaki strani altarja drži angelj iz marmorja ogromen svetilnik iz čistega srebra. Za-dej je v mramor na zidu izklesanih devet podob, čudežev, ktere je sv. Anton storil.
Pregledujem spomenike raznih imenitnih Pa-dovančanov, živečih v sreči in zadovoljnosti. In sv. Anton? Ubožno je živel in umrl, in kaj je sedaj? !
Poldan je minul, treba nekaj kosilca; prepričam se, da Padovančani niso ravno cigani.
Na večer je bilo napovedano, da bodo slovesne večernice in bojda tudi škof dojde. Veselilo me je.
Obiščem cerkev sv. Justine, stoječo na koncu ogromnega trga, okinčanem s kipi Padovanskih mož. Kupelj ima osem in jeden zvonik ter je za 16 metrov dolžine večja od cerkve sv. Antona. Zidana je v podobi sv. križa. Opozarjam na veliko sliko sv. Justine. Cerkev hrani telo sv. Lukeža, svetinje sv. Matije. Trupla sv. Maksima, sv. Fe-licite, sv. Jakoba, sv. Rajnalda in še drugih. Kažejo se ječe sv. mučencev. Poleg ječ je studenec nedolžnih.
Nahaja se tukaj samostan sv. Benedikta, a kaj je sedaj? Vojašnica! Jezilo me je, ter klical bi gorje na vlado italijansko ; a saj mi je nepotrebno, ker mnogo gorja je že prišlo radi teh vnebo-upijočih krivic in krutostij !
(Dalje sledi.)
Smešničar.
Kaj je zobni zdravnik? Zobni zdravnik je človek, ki mora drugim pipati zobe, da imajo njegovi zobje kaj grizti.
Slaba pohvala. Zena k možu: „Naš gostilničar te je danes hvalil!0 — »Tako? In kaj pa je lepega o meni povedal?0 — »Da bi te ne preveč kregala, drugi menda zalumpajo še več kot ti !°
izurjen. Nazadnje pa je stavil vprašanje: ee so potovalni učitelji za sadjarstvo, kmetijstvo, živino-zdravilstvo, zakaj bi se ne nastavil potovalen zdravnik-kneippijanec za bolnike po deželi? Dopisa sta si le na videz nasprotna, v bistvu oba dopisnika enako mislita, kajti tudi prvi dopisnik ni trdil, da bi moral in smel vsak Slovenec kneippovati, saj pravi, da se moramo tega zdravljenja naučiti, iz česar sledi, da naj potem le taki zdravijo, ki znajo. Eesnica je, da je zdravilstvo med slovenskim ljudstvom na deželi slabo oskrbljeno. Zdravniki so redko sejani in dragi, posebno ako se pokličejo na dom, kjer si seveda potem zaračunajo tudi potne stroške. Eedke in drage so pa tudi lekarne (apoteke). Kmetom gre pa slabo za denar, zato si pa rajši pomagajo z domačimi zdravili in poskušajo vse, kar jim kdo svetuje, naj bo še tako prazno ali neumno. Domača zdravila bi bila že prav, ko bi jih ljudje le res poznali! Toda ta zdravniška umetnost ali veda se je med ljudstvom po-zgubila. Včasih so bolje poznali zdravilne rože, odkar so pa take „kmetske zdravnike4' preganjati in v ječe zapirati začeli, so dotičniki svojo umetnost, ki jim itak ni veliko dobička donašala, rajši popustili, drugi se je pa tudi niso marali učiti, ko so videli, kako se takim godi. Slavni Kneipp je poleg mnogih drugih dobrih misel tudi zdravljenje z domačimi zelišči zopet v čast spravil. Danes ne dvomi nihče več nad tem, da je mnogo rastlin, ki imajo zdravilno moč zoper razne bolezni. Za naše kmetsko ljudstvo, ki mu za denar trda gre, bila bi res velika dobrota, ko bi se v vsakem kraju vsaj nekaj ljudij naučilo, zdraviti z vodo in domačimi travami, ker tako bi bili rešeni plačil za zdravnike in zdravila. Koliko trpi marsikteri ubogi bolnik na kmetih, prej da umrje! Pravega zdravila mu ne znajo pripraviti, zdravnika se pa bojijo zavolj obilnih stroškov, zato pustijo bolnika trpeti. Še le, kedar že smrt na duri trka, letijo zavolj lepšega, da bi jim nihče kaj očitati ne mogel, po zdravnika, čeravno dobro vedo, da zdravnik ne more več pomagati. Potem se pa jezijo, da zdravniki nič ne znajo ; v tem pa moramo zdravnike braniti : naj bi zdravnika koj iz začetka bolezni poklicali, ne pa še le, kedar je bolnik že čisto na koncu! Ce bi pa ljudje domače zdravilne trave in cvetlice poznali, in za ktero bolezen je ta ali ona, ter bi sploh tudi zdravljenje z vodo in celo kneippovanje irmeli, potem bi ne imeli za bolnike nobenih stroškov in bi jim radi z zdravili postregli koj iz začetka bolezni, dokler je še premagljiva. Marsikdo že v grobu trohni, ki bi lahko še zdaj veselo prepeval in skakal, ako bi bil ob času bolezni pravo zdravilo dobil. Da bi se pa ljudje kneippovauja naučili, priporoča naš Podjunčan, ki je sam vnet in, kakor iz njegovih spisov sodimo, tudi izveden kneippijanec, — naj bi se nastavljali izurjeni kneippijanci kot potovalni zdravniki. Ne vemo, če smo dopisnika prav razumeli, pa mi si stvar tako mislimo : Decimo, da bi mi koroški Slovenci- imeli svojega potovalnega zdravnika. Tisti bi imel svoje stanovanje v Celovcu, pa razun najhujše zime bi vedno potoval po deželi, ljudi učil in zdravil. Kamor bi mislil priti, bi moral že 14 duij poprej v časnikih naznaniti, n. pr.: „V nedeljo dné 3. rožnika pridem v Grebinj in se bom 8 dnij v tamošnji okolici mudil, in sicer v nedeljo in pondeljek v trgu, kamor naj bolniki ali njih žlahtniki po zdravniški svet priti blagovolijo, ostale dni do sobote bom pa hodil po sosednih vaséh, kamor me bo kdo poklical. J. J., potovalni zdravnik." Ta zdravnik bi sam ne zdravil, on bi le sorodnikom vsacega