SS. ftnflta. nm. ml celo leto naprej pol leti „ č etrt teti . .SIovohU Narod* velja ¥ MnUfaml ▼ upravniStvu • i p ■ K 24 — • 12-• . 2-- cek) leto naprej pol leta m četrt leta „ na mesec „ K 22w . 550 . 190 Dopisi naj at fmnkirajo. Rokopisi se ne vračajo, i Knallovn ulica at 5 (v pritlični levo,) talafoa at. *4. Inaerati veljajo: peter os topna petit vrata za enkrat po 16 vfe, aa dvakrat po 14 vin., sa trikrat ali večkrat po 12 vi* Parte te zahvala vrata 20 vin. Poslano vrsta 30 vin Pri večjih insercijah po dogovoru. UpravniStvu naj ae pošiljajo naročnine, reklamacij«; harano* Lt i, ta je administrativne stvari —rnaanaia ntavllkn vaafa li ilmaaj|ai —— Na piasnena naročila btez istodobne vpoaUtve naročnine aa aa .Slovenski Narod« val}a 90 pettli aa Avutro-Ogrsko: za Nemaj«; celo leto skupaj naprej • K 25*— pol leta m * • • m 13'— Četrt leta 9 • . . • 6 50 na mesec _ 2*30 celo leto naprej ... K 3f>— za Ameriko in vse druge desete: celo leto naprej .... K 35,— Vprašanjem glede inserstev se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Uprav/Blat v* (spodaj, dvorišče levo). Ennllovn ollan *L S, toloioat as. aa. Zvišanje deželnih doklad. Vlada je torej vendarle potrdila V deželnem zboru sklenjeno zvišanje deželnih doklad in je dala s tem zadnji blagoslov nečloveškemu atentatu klerikalne stranke na žepe kranjskega prebivalstva. Zvišanje kranjskih deželnih doklad je nesreča za vse prebivalstvo, kajti to zvišanje je tako hudo in kruto, da presega daleč davčne moči dežele in zlasti ljubljanskega mesta ter bo kar najbolj neugodno vplivalo na vse Življenjske razmere. 2e danes so te razmere skrajno neugodne, kajti država je bila za kranjsko deželo vedno le neusmiljena mačeha, ki ni za povzdigo te kronovine nikoli nič resnega storila, tako da je Kranjska v gospodarskih in drugih ozirih daleč zaostala, med tem ko so se druge kronovine z vladno pomočjo in z vladnim denarjem visoko povzdignile in prišle do velikega blagostanja. Kranjska je za vlado citrona, ki jo je izprešala kolikor je mogla, zdaj pa jo še izročila klerikalcem, da iztisnejo iz nje zadnje sokove. Nihče ne taji, da je bilo po klerikalni brezvestnosti zavoženo deželno gospodarstvo na Kranjskem nujno potrebno uredbe. Klerikalci so počenjali z deželnim denarjem, kaKor pijanec, ki je zadel v loteriji. Razmetavali so denar s polnimi rokami, financirali ž njim vso svojo stranko in vsa svoja gospodarska podjetja, podprli in preskrbeli ž njim celo vrsto svojih pristašev in agitatorjev in sploh zapravljali brezmiselno, kakor morejo samo ljudje, ki nimajo nič respekta pred zaupanim jim denarjem. Da je moralo tako gospodarstvo spraviti deželo na rob propada, le čisto gotovo, a kriva ni samo klerikalna stranka, kriva je tudi vlada, ki je vse to ravnodušno gledala in nikoli niti platonično ni izrekla nobenega pomisleka, prav kakor da ji ie še vstreženo, če pripravijo klerikalci kranjsko prebivalstvo na beraško palico. Kranjska dežela je vsled klerikalnega gospodarstva faktično naredila bankerot. Zakaj to je očiten ban-kerot, če se deželno gospodarstvo ne more več ganiti brez zvišanja do- klad. Razume se ob sebi, da je bilo treba ta bankerot poravnati, kar se ne da drugače storiti, kakor z novimi dohodki. Ali eno je bilo vendar od vlade pričakovati, da bo namreč pri presoji, za koliko je treba dokla-de zvišati, postopala z vso previdnostjo in ne bo