bolnika natančno dopovedal, ktero zelišče je za njegovo bolezen in kako se pripravlja, ali pa, kjer bo nasvetoval vodo, kako se mora tista rabiti. Ljudje bi si to sčasoma zapomnili in tako bi se domačega zdravljenja lahko dobro naučili. Mi koroški Slovenci imamo rojaka, ki je medicinske visoke šole dovršil, zdaj se pa še kneippovanja uči. Tak bi bil kakor nalašč za potovalnega zdravnika. Drugo vprašanje je pa, kdo bo tacega potovalnega zdravnika plačal ? Kmetski ljudje so revni in ne morejo veliko dati ; zdravnik bo pa na potovanju veliko denarja potrosil, za železnico, za voznike, za prenočišča po gostilnah, za jed in pijačo itd. S tem ne bi mogel shajati, kar bo od bolnikov dobil. Dati se mu mora še po vrhu nekaj letne plače, vsaj 1200 goldinarjev na leto. Kranjci to lahko naredijo, ker imajo deželni zbor v rokah ; če deželni zbor to svoto dovoli, je pa stvar rešena. Za nas Korošce seveda ostane ta nasvet za zdaj „pium de-siderium" (pobožna želja), toda Nemec pravi „kommt Zeit, kommt Eath". Ugovarjal bo morda kdo: „Kaj pa, če se kmetsko ljudstvo tega zdravljenja nauči, potem ja potovalnemu zdravniku ne bo treba več okoli hoditi, in bo svojo plačo zastonj vlekel." Temu se pa lahko odgovori, da se ljudje ne naučijo tako hitro, kakor bi kdo mislil ; bistre glave so redko sejane. Če bi pa res potovalni zdravnik v kakih 30. letih vso deželo naučil Kneippovega zdravilstva, potem ima tako zaslugo, da mu bo vsak privoščil, če v ostalih letih svojega življenja
tisto plačo zastonj dobi, saj se mu itak kaka pokojnina spodobi.
Marsikdo bo morda nad to mislijo z glavo zmajal, rekoč : „Iz te moke ne bo kruha!" Prosto mu! Nam se pa zdi, da to ni malenkostna stvar. Naj tak le gre čez hribe in doline po slovenski zemlji in naj pogleda v vsako leseno kočo: čudil se bo, koliko bolnikov zdihuje po posteljah brez prave postrežbe, brez pravih zdravil! Ljudje se težko ločijo od svojih bolnih sorodnikov, da bi jih v bolnišnico peljali; dostikrat imajo tudi bolniki velik strah pred bolnišnico. Tako se bolniki cele mesece doma valjajo. Kako srečna bo cela družina, ako bo prišel potovalni zdravnik v kočo in jim nasvetoval prava zdravila, še bolj srečna pa še, kedar bodo ta zdravila res tudi pomagala! Bolnik je na poti sam sebi, na poti drugim ; kako vesela bo cela hiša, če bo bolnik za nekaj bornih šestič, ki jih bodo za potovalnega zdravnika vkup spravili, pravo zdravilo dobil, se ozdravil in zopet delati ter svojim koristiti začel!
Dopisi prijateljev.
(Kronski darovi za veiikovško šolo.) Č. g. prof. Ivan Hutter v Celovcu, namesto venca na grob pokojnemu preč. g. župniku J. Kolerju, 4 krone ; vesela družba v Makolah po č. g. kaplanu Janko Kansky 6 kron 80 bel., č. g. duhovnik Jos. Šket v Schardingu na Gornjem Avstrijskem Ciril-Metodovi družbi 5 kron in za veiikovško šolo „ peščico peska “ 10 kron. neimenovan dobrotnik v Celovcu 20 kron, č. g. farni oskrbnik Anton Sturm 10 kron, č. g. župnik France Premru v Mizici 20 kron, celovške Slovenke 14 kron, domoljubni čevljarski mojster g. Jurij Bluml na dan žegna v Št. Pavlu v ziljski dolini nabral in so darovali: Jurij Bliiml 1 krono, Janez Pibernik 1 krono, Anton Madrič 1 krono, Vinko Jank 1 krono, Lovro Šumi 60 bel., Katrica Hebein 1 krono, Anton Žak 1 krono. Skupaj 96 kron 4-0 beličev. Vsem presrčna hvala. Živeli nasledniki!
Iz Kanalske doline. (O slovenski šoli.) Zadnji „Mir" poroča, kako vrlo napreduje slovenska šola v Šent-Jakobu v Kožu in kako je strmel gospod c. kr. okrajni glavar iz Beljaka nad nepričakovanim napredkom in se pohvalno izrazil o lepih vspehih te šole, češ, da je to najboljša šola, kar jih je doslej na Slovenskem v beljaškem in popred v šmohorskem okraju obiskal. Ti prelepi vspehi slovenske šole nam ne pridejo nepričakovani. Zakaj vsak izveden in pameten človek bo temu pritrdil, da se mora pouk v ljudskej šoli vršiti na podlagi maternega jezika, tako da se v zadnjih letih šolskega poučevanja privzame tudi pouk v nemškem jeziku kot obvezni učni predmet. Skušnja zdaj potrjuje, kar smo mi vselej trdili, da se namreč naša mladina na slovenskih šolah v maternem jeziku izuči v potrebnih vednostih, zraven pa še v nemščini veliko bolje, kakor v tako zvanih namešanih, ali bolj prav nemških šolah. Iz tega naj pa izvolijo Slovenci naše doline, zlasti pa Žab-ničani spoznati, komu so bolj pri srcu koristi ljudstva in kteri so njih pravi prijatelji : ali tisti, ki so se potegovali in še delujejo za slovensko šolo, ali pa tisti, kteri so tirjali nemško šolo za slovenske otroke? Mi še zmirom upamo, da bo prišlo ljudstvo do tega spoznanja, posebno ako se mu prav na oči dokazuje, kak izvrsten sad donaša slovenska šola, med tem, ko se otroci na tako imenovanih namešanih šolah ne naučijo za življenje potrebnih vednostij, kakor bi bilo želeti, pa tudi tako hvali-sane nemščine ne, in zgubijo tako do malega zlata leta mladosti. Upamo, da pride ne le ljudstvo do tega spoznanja, ampak da pustijo tudi merodajni krogi mržnjo do slovenskega jezika v stran in da bodo vendar že enkrat naravnost zaukazali slovensko šolo za slovenske otroke.
Iz sv. Višarij. (Nekaj o letošnjem romarskem potu.) Sv. Višarje imajo, čeravno ležijo na meji štirih dežel in treh narodov, vendar za nas Slovence največi pomen. Kajti slovenska so tla, na kterih one ležijo in s slovensko zemljo so oue tudi najboljše po železnici združene. Zategadelj se pa tudi zamore reči, da zavzamejo Slovenci štiri petine od vseh višarskih romarjev. Posebno ob nedeljah od srede meseca malega srpana naprej je velika večina romarjev slovenska, in sicer je med njimi največ Kranjcev. Letos sicer romarski čas ni tako dolgo trajal, kakor lansko leto, vendar je bilo vreme letos lepše in zategadelj je letos tudi še proti koncu veliko romarjev prišlo, tako da se je n. pr. na zadnjo, roženkransko nedeljo celo do pol dvanajstih opoludne spovedovalo. Tujih duhovnikov je bilo letos na sv. Višarjah čez sto, maš je bilo branih 529 in k sv. obhajilu je pristopilo blizo 22.000 ljudij. Bilo bi jih pa gotovo še veliko več obhajanih, ko bi bilo vedno dosti duhovnikov in ko bi romarji bolj redno prihajali. Tako je pa prišlo na navadne nedelje meseca rožnika in tudi še malega srpana 300 do 500 romarjev, pozneje meseca vel. srpana in prvo polovico kimovca, ko je dan že precej krajši, jih je pa prišlo vedno čez 2000. Največ romarjev pa je bilo na sv. Višarjih nedeljo po sv. Petru in Pavlu ; takrat jih je prišlo gor čez 4000. Kar se tiče pro-
cesij, so one iz ziljske doline letos izostale, za to jih je pa iz zgornje rožne doline več prišlo, tudi navadne procesije iz Štajerskega, Goriškega in Kranjskega so vse prišle. Zdaj ob koncu bi pa še o benečanskih Slovencih rad kaj omenil. Že skoraj od začetka naprej pa do konca sem opazoval, kako pridno so oni prihajevali na romarski pot, in vendar se ne morem spomniti, da bi kak dan nobenega benečanskega Slovenca ne bilo gori. Govorijo skoraj tako, kakor Slovenci okrog Gorice, tedaj veliko bolj pismeni jezik kakor Slovenci na Koroškem, imajo vendar precej laških in nekaj tudi nemških besed v svoji govorici; je pa tudi veliko takih, ki čisto slovenščino govorijo. Yse to mora narediti človeku veselje, ali nekaj druzega je, kar me je z žalostjo napolnilo. Opazil sem namreč pri večini benečanskih Slovencev, da oni ali sploh ne znajo brati ali pa vsaj slovensko ne. Zategadelj se nam pa tudi ni treba čuditi, da število Mohorjevih udov med njimi ne napreduje, ampak nazaduje.
Iz Kanalske doline. (Planinska šola.) Našim nasprotnikom ni še dosti, da z nemčurskimi šolami ponemčujejo slovensko mladino po dolinah, postavljati so začeli šole že tudi po planinah, da bi tako svoj namen prej dosegli. Postavil je naš ljubi „prijatelj“ dr. J. Gobane tako šolo najprej na Ukovski planini z bogato pomočjo židovsko-libe-ralnega „šulferajna“. Pogostem se bere v liberalnih listih, kako dobro ta novošegna šola „na-preduje", kako so ljudje ž njo zadovoljni (?) in nikoli ne pozabi dotični dopisnik, dostojno pokaditi g. dež. šolskemu uadzorniku, ki skrbi tudi za potrebna učila, zvezke, itd. Tudi zadnjič so prinesle „Freie Stimmen" tak dopis, v kterem nas je posebej zanimala novica, da je neka neimenovana gospodičina iz Celovca podarila letos šoli sv. križ. Tako tedaj! Šola obstoji že tretje leto; za vse drugo poskrbeli so gospodje, kterim je ponemčevanje toliko pri srcu, na čelu jim gosp. deželni šolski nadzornik, niso se pa prav nič zmenili za križ, za znamenje našega Odrešenika. Priti je morala še le gospodičina iz Celovca, da se je u-smilila šole, podarila jej križ in postavila tako učeno gospòdo na sramoto! Šola brez Boga, brez križa, to je vzor nekterim ljudem; kam to pelje, zato se sedaj ne zmenijo ; zmenili se bodo še le, ko bo —- prepozno!
Iz Železne Kaple. (Nov zvon.) Na god Marijinega imena se je blagoslovil nov zvon v romarski cerkvi Device Marije v Trnju. Težek je 1201 kil. Da smo si mogli omisliti tako velik zvon, zahvaliti se imamo v prvi vrsti Jožefu Bu-teju p. d. Omaču v Vinarah (Vinogradih) v Št. Vidski fari, ki je sam podaril 1000 gld. Domači dobrotniki so nabrali 697 gld. Kmet Ber buč (Tomaž Grubelnik) je dal lepega mecesnovega lesa za stopnice v zvoniku in za zvonišče. Kovaška dela je zastonj oskrbel tukajšnji kovač Legat ; tudi železo je sam dal. Naš svečar Pacher je pomagal z dovažanjem. Č. g. komendator Šervicelj na Eeberci so zvon naročili in se v tej zadevi večkrat potrudili v Maribor. Vsem bodi plačnik vsegamogočui Bog! Zvon so blagoslovili mil. g. prošt Marinič iz Doberle vesi. Tesarsko delo izvršil in zvon srečno v zvonik potegnil je slovenski mojster Primož Stermic iz Suhe, kterega priporočamo vsem cerkvenim predstojnikom.
Iz Spod. Dravograda. (Bazno.) V tukajšnem okraju čuje se zadnji čas pogostoma o tatvinah. Ni še dolgo od tega, kar so vlomili tatovi v Lor-berjevo prodajalnico in zopet moram poročati o drzni tatvini. Po noči od 19. do 20. vinotoka vlomili so v tukajšno proštnijo, natanko vse pretaknili v treh sobah in odnesli srebrnine, perila itd. v vrednosti kakih 100 gld. O tatovih ni sledu. — Naš trg dobi nov vodovod, ker je sedanji premajhen. Cevi so iz železa in vse delo bode stalo okrog 4000 gld. — Po samomoru je končal svoje življenje tukajšnji stari ponočni čuvaj Polak. Po noči 28. vinotoka je skočil v Dravo. Trupla še niso našli. Uzrok samomoru so bili menda prepiri z ženo.
Iz Podklanca pri Spod. Dravogradu. (Pritožba.) Kakor znano, pregleduje se sedaj zemljiški kataster, da se odpravijo krivice, ki se nahajajo v njem. Zato hodijo zemljemerci (geometri) po davčnih občinah, da pregledajo zemljo, poslušajo pritožbe in želje posestnikov in potem potrebno ukrenejo. Pa kakor se vidi, bode pregledovanje kmetom bore malo pomagalo, ker se zemljemerci prav nič ne ozirajo na kmeta, tako da bo ostalo vse pri starem. Za tukajšno davčno občino „Dobrova“ je bil naznanjen prihod geometra za dan 25. vinotoka; izvolila sta se tudi dva zaupna moža, da bi mu šla na roke, kakor zahteva do-tična postava, in zbrali so se tega dné posestniki na določenem mestu, da bi ob pravem času povedali svoje mnenje in svoje želje. Pa kaj se je zgodilo! Namesto dné 25. zjutraj prišel je geometer že dne 24. vinotoka popoludné, ko nihče ni vedel, da bo prišel; tudi ni nikogar poklical, niti zaupnih mož, niti kmetov, marveč hitro šel z županom po polju, se nekoliko oziral okrog sebe in hitro
kakor prižel zopet odšel. Slučajno je prišel jedeu zaupni mož poleg, a geometer se zanj niti zmenil ni, marveč se je bojda celo izrazil: naj reče kdo kar hoče, na to se ne bo prav nič gledalo! Reklo se mi je tudi, da ta gospod na Tolsti Vrh niti šel ni, temveč je samo s svojim „rešpetlinom“ pogledal s Celovca tijà in tako „opravil“ svoje delo. — Nevolja nad tem je med tukajšnjimi kmeti velika. Čemu so nam napovedali, da naj se zberemo, če se nočejo ozirati na nas. Ako hočejo vse pri starem pustiti, čemu potem trositi denar in pošiljati ljudi po nepotrebnem okrog. Kakor se je storilo pri nas, to se pravi samo ljudi — za norce imeti ! Ako res nočete kmetu pomagati, pustite ga vsaj pri njegovemu delu, da ne bo po nepotrebnem tratil dragega časa. Radi bi zvedeli, kako se je v tej stvari godilo po drugih krajih in dobro bi bilo, da se o tem tudi od drugih krajev poroča „Miru“. Naše gg. poslance pa opozarjamo na ta slučaj, da ga ob pravem času porabijo na pravem mestu!
Iz Ljubljane. (Družbi sv. Cirila in Metoda) so v zadnjih štirih tednih poslali: Kropinsko-kamnogoriška podružnica, ki se je letos veselo vzbujevala, 100 gld. po-kroviteljine; mokronoška podružnica 24 gld. 68 kr., g. Ivan Bučar, železniški činovnik v Belem gradu, po g. ravnatelju Fr. Deteli v Novem _ mestu 4 gld., iz nabiralnika v Anton Svetinovi gostilni v Žirovnici 4 gld. 37 kr., vuhredsko-ma-renberška podružnica in zbirka iz Remšnika 30 gld., iz nabiralnika pri g. A. Mašeru v Kobaridu 14 gld., podružnica v Bolcu 9 gld., moška in ženska podružnica v Starem trgu pri Ložu 53 gld. 14 kr., Anton Belec iz Št. Vida 10 gld., nabranih mej vožnjo v veseli družbi Slovencev, vračajočih se iz češkoslovanske narodopisne razstave; g. R. Knaflič, nadučitelj, in g. V Knafličeva, učiteljica pri Sv. Lenartu na Štajerskem, ganjena nad naglo smrtjo tovariša B. Kregarja v Celju, z razstave v Pragi 1 gld. ; podružnica za Pliberk in okolico 17 gld. 23 kr.; loška ženska podružnica 100 gld. pokroviteljine po zastopnici gdč. Jerici Dolenčevi v Loki; č. g. Anton Ostrožnik, župnik v Pamečah pri Slov. Gradcu 4 gld., g. Fran Fajdiga iz Sodražice 5 gld. 65 kr., nabrani mej praškimi izletniki ; po veleč. g. prvomestniku Tomu Zupanu je naslednja koroška duhovščina mesto nagrobnega venca prof. Josipu Lendovšeku nabrala v Dvoru in Vrbi 42 gld., in sicer so darovali č. gg. Gr. Einspieler, Katnik, Knallič, prof. Hutter po 5 gld., Bergmann, Svatofi, Kolarič po 3 gld., Bauer 2 gld., Kraut, Fric, Virnik, Šumah ter gg. posestnik Lapuš in tajnik Kandut po 1 gld. ; slavno uredništvo Slov. Gospodarja v Mariboru nabranih 21 gld. 62 kr., veleč. g. trnovski župnik Ivan Vrhovnik 5 gld. v ta namen, da ohrani družba ono kamnje, ki je pred kratkim priletelo iz sovražnih rok v tržaško Ciril-Metodovo šolo ter da ga izloži na prihodnji avstrijsko - slovanski razstavi ; g. dr. Dragotin Treo, odvetnik v Postojini, 10 gld. kot globo Fr. Margona iz Trnja št. 35; g. Pretnar v Ljubljani 1 gld., č. g. Fr. Ferjančič, kapelan trnovski v Ljubljani, 50 kr. ; g. Andrej Podboj v Ribnici iz nabiralnika 11 gld.
— (Za slovensko šolo šolskih sester v Velikovcu) so darovali: g. Radivoj Vdovič z Roba 8 gld., nabranih v veseli družbi pri g Jakliču v Dobrepoljah. Ker so dohodki v primeri z ogromnimi stroški le pičli, naznanja podpisano blagajništvo , da je v velikih skrbéh, in trka za pomoč na blaga slovenska srca.
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Politični pregled,
Državni zbor pretresuje postavo o ponarejanju jestvin. Poslanec Povše je prosil pomoči za ljubljanske barjane, ki jim je povodenj toliko škode naredila. — Položaj je še vedno nejasen, ker se vlada ne dà prav spoznati, torej jej tudi stranke prav ne zaupajo. Prvi minister grof Ba-deni si mnogo prizadene, da hi potolažil in pridobil Mladočehe. Iz tega se sklepa, da želi ponoviti nekdanji železni obroč. Svitli cesar so (naj-brže po nasvetu grofa Badenija) pomilostili vse zaprte „omladince“. Upati je, da bo to na Češkem naredilo dober utis in kaj pripomoglo, da se češki poslanci vladi bolj približajo. Nemška levica pa je zdaj ob vso veljavo; vlada jo čisto prezira. Nemški nacijonalci upijejo, kakor žerjavi, kakor bi hoteli zdaj pa zdaj vso Avstrijo in Ogersko in še nekaj turških dežel požreti. K sreči se jih pa nobeden ne boji. — Pri seji klubovih načelnikov sta govorila grof Hohenwart in dr. Lueger za to, naj se vzame v pretres Falkenhaynov postavni predlog o kmetijskih zadrugah in rentnih domovih. Tu se vidi, kteri možje še na kmeta mislijo. Potrjuje se, da bo vlada sklicala kmetijsko en-k e t o (posvetovanje, kako kmetu pomagati). — Denarni minister Bilinski je predložil državni proračun za leto 1896. Stroške je izračunil na 662 milijonov, dohodke pa le za kakih 200.000 gld. več. Rekel je, če se bo denar dovolil, da vlada resno misli na zidanje druge železnice v Trst; ali pa pojde čez Ture in Predel, ali čez Ljubelj, o tem bo sklepal državni zbor. (Mi mislimo, da bo večina za Ljubelj, kteri tudi češki deželi bolje ugaja.) Tudi se bo naredila železniška zveza z Bosno in Dalmacijo. Nadalje je naznanil povišanje uradniških plač in pokojnin za uradniške udove. Malo loterijo bo odpravil, če tisti denar kje drugje dobi. Borzni davek se bo povišal. Ravno tako voznina na državnih železnicah. — Katoliški shod v Št. Politu se je dobro obnesel. — Kompromis med liberalnimi in konservativnimi graščaki na Češkem v pogledu na bodoče volitve v deželni zbor se je razbil. To je sreča za Čehe, zdaj jim je vsaj večina za-
gotovljena. Med češkimi Nemci so zdaj tri stranke: liberalna, nàrodna in krščanska. Pri volitvah v tem mesecu bodo vse tri svojo srečo poskusile. Prej so vsi nemški Pemci hodili z liberalci; zdaj so pa nacijonalci na lastne noge stopili, v Warns-dorfu pa se je rodila mlada krščanska stranka, ki bo že letos v nekterih okrajih svoje kandidate postavila. Med Čehi pa bodo menda vse sedeže Mlado-čehi zasedli, ker so Staročehi sklenili, da se volitev ne udeležijo. •— Veliko se je zadnje dni pisalo o tem, ali bo dr. Lueger potrjen za dunajskega župana ali ne. Ogerski (madjarski) listi so se predrznih pisati, da dr. Lueger na noben način ne sme biti potrjen, ker je sovražnik Madjarov in Judov. To je pa razžalilo še take gospode, ki so sicer Ogrom prijazni. Če Madjari koga za župana volijo, tudi nas ne prašajo, ali je nam po volji ali ne. Tako tudi Madjare čisto nič ne briga, koga si Dunajčani za župana izvolijo. Kakor najnovejša poročila zatrjujejo, dr. Lueger res ni dobil cesarjevega potrjenja in se bo volitev župana v kratkem z novega vršila. Ni pa dvomiti, da bo dr. Lueger zopet izvoljen. V prebivalstvu je vest o nepotrditvi dr. Luegerja vzbudila veliko razburjenje in žalost.
Na Turškem je popolna zmešnjava. Koder prebivajo Turki in krščanski Armenci namešani, se koljejo med seboj ; seveda je zmirom več Armencev umorjenih, ker nemajo orožja in jih je premalo. Tudi Grki na Kreti se pripravljajo na ustajo (punt) zoper Turke. V Arabiji pa turški duhovniki ljudi hujskajo na „sveto vojsko1' zoper „krščanske pse“. Konec teh zmešnjav pa bo, da bodo Rusi v Turčijo marširali in morda tej državi konec storili. Ker bodo pa tudi Angleži in Francozi in drugi vsak en kos turške dedščine dobiti hoteli, se zna zavolj tega še velika vojska narediti. — Rusija je bojda sklenila skrivno pogodbo s kitajsko vlado, da bo smela železnico zidati skozi severno Kitajsko do tihega morja. Tudi bo kitajska pomorska trdnjava in luka Fort Arthur za ruske vojne ladije vedno odprta. Angleži se nad to pogodbo grozno jezijo in pravijo, da ima zdaj Rusija Kitajce popolnoma v svoji pesti, na suhem in na morju. — Koreanski kralj, ta revež, se je proglasil za „cesarja“. Pa zastopniki velikih držav so mu to „burko“ prepovedali.
Gospodarske stvari.
Jesensko oranje. Jesensko oranje je neprecenljive važaosti. Iz sledečih vrstic se bomo o tem prepričali. Jesensko obdelovanje polja donaša tele koristi :
1.	Pred zimo preorana zemlja se navzame iz zraka takih snovij, ki služč kot hrana rastlinam. Zategadelj lahko rečemo : Pred zimo orano, na pol pognojeno.
2.	Z jesenskim oranjem moremo zemljo zglo-bočiti. Znano pa je, da rastline v globoki zemlji bolje uspevajo, kakor v plitvi.
3.	Če v jeseni orjemo, zatrli bomo s tem veliko plevela in veliko mrčesov, torej ne raste drugo leto toliko plevela, in mrčesi rastline manj spodjedajo.
4.	Jeseni preoraua zemlja se po zimi zmehča in zrahlja, torej drugo leto bolje rodi. Zavoljo tega je posebno priporočljivo jesensko oranje za težko zemljo.
5.	Ako v jeseni njive preorjemo, bomo jih spomladi lože in hitrejše obdelali, kar je velike koristi, kajti ravno spomladi imamo največ dela, a v pozni jeseni ga je navadno manj.
6.	Pomladna setev se lahko prej poseje. Znano pa je, da so zgoduje setve navadno boljše nego pozne.
7.	Posebno velike koristi je jesensko oranje za krompir, turšico, repo, korenje, peso in deteljo.
8.	Neki kmet je za poskušnjo podoral v jeseni njivo. Drugo jednako veliko njivo, ki je bila jednako gnojena in jednake prsti, pa ni v jeseni preoral. Na spomlad je obe njivi obdelal in posejal turšice. Pa glej! Na prvi njivi je pridelal 25 birnov, a na drugi (ki ni bila v jeseni preorana) pa samo 21 birnov turšice.
Kmetovalci! poskusite tudi vi v jeseni orati, pa se boste sami prepričali o veliki koristi jesenskega obdelovanja.	Franjo.
N o v i č a r,
Na Koroškem. Vilo in posestvo Jungbauer-jevo na Sekiri pri Hodišah je kupil pivovar Dreher v Schwechatu pri Dunaju za 32.800 gld. — Stein-■vvenderjev list „Karntner Nachrichten“ se jezi, da je na beljaški obrtni nadaljevalni in na kupčijski nadaljevalni šoli več slovenskih, ko nemških učencev. Ta strah je sicer prazen, ker se taki učenci vsi ponemčijo. Beljaški trgovci in obrtniki pa bodo že vedeli, zakaj imajo rajši slovenske učence. — V Žabnicah imajo grižo. —- Shod katoliškega delavskega društva v črni je bil dobro obiskan. — Kmetski sin Jakob Krištof iz Sveč je prišel pod
konja in si zlomil roko. — Pogorel je Jovajnik pri Hodišah. — Pri Braci so mrtvega našli delavca Drmovca. Ker ima rano na glavi, misli se, da je bil ubit in oropan.
Na Kranjskem. Konzumno društvo so ustanovili v Starem trgu pri Ložu. — Ljubljanski Grad bo prodan. Najbolj kaže, da ga kupi mesto, saj ima potem čas premišljati, kaj iz njega narediti. Če ga pa kupi tujec, naredil bo, kar bo on hotel, morda tudi kaj tacega, kar bo celemu mestu v nadlego. — Na ljubljanskem barju je povodenj. En del Golovca se je podrl. Tudi v Planini in drugih krajih so vode vsled deževja hudo narastle.
—	V Ljubljani so umrli demantnomašnik vč. msgr. Miha Potočnik. — Na Dolenjskem mislijo upeljati sladkorno peso. Poljedelsko ministerstvo je obljubilo svojo pomoč. — Gasilno društvo so ustanovili v Semiču. — Nàrodni knjigovez ljubljanski gosp. Ivan Bonač je za Stritarjevo knjigo „Pod lipo“, ktero je letos izdala slavna družba sv. Mohorja, napravil jako lepe in trpežne platnice, ktere prodaja prav po ceni, in sicer komad po 20 kr., s poštnino vred za 25 kr. Te v resnici krasne platnice so vredne vsega priporočila. Ob jednem opozarjamo tudi na naznanilo v današnjem listu spodaj na tej strani.
Na Štajerskem. Za šolo v Št. Lenartu so dali svitli cesar 300 gld. — Pri Novi cerkvi se je ustanovilo bralno društvo. — V Marenbergu dobijo bojda 14.000 gld. od šulferajua za nemško šolo. — V Gradcu je umrl stari rodoljub vč. g. dr. Jožef Muršec. — Povodenj so imeli pri Središču. — Zelo nevoljni so štajerski Slovenci, ker vlada tako slabo skrbi za novo slovensko gimnazijo v Celju. Za prvi razred je bilo sprejetih 89 učencev, pa morajo vsi v eni izbi sedeti; na nemški gimnaziji ste pa za 1. razred dve paralelki, čeravno je vseh učencev prvega leta le 67. Poslanci so se že pritožili, pa nič ne opravijo.
Na Primorskem. V Trstu se je nastanil nov zdravnik dr. Filip Smolčič. — Isterska vinarska zadruga je dobila na razstavi v Pragi zlato kolajno kot priznanje za njena dobra in pristna vina, ki jih je na razstavi točila.
Po drugih deželah. Svitli cesar so sv. Očetu papežu poslali 100.000 gld., da bodo v Rimu ustanovili visoko šolo za rusinske bogoslovce. — Strašen vihar je bil v Sibiriji. Mnogo hiš in drevja je veter podrl. Več sto ljudij je konec storilo.
—	Na neki veliki ladiji blizo Šangaja na Kitajskem je poknil kotel in se razletel na kosce. Okoli 600 mornarjev je bilo ranjenih. — Hudo zbolel je grof Taaffe, nekdanji minister. — Pri Je-senaku blizo Reke je zmrznilo 5 kmetov. — Pogorelo je mesto Lasočin na Ruskem; 1500 ljudij je brez strehe. — Velika povodenj je bila na Bolgarskem. Škode je za več milijonov. — V Zagrebu je umrl slovenski rodoljub dr. France Celestin, profesor visokih šol.
Duhovniške zadeve v Krškej škofiji.
Faro Kot je dobil č. g. Engelbert Žerjav, do zdaj kaplan v Zgornji Beli; faro Šmarje čast. g. Franc Holler, do zdaj župnik v Preiteneggu; faro Pokrče č. g. Štefan Bayer, župnik v Med-gorjah, in faro St. Jedert č. g. Jan. Neubauer, župnik v Kampu. — Umrl je vč. g. Jožef Šluet, dekan v Velikovcu. — Č. g. Jožef Hribar, pro-vizor v Kotu, gre za kaplana v Zgornjo Belo. — Č. g. kaplan Oroslav Trunk je premeščen iz Ve-trinja v Št. Mohor. — Kanonikat, združen z dekanijo in mestno faro v Velikovcu, je razpisan do 18. grudna t. 1.
Dražba sv. Mohorja.
Knjige za ude družbe sv. Mohorja za tekoče leto so že zdavnej pripravljene za Visoko Bistrico, Glinje in Bajtiše, Galicijo in Šmarjeto v Rožni dolini ter še vedno čakajo rešila v družbini tiskarni. Dotične čč. gg. poverjenike še enkrat uljudno prosimo, da blagovolijo čim prej mogoče po tiste po-slati, da nam pridejo s pota.__________
Naznanilo.
Za od družbe sv. Mohorja letos izdano lepo Jožef Sritar-jevo knjigo „P»tl lipo44 se dobivajo
elegantne in trpežne platnice
pri
knjigovezu Ivanu Bonaču v Ljubljani
po prav nizki ceni, komad po 20 kr., s poštnino vred 25 kr. Kdor vzame več komadov na enkrat, pošljejo se mu franko.
Denar naj se blagovoli poslati ob jednem z naročilom g. Ivanu Bonaču v Ljubljano.
Prečastiti gospodje poverjeniki družbe sv. Mohorja so uljudno prošeni, to častitim udom te družbe ob priliki razdeljevanja knjig blagohotno naznaniti.
Vabilo.
Podružnica sy. Cirila in Metoda za Škocij a n in okolico bode imela v nedeljo dné 17. listopada t. 1. ob 3. uri popoludne v gostilni pri Majerju svoj letni občni xbor z navadnim sporedom. — Prijazno vabi vse Slovence k obilni udeležbi
odbor.
Naznanilo.
Ker slovenska čitalnica v Gli n j ah ni zborovala dné 29. kimovca, je prenesla svoj občni zbor na dan 17. listopada 1895 ob ^4. uri popoludne v gostilni Lovro Zablačana na Trati s sledečim sporedom: 1. Podrav načelnika. 2. Poročilo odborovega delovanja. 3. Vpisovanje novih udov in pobiranje letnih doneskov. 4. Kazni govori. 5. Volitev novega odbora. — Po zborovanju prosta zabava. Med posameznimi točkami in pri prosti zabavi poje slovenski moški pevski zbor. — Prijazno vabi k obilni udeležbi	odbor.
Ka krmljenje po zimi!
Stroje za prirejevanje Itrme;
rezalnico za slamo, repo in krompir (repico); mline za robkanje in mečkanje;
parnice za živinsko krmo, premakljive štedilne kot-lastc peči za živinsko krmo itd.
nadalje :
robkalnicc za koruzo; čistilnice za žito; čistilne stroje trijerje;
stiskalnice za seno in slamo, na ročno gonjo, stoječe ali na kolesih, izdeluje v priznano izvrstni sostavi
PH, MSJLIfPiLilTIE is,
C. kr. izklj. priv. tovarna za kmetijske stroje, livarna in fužina na par,
na Dunaju II. Tabor strasse T 6.
Ceniki zastonj. — Zastopniki in prekupci se sprejmejo,
I,oterijske srečke od 2. listopada. Dunaj 41 67 70 18 87 Gradec 87 74 79 77 41
Tržne cene v Celovcu.
Ime blaga	na birne		na hektolitre	
	gld. | kr.		gld. j kr.	
pšenica		5	25	6	|55
	4	40	.5	50
ječmen		—	—	—	—
oves		2	50	3	10
hejda		3	30	4	10
turšica (sirk)		3	50	4	40
pšeno 		6	30	7	85
fižol		—	—	—	—
repica (krompir)		—	75	1	20
deteljno seme		—	—	—	—
grah		—	—		
Sladko seno je po 2 gld. 70 kr. do 3 gld. 20 kr. kislo 1 gld. 80 kr. do 2 gld. 45 kr., slama po 2 gld. 20 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 65 do 68 kr. kila, maslo in poter po 96 do 110 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 35 do 37 gld. stari cent.
Jakob Petschounik,
usnjarski trgovec
v Celovcu, na novem trgu št. 4 zraven gostilne „pri Kleeblatt-u“
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega najboljšega usnja, kakor tudi pravo rusko irhovino po najnižji ceni. — Prodaja tudi vsakovrstno črevljarsko orodje. — Izdeluje in prodaja najizvrstnišo mast in lak za usnje. — Kupuje vsakovrstne živinske kože po najvišji ceni.
Zahvala.
S
k
K
Moj soprog gosp. Josip Lendovšek, c. k. gimnazijski profesor v Beljaku, zavaroval se je meseca sušca 1893 pri
vzajemno zavarovalni banki
za slučaj smrti in doživetja za kapital 2000 gld.
Ker je v pretečenem mesecu umrl, izplačala mi je omenjena banka, dasiravno je zavarovalnina več ko dva meseca bila na dolgu, vso zavarovalno svoto takoj, ko sem predložila vse v to svrho potrebne listine, in radi tega srčno zahvaljujem banko ,,Slavijo44 na točnem izplačilu, pri-poročujoč jo najtopleje slav. občinstvu.
V Beljaku, dné 21. vinotoka 1895.
Ljudmila Lendovšek m. p.,
profesorjeva vdova.
Važno
za čevljarje, sedlarje, jermenarje in šivilje: najboljše in najcenejse šivalne stroje vsake vrste, posamezne dele teh strojev in igle vsake vrste kakor tudi železne blagajnice, varne proti ognju in tatovom, prodaja podpisani in
stroje tudi po ceni popravlja v svoji __
delavnici. Tovarniške cene. l£**g>e:7ji£.
Matija Plauko
v Celovcu, Burggasse št. 12.

Peter Fessi»
>' Celovcu.,
20 stari trg 20, ima veliko tovarniško zalogo najboljših
žepnih in stenskih ur,
tudi take, ki godejo in z godbenim avtomatom , posebno pripravne za gostilnice in družine.
Popravlja tudi
ure v zvonikih
in tudi nove ure v zvonike postavlja. Za vsako novo ali popravljeno uro daje dveletno pismeno jamstvo (poroštvo).
Prodaja tudi
verižice in privezke.
Pristna
Olz
- ova kava
je od dné do dné bolj priljubljena, ker stori kavo zdravo, okusno, tečno in redilno.
Dobi se ¥ vseh prodajalnicah za tržaško blago.
Malo posestvo,
hiša s poljem in gozdom je na prodaj v Kotmari vesi zraven ceste, torej pripravna tudi za kako kupčijo. Kupcu je na ‘ prosto voljo dano, koliko polja ali gozda hoče'kupiti. Več pové Matija Valentin v Kotmari vesi (Kotmansdorf) na Koroškem.
IPEPIRMmiKŠ
W	,,pri zlati kroglji"	m
^ stara trgovska hiša za tržaško blago in železnino m
^ v Celovcu, kosarnske ulice, ^
0 priporoča svojo veliko zalogo najboljše
^ kave, sladkorja, petroleja itd.
Kf Prodaja tudi dobra vina, rum in druge
^ pleha, bakra, cina itd. Za_ poštenost fjL blagà se jamči; cene so nizke. ^
Dva mlina na prodaj.
Prvi na 4 tečaje, ves novo popravljen. Drugi na 3 tečaje in tudi novo popravljen, z malim pohištvom in gospodarskim poslopjem, velbanim hlevom in svinjaki, nekaj posetve, travnika, paše in gojzda. Kupec potrebuje le polovico kupnine. Prodà se tudi z vsem hišnim orodjem in poljskimi pridelki. Več pové Mohor Pale v Borovničah, pošta Vrba (Velden) na Koroškem.
Kramarija s tobačno trafiko
se dà v najem. ¥eč pové posestnik Jurij Uršič v Št.Urhu. Pošta Mostič (Brucki) na Koroškem.
Maziftiintlo.
Podpisani priporoča vsem Slovencem in rodoljubom svojo bogato zalogo najboljše vrste kave, čaja, riža, južnega sadja itd. Blago je izvrstno, dokaz temu je, da čč. duhovščina večinoma pri njem naroča.
Razpošilja na drobno in debelo od 5 kilogramov franko po pošti, in sicer sledeče vrste kave:
Rio fina po tl.	P65 kilogr.	St. Domingo	po	fi. P85 kilogr.
Santos „ „	P70	„	GMd Java	„	„	1 90	„
Malabar „ „	P85	,	Ceylon Perl	„	„	2’15	„
Portorico „ „	2’—	„	Mokka prava
Ceylon I. „ „ 2-—	„	arabska „	„ 215	„
Blago, ki bi ne ugajalo, sprejme se nazaj ali zamenja.
Kupuje in sprejema v zameno tudi fižol in druge domače pridelke in plača po najboljših cenah.
Na povpraševanje radovoljno odgovarja in se priporoča z velespoštovanjem
E. A. Repešic,
Trst, ulice Istituto št. 22.
Obrazne slike (portrete)'
v oljnatih barvah in vsaki velikosti
izdeljuje udano podpisani natančno po vsakoršni fotografiji. Take slike se lepo podajo v okvirih kot olepšava izb in so pripravne kot darila za poroke, godove, rojstvene dni in druge prilike.
Za rajnimi so najlepši in večen spomin.
Slike se naredijo po fotografijah tudi, če so tiste že nekoliko obledele, in celò po takih, kjer je več oseb skupaj fotografo-vanih. Fotografije se nepoškodovane vrnejo. — Za dobro podobnost (sličnost) se jamči. Tudi slikam podobe svetnikov v vsakoršni velikosti.
M. Ogerčnik v Celovcu,
kolodvorske ulice (Bahnhofstrasse) štev. 35.
VSI STROJI ZA
POLJEDELSTVOl
pod jamstvom
in na
.rSlisw
in pod	.
najvgodne	| pogoji !
Lito železo, surovo ali prirejeno, za vsakovrstne stroje,
Bogato ilostrovanl 192 strani obseini ceniki v slovenskem in nemškem Jetiko na zahtevanje takoj zastonj.
IG. HELLER, DUM A J
«Ja PRATERSTRASSE JH49.-&I Preprodajalci se iščejo.
Vsak se čudi
mojim pozlačenim r e mo n t è r-uram za gospode in gospe, najfinejši izdelek.
_ x-a	ure so elegantne in imajo lepo rezljan
SCld 6*50 P°^rov* Ostanejo vedno lepo svetle, kakor bi ®	*	bile res zlate. Zaprejo se tako tesno, da no-
ben prah not ne pride.
Cena s trojnim pozlačenim (zlat-nastim) pokrovom samo 11. <»'50.
Zlatnaste verižice z varnostnim karabin-cem, s športno obliko, ali na člene, ali na oklep, z elegantnim privezkom, po 1 gld. 20 kr.
SJar Posebno priporočamo TBE p. n.
gospodom profesorjem, državnim in železniškim uradnikom pristne jeklene remon-tèr-ure za rabo pri delu, dobro osvetljene, s pozlačeno krono, steklenastimi številkami na locenj in niklastim kolesjem, točno uredjene; cena samo 4 gld. 90 kr.
Leon. SìIIk-i-Doi-”-.
velika trgovina s švicarskimi žepnimi urami. Dunaj I. Fleisehmarkt štev. 5/G.
Ceniki se dobijo zastonj. —Ure se pošiljajo proti poštnemu povzetju.
Sletno pismeno jamstvo.