dovolila, da bi se prebivalstvu naložila nepotrebna bremena in doklade zvišale čez dejanj-ske potrebe. Toda tudi to se ni zgodilo. Vsi ugovori, vsi protesti so imeli namen opozoriti vlado, naj stvar vendar dobro preštudira in oziraje se na davčne moči prebivalstva, prepreči vsako nepotrebno zvišanje doKlad. A vlada se za to ni zmenila. Vlada ni nič vprašala, če je v deželnem zboru sklenjeno zvišanje doklad tudi res potrebno in nič se ni zmenila za to, če bi se ne dalo izhajati z manjšimi dokladami. Pri vladi se menda živi duši ne ljubi pogledati deželne proračune in računske zaključke ter druge izkaze, sicer bi morala vlada vedeti, da je v deželnem zboru sklenjeno zvišanje dokiad dosti previsoki in nepotrebno in da bi se pri primerni štedljivosti lahko izhajalo z dosti manjšimi dokladami. Klerikalci so hoteli imeti visoke nove doklade, da bi mogli še dalje z deželnim denarjem tako delati, kakor doslej. ReKli so si: zdaj imamo sveder v rokah in zdaj bomo prebivalstvo odrli, da bomo lahko leta in leta počenjali kar bomo hoteli. Klerikalci računajo, da se bo prebivalstvo počasi navadilo na nove doklade in jim prizaneslo — sami pa se bodo z ljudskimi žulji mastili, kakor doslej še leta in leta. Neodpustljivo je, kar je storila vlada in zlasti ji tega ne more in ne bo nikoli odpustila Ljubljana, katero zadene to neopravičeno in neutemeljeno zvišanje v najhujši meri. Cestni zakon in zvišane doklade — so za Ljubljano huj^a katastrofa, kakor deset potresov. Z Ljubljano delajo klerikalci roko v roko z vlado tako, kakor bi jo hoteli po sili in za vsako ceno ugonobiti. Da bi klerikalni raubschiitzv' radi Ljubljan. opie-nili do kosti, to je naravno, a kakšen interes ima vlada na tem, da hoče Ljubljano naravnost uničiti, nam ni razumljivo, drugače, kakor da je LISTEK. Kristalni zamaftk. Roman. Francoski spisal M. L e b 1 a n c. (Dalje.) Gledala ga je z izrazom tolikega zaupanja in tolike vdanosti, da ga je prevzela sladka želja, se zanjo žrtvovati in vroče hrepenenje, priboriti tej ženi mir in srečo, ali vsaj pozabo vseh prestanih bridkosti. — Naprej! je rekel ves vesel in je vstal. Vse pojde dobro. Pred sabo imava še dva meseca, morda celo tri. To je več, kakor treba . . . seveda samo če bom pri svojem delu svoboden in neoviran. In zato, gospa, je potrebno, da se vi umaknete z bojišča. — Kako? — Da! Za nekaj časa morate izginiti. Naselite se na deželi. Sicer pa — ali se vam mali Jacques nič ne smili? Pri tej igri bi ubogemu otroku pokvarili živce in dušo ... Ta je pač zaslužil nekaj počitka. Ali ne, mali? 2e naslednji dan se je Klarisa Mergv, ki so Jo razburljivi dogodki zadnjega časa hudo utrudili in ki je zelo nujno potrebovala počitka, nastanila s svojim sinkom pri neki znani dami, ki ie imela svojo hišo tik gozda v Saint Germainu. Zelo izmučena in preganjana po skrbeh za sina, je mnogo trpela na živcih. Vsaka malenkost jo je razburila. Le težko ie to premagala. Čez nekaj dni ji je postalo bolje in bila je zopet mir-neja. Nekega popoldne, ko je Lupin ravno premišljeval, kako bi noslanca Daubrecqa speljal v tak kraj, da bi | se ga mogel polastiti, med tem. ko | sta Grognard in Le Ballu, ki jima je Lupin odpustil njiju nezvestobo, nadzorovala Daubrecqa. je ob štirih po- \ poldne zapel telefon v Lupinovem stanovanju v ulici Chateaubriand. Lupin je pohitel k telefonu in snel slušalo. — Halo! Pridušen ženski glas je vprašal: — Gospod Mihael Beaumont? — Da, jaz sem tu. S kom imam čast govoriti? — Hitite, gospod, pridite čim prej mogoče — gospa Mergv se je pravkar zastrupila. Lupin ni nič več vprašal Zdirjal je iz svojega stanovanja, skočil v svoj avtomobil, ki ga je čakal pred hišo in se dal peljati v Saint Ger-main. Na hišnem pragu ga je pričakovala prijateljica gospe Klarise Mergv. I — Mrtva? le vprašal. — Ne! Imela je premalo strupa. Zdravnik je ravnokar odšeL Zagotovil me je. da ozdravi. i Ljubljana nositeljica slovenske narodne misli in naj bo zato kaznovana in materijelno ugonobljena, saj izstradano prebivalstvo nima nobene moči. Zvišanje deželnih doklad je za prebivalstvo kranjske dežele nesreča, ki jo bo hudo čutilo in težko preneslo. Danes še sploh ni mogoče pregledati, kake bodo gospodarske posledice tega strašnega zvišanja, kajti s podraženjem živil in stanovanj, povišanjem vseh davkov se na eni strani vse podraži, na drugi pa nazaduje konsum in padajo cene. Kranjski vinogradnik bo to najhuje občutil. Pri tako napetih, težkih, nezdravih go---»o^nrskih razmerah, kakor vlar5 na Kranjskem, spričo splošnega ubo-štva, ki vlada v tej deželi, je danes 5e nepregledno, kako velika bo nesreča, ki vam jo prinesejo zvišane doklade. Kranjska dežela je, kakor revir, v katerem klerikalni lovci streljajo vse. kar jim pride pred puško, ker vedo, da tega revirja čez par let ne bodo več dobili v najem. Pri tem roparskem streljanju jih spremlja vladni blagoslov. Državni zbor. Dunaj, 12. marca. Parlament je nudil danes skoraj natančno isto sliko, kakor pred tednom. Poslovniška debata, burni prizori, prerušeni govori, brezuspešna posvetovanja, konference načelnikov strank, grožnje ministrskega predsednika z aut - aut — in končno zaključenje seje, ne da bi se državni zbor bil preril do dnevnega reda. Pogled na naš parlament je ne-razveseljiv, danes pa je bil uprav žalosten. Doigral se je zadnji oficijalni akt Švihove afere: predsednik je naznanil, da je špijon odložil svojo poslansko čast. Dr. Šviha pravi: »Sojen in obsojen brez zaslišanja, zapuščen od lastne stranke, ne morem stopiti pred porotno sodišče, da se vsaj tam poskusim rehabilitirati. Zato sem primoran, položiti mandat.« Ne more stopiti pred porotnike! Kdor je še dvomil o krivdi tega per-fidnega izdajalca — temu mora to pismo zadostovati. Dr. Šviha je bil član ljudske zbornice, je bil sodnik. Parlament ž njim ne more več obračunati, ker je odložil mandat. Toda Šviha ni sam fcriv — ravnotako je kriva tudi vlada, ki ga je najela. Ne zadostuje, da stranke v interpelacijah in vprašanjih špijona obsojajo, da se tej obsodbi pridružuje predsednik — parlament bi bil svoji časti in javni morali dolžan, da obsodi tudi vlado. To se ni zgodilo — in s tem je naš parlament padel pač na najnižji nivo, ki ga more še doseči; pokazal je, da niti samega sebe ne spoštuje. 5vihava afera je dala tudi danes mnogo povoda za medsebojne zabavljice, grda natolcevanja in odurne prepire. Najžalostnejše je bilo to, da so se tudi češke stranke medseboj razprle ter si očitale pred škodoželjno se smejocimi Nemci razne grde stvari. — Afera Švihova izgleda sedaj še bolj umazano, kakor poprej. Zdi se namreč, da se je vlada posluževala tega špijona, da se pouči o eventualnih stikih narodno-socijalne stranke, oziroma njenih voditeljev z inozemstvom in da je šviha v tem cziru vršil celo nalogo agenta - provokaterja. Narodni socijalisti trde, da so Mladočehi za vse to že davno vedeli in — iz strankarskih razlogov molčali. To je hud očitek, saj pomeni toliko, kakor da so Mladočehi narodno izdajalstvo naravnost podpirali. Stranke večine so svoj načrt, da postavijo obstrukcijoniste pred neprijeten položaj, izvedle. Na koncu seje je bil namreč sprejet predlog, da se postavi brambna predloga kot prva točka na dnevni red. Ako sedaj Čehi svojo obstrukcijo nadaljujejo, potem jih bodo Nemci lahko denuncirali kot sovražnike države, obre-kovali, da nočejo dati cesarju in domovini tega, kar je nujno potrebno — vojakov. Namen, obstrukcijoniste postrašiti, je Nemcem in vladi gotovo le postranski. Ljubše jim je, da nadaljujejo Čehi svoj boj ter se »zamerijo cesarju kot ibjalen element«, kakor pa da opuste svojo taktiko. Nemcem se bo želja izpolnila: ob-strukcijonisti se ne dajo ustrašiti. Napram tej nemški taktiki bi bilo moralo biti postopanje vseh Slovanov popolnoma jasno. Slovanske stranke bi ne smele pomagati Nem- cem, da se jim ta trik posreči. V konsekvenci tega naziranja se je velik del Jugoslovanov, med njimi tudi poslanec dr. Ravnihar, absentiral — drugi so zopet glasovali za nemški predlog, klerikalci, seveda, iz »patri-jotičnih« razlogov, ostali pa z ozirom na dejstvo, da pomenja sprememba dnevnega reda obenem tudi odložitev italijanske visokošolske zahteve, ki se že nahaja na dnevnem redu, ki pa pride sedaj na četrto mesto — torej precej daleč . . . Italijani so proti sklepu zbornice ostro protestirali. Položaj se presoja vseskozi pesimistično. Ministrski predsednik se je v opoldanski konferenci načelnikov strank izjavil: Ali vzame parlament brambno predlogo, kreditna pooblastila in bosanske železnice energično v roko — ali pa se bo vlada morala preskrbeti brez državnega zbora. Ker so češki agrarci na nocojšnji seji konstatirali, dal smatrajo položaj za nespremenjen, se da pač soditi, da bo skoraj vsega konec. Prevladuje mnenje, da bo že jutri zadnja seja. Zvečer so se sicer pojavili zopet posamezni optimistični glasovi: Nemci s Češkega pripravljajo baje nekak kompromisni predlog radi češkega deželnega zbora. — Ako bi agrarci ta predlog akceptirali, potem bi bilo pač konec obstruk-cije. Toda to s^o za enkrat le govorice, ki so vznjkle, ker se je zvečer sestala konferenca nemških poslancev s Češkega. * V* Od interpelacij, ki so bile danes podane, omenjamo interpelacijo poslanca dr. R a v n i h a r j a in prof. Lukavskega, ki se ostro obrača proti temu, da označuje c. kr. komisija za srednješolske profesorje v izpriče-valih, ki jih izdaje nenemškim kandidatom, nemščino kot »kulturni jezik« v očividnem namenu, žaliti na ta način materinski, oziroma učni jezik dotičnega kandidata. Naravnost neverjetno stvar je razkril poslanec H e i 1 i n g e r v svoji interpelaciji, ki se bavi, z našim Čitateljem znano zadevo otrok nadvojvode Ernesta, ki se je tajno poročil v Ljubljani. Ti otroci so se imenovali baroni VVallburgi ter bili kot taki zapisani tudi, in sicer kot zakonski otroci v matrike. Leta 1909. pa je notranje ministrstvo, ne da bi — A zakaj je poskusila se zastrupiti? — Njen sinek Jacques je izginil. — Odpeljan? — Da! Igral se je kraj gozda. Videli smo, da se je tam ustavil avtomobil in sta iz njega izstopili dve stari dami. Hitro nato je bilo slišati obupno kričanje. Klarisa je hotela sinku priti na pomoč, a moči so jo zapustile in zgrudila se je, kličoč: »To je on ... to je ta človek . . . vse je izgubljeno?c< Vedla se je. kakor da je zblaznela. Naenkrat je vzela iz žepa stekleničico in jo izpila . . . — In potem? — Jaz in moj mož sva jo prenesla v njeno sobo. Trpela ie hudo. — Kako ste izvedeli moj naslov in moje ime? — Klarisa mi je oboje povedala, med tem ko je bil zdravnik pri njej, in mi je naročila, naj vam telefoniram. — Drugi nihče ne ve, kaj se je zgodilo? — Nihče! Znano mi je, da ima Klarisa nevarne sovražnike in želu naj se o njej ničesar ne izve. — Ali morem gospo videti? — Zdaj spi. Sicer pa je zdravnik ukazal, da jo je obvarovati vsakega razburjenja. — A sicer pravi zdravnik, da se ni ničesar bati? — Boji se samo, da dobi mrzlico ali kake živčne napade, ali kaj takega . • . — In kaj je ukazal? — Da mora kaka dva tedna živeti v popolnem miru in da se ne sme prav nič razburjati. A kako je to mogoče, ko je mali Jacques izginil. — Torej mislite, je naglo dejal Lupin, da bi ji bilo pomagano, če bi dobila Jacquesa nazaj? — Veste da. Potem bi se pač ne bilo ničesar več bati. — Vi ste tega gotovi? ... Vi ste tega gotovi ? ... O, da, prav pravite . . . Torej dobro. Kadar se gospa Klarisa Mergy prebudi, povejte ji v mojem imenu, da ji pripeljem še nocoj pred polnočjo nienega sinka. Ali ste me razumeli? Še nocoj in pred polnočjo! Po teh besedah je Lupin hitrih korakov zapustil hišo, skočil v svoj avtomobil in zaklical šoferju: — V Pariš, k parku Lamartine, k hiši poslanca Daubrecqa. VI. Lupinov avtomobil je bil zgrajen na poseben način. Poleg priprav za pisanje in knjig, je obsegal tudi polno garderobnih pomočkov. V njem je bilo polno različnih oblek, klobukov, palic, dežnikov, brad in vlasulj, iz kratka, zbrano je bilo vse, da se je Lupin med vožnjo lahko popolnoma preoblekel in premeni!. Nekoliko debel gospod, v črnem površniku, z visokim klobukom, gosto brado ob licih in zlatih naočnikov Je ob šestih zvečer pozvonil pri hiši noslanca Daubrecoa Hišnica je gospoda peljala v vežo in je z električnim zvoncem poklicala Viktorijo. Tuji gospod je vprašal. — Ali more gospod poslanec Daubrecq sprejeti dr. Vernesa? — Gospod je v svojem stanovanju, toda ob tej uri . . . — Izročite mu mojo vizitnico. Zapisal je naj vizitnico besede »poslan od gospe Mergy« in rekel: — Tu . . . vzemite ... jaz ne dvomim, da me bo gospod sprejel. — Ali ... je ugovarjala Viktorija. — Ah, nehaj vendar . . . kaj bi stresala sitnosti . . . Viktorija se je kar prestrašila in vsa zbegana rekla: — Kaj, ti si to . . . ti si to? — Ne. ne, ne jaz, to je kralj Lu-dovik XIV. Stisnil jo je v kot in ji zašepetal na uho: — Slušaj me . . Čim bom jaz sam v sobi z Daubrecqom, pohiti v svojo sobico, pospravi, kar moreš naglo vse svoje stvari in pobegni. — Kaj . . . kaj? Stori, kakor sem ti naročil Moj avtomobil čaka blizu hiše. Mene pe-Iji v Daubrecqovo pisalno sobo in me naznani gospodu poslancu. — V pisalni sobi se nič ne vidi — Pa luč vigL Viktorija je vžgala električno luč in je Lupina pustila samega v sobi« (Daljo prihodnJKU Stran % .SLOVENSKI NAfttJU«, «e 15. marca 1914. 39 StCV. bilo prizadete obvestilo, zaukazalo. da se iz krstnih knjig izbriše ime baron VVallburg ter da se otroci vpišejo kot nezakonski z imenom Skubič. Zastopniku rodbine VVallburg niso hoteli v notranjem ministrstvu predložiti dotičnih aktov, češ, da so talni in da je v ostalem budimpeštansko kazensko sodišče ob priliki nekega procesa izreklo, da so otroci nezakonski in da jim ime »baroni VVallburg« ne pristoja. Advokat Je šel v Budimpešto, dobil tam dotični akt v roke — v aktu pa ne stoji ničesar takega. To zadevo bi bilo treba natančneje preiskati. Leta 1909. je bil notranji minister baron Hartl. Vojna ali mir? Budimpeštanski »Az Est« priob-iSuJe interviv svojega poročevalca z ruskim zunanjim ministrom Sazono-vom glede splošne sedanje situacije. Zunanji minister je baje izjavil: Razmerje med Avstrijo in Rusijo nikakor ni napeto, nasprotno prav dobro. Na obeh straneh vlada absolutna ko- i rektnost. Zato tudi ni kriva Rusija, če je opažati v avstrijskem in nemškem časopisju nekaj razburjenja. Dobro vem, da so smatrali, ko je prišla v javnost vest. da bom jaz odstopil, splošno da je podlegla mirovna politika in da bo prišla sedaj do veljave bojaželjnost. Tudi to ni resnična Lani so bili pač kritični trenutki, ko je vladala napetost. To pa je sedaj izginilo. Glede Balkana je absolutno nemogoče, da bi prišlo med Avstrijo in Rusijo do vojne, ker nobena izmed obeh držav ne misli tam razširiti svojega ozemlja. Mislim, da ni nobeden mnenja, da se dela v XX. stoletju politika velikih držav na podlagi čustev. Za tako politiko so merodaj-ni edino interesi. Interesi sveta pa zahtevajo odločno mirovno politiko. — Glede razmerja napram Nemčiji zaradi Male Azije, Carigrada in trgovinskih pogodb je izjavil, da ni vzroka za kake komplikacije. Tudi je Nemčija popolnoma zadovoljna s trgovinskimi pogodbami. Pa Če bi obstojala tudi nezadovoljnost, se da ta popolnoma mirno odpraviti. Rusija je agrarna država, Nemčija njen največji trg. Kar se tiče oboroževanja je izjavil Sazonov: Nemčija je začela z oboroževanjem, potem sta prišli Francoska in Avstro - Ogrska. Naravno je, da hodimo po isti poti. Ob enem hočemo izpopolniti svoje železniško omrežje. Pri nas železnic še primanjkuje. Tudi je vaša armada primeroma močnejša, zato je naravno, če zvišamo svojo vojsko. Ne pozabite, da se rodi pri nas na leto pol-tretji milijon otrok. Zato si lahko dovolimo luksus, da zvišamo prezenč-no stanje. To pa ni noben povod za vznemirjenje. Ne maramo vojne, če pa zvišujemo število vojakov, delamo to, da izsilimo gotov mir. Živeti hočemo z Avstro - Ogrsko in Nemčijo v miru in jaz ne morem verjeti, da bi nam bile te države sovražne. PariŠKi »Temps« zopet prinaša interviv z vojnim ministrom Suho-mlinovom, ki je izjavil, da bo zvišala Rusija efektivno moč svoje vojske za eno tretjino. Ruska vojska je sedaj popolnoma pripravljena, ne samo za defenzivo, marveč tudi za ofenzivo. Do sedaj se je ruski vojni načrt opiral na trdnjave. Sedaj se je Rusija odrekla temu načrtu in sprejela princip ofenzivne vojne. Za več, kakor 1000 vrst bolj proti zapadu je sedaj naš načrt premaknjen. Naša vojska je popolnoma pripravljena, naša konjenica je najmočnejša na svetu, naša artilerija ima topove, ki prekašajo francoske in nemške. Ruski vojaški krogi ne pripisujejo zrakoplovom preveč važnosti, pač pa polagajo zelo veliko važnost na letala. Naša vojska je pripravljena na vojno. Zeli pa, da se ohrani mir. Za države z agresivnimi nameni so morda naše priprave neprijetne, ker so ovira za njih poželjenje. V tem smislu je razumeti nezadovoljnost nemškega in avstrijskega časopisja. Hrvaški sabor. V predvčerajšnji seji hrvaškega sabora so se dogodili burni prizori. Frankovec V u č e t i č je v svojem govoru citiral članek, ki ga je napisal leta 1903. za »Novi List« poslanec dr. Hinkovič, ter polemiziral z nazori, ki jih je v tem članku razvijal pisatelj. Ker kljub opetovanim pozivom ni hotel govoriti k stvari, mu je predsednik odtegnil besedo. V zbornici fe nastal velik hrup in v znak protesta so frankovci in poslanci seljačke stranke zapustili zbornico. Pri odhodu iz zbornice je poslanec Radič klical: »Kdor ni narodni izdajalec bo zapustil zbornico!« — Poslanec hrvaško - srbske koalicije dr. Rošič je reagiral na ta klic z besedami: »To je svinjarija!« V zbornici Je nastal tak nemir, da je moral predsednik prekiniti sejo. Ko se je vihar polegel, je predsednik z dovođenjem večine zopet podelil besedo poslancu Vu-Četiču, da M s tem dokazal, da se koalicija ne boK razprave o ekspro-priaciji morske obali. Ko so govorili o osebni Stvari še poslanci dr. Pavelić, Radić, dr. Rošič, Lovrekovič in Križ, le predsednik zaključil sejo. V včerajšnji seji se je nadaljevala adresna debata. Prvi je govoril post V K e m p f, ki je med drugim zahteval, naj se že vendar enkrat Zumberak priklopi Hrvaštci. Leta 1898. se je sestala komisija, ki bi naj to vprašanje rešila, a storila ni ničesar. Se danes je nerešeno, ali pripada Zumberak k Hrvaški ali Kranjski. Zumberak je v gospodarskem oziru silno zanemarjen, zato je v interesu, zlasti prebi-> Istva, da se končno dožene, komu J a to ozemlje pripada, Hrvaški ali Kranjski. Nato je govoril poslanec hrvaško - srbske koalicije dr. Dušan P o-P o v i č. Govoril je o stališču Starčeviće-ve in trankovske stranke ter dokazoval, da je njiju strankarski program zastarel. O frankovcih je rekel, da se jim crodi tako, kakor poje srbski pesnik Radičevič: »Mnogo hteo, mnogo započeo, čas umrli njega pomeo.« Med Popovičevim govorom je opetovano prišlo do hrupnih prizorov med frankovci in poslanci hrvaško - srbske koalicije. Albanija in njen knez. Knez Viljem 1. albanski je izdal sledečo proklamacijo: Albanci! Danes stopa prosta in neodvisna Albanija v novo dobo svoje zgodovine. Usoda domovine je od sedaj naprej izročena roki svojega kneza, modrosti vlade in vrlinam patriotov. Pot, ki leži pred nami, je dolga in polna ovir. Nobena ovira pa ne more zadržati ljudstva s slavno preteklostjo in častitljivo zgodovino, za ljudstvo, ki ima. kakor vi, mogočno voljo delati in napredovati. Naša dolžnost in dolžnost naših naslednikov bo, da bomo skrbeli vedno in z vsemi močmi za blagor naroda. Navdani tega čustva smo sprejeli iz vaših rok albansko krono. Albanci! V trenutku, ko zasedamo prestol, pričakujemo, da se boste zbrali vsi okrog svojega kneza in delali z nami v dosego narodnih ciljev. Viljem L Staiersko. V Loki pri Zidanem mostu se vršijo v soboto, dne 14. marca nadomestne občinske volitve za 3. razred. Umrl je 6. marca v Celju po dolgotrajni mučni bolezni c. kr. major v pokoju Blaže B r i ž n i k (Brischnik). Po krvi in detinski vzgoji Slovenec, se je pozneje pri vojakih ponem'upl, kakor je to pri naših slovenskih ast-nikih skoraj običajno. Bil je dol ega srca in leta 1882. najlepši častm 47. pehotnega polka v Mariboru. Naj v miru počiva! Iz Celja. V sredo 11. marer. popoldne je umrl v tukajšnji de/eini bolnišnici trgovec Vinko Pusto-v r h, 43 let star. Umrli si je uredil lansko jesen v Narodnem domu lepo Konfekcijsko trgovino, a je kmalu po otvoritvi zbolel in ležal do smrti v bolnišnici. Svoj čas je bil Pustovrh že pri tvrdki Vanič v Celju trgovski pomočnik, kasneje je potoval. Bil je vesel družabnik in zaveden narodnjak. Pogreb se je vršil danes, v petek, popoldne. Društva »Celjski Lawn - Ten-nis - Klub« redni občni zbor se vrši v ponedeljek, dne 16. marca 1914 ob 6. uri zvečer v knjižnici Narodne čitalnice v Celju, Narodni dom. Vsi prijatelji športa so najvljudnejše vabljeni, da se občnega zbora udeleže. C. M. podružnica za Braslovče in okolico ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo 25. sušca ob 3. popoldne pri Rossnerju. Iz Slovenjgradca. Zgodovinsko društvo za Sp. Štajersko priredi na Jožefovo ob 3. popoldne v okoliški šoli predavanje o petstoletnici ustoličenja koroških vojvod. Gostje iz okolice dobrodošli! Iz Ruš. Minulo nedeljo se Je vršil tu občni zbor Podravske podružnice S. P. D. Navzočih je bilo okoli 40 članov, po večini iz Maribora. Poročila so bila zelo zanimiva. »Planinka« je stala sicer mnogo denarji, vendar ni spravila društva nič v zadrego. Gg. Viktorja Brabenca In Diagotma Sviglja je imenoval občni zbor zaradi njenih velikih zaslug za ^odružnic-o za »stanovnika. G. nad-učitelj Hauptman je prodrl s predlogom, da sa postavi od Sv. Urbana majben razgledni stolp. V Maribora se bode priredil »planinski večer«. Prihodnjo zimsko sezono se pa v Mariboru priredi v prid podružnice »planinski ples«. Po občnem zbora je prišla do veljave priletna domača zabava ob izvrstni pohorski kapljici. Ođ Sv. Lenarta ▼ Slov. gor. Za naš okraj se je ustanovilo prepotreb-no narodnopolitično društvo. Upamo, da bo zaneslo med nas sveže politično življenje in gibanje. Doslej je bil naš oKraj v političnem oziru eden izmed najbolj zapuščenih na Spodnjem Štajerskem. Može, ki so se postavili društvu na čelu, čaka težko delo in želimo jim potrebne vstrajnosti in poguma, da svoj cilj dosežejo. Od Sv. Lenarta v Slov. gor. Leta 1905 je prosilo nad 40 občin le-narčkega okraja za dvojezični poštni pečat pri Sv. Lenartu, Sv. Barbari, Sv. Jurju in Sv. Marjeti. Celih 9 let že čakajo te občine zaman na rešitev svoje prošnje. Preznačilno je za narodno čuvstvovanje državnega poslanca Roškarja, da se prav nič ne potrudi za rešitev te zadeve, dasi je prizadet celo njegov domači poštni urad pri Sv. Jurju. Pa seveda, Roš-kar bi ne bil rad prišel pri dr. Korošcu in pri nemškutarjih na glas, da je kakšen narodni »eksaltado«. In zato tudi naši državni poslanci po Roš-karjevem mnenju ne vlečejo dijet, da bi se potegovali za kako slovensko narodno zahtevo! Končno je tudi Roškar užival pri Nemcih v VVag-nitzu in še kasneje v nekem prijaznem kraju pri Gradcu toliko prijetnih uric, da se jim ne mara zameriti. Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo, dne 22. sušca 1904 ob pol 8. uri zvečer se vprizori, kakor smo že poročali, krasna zgodovinska slika »Quo vadiš,«? Igra se vrši v 4 dejanjih in 6 slikah. Nastopili bodo rimski vojaki, kristjani in kristjan-ke v najlepših kostumih iz rimskih časov. Živo se bo predstavljalo strašno preganjanje kristjanov ob Neronovem času. Kdor je že videl igro »V znamenju križa«, ta si more približno predstaviti igro »Quo vadiš«. Ker se igra ne bo ponavljala zaradi pomanjkanja časa, naj si jo to pot vsakdo ogleda. Predprodaja vstopnic pri g. Weixlnu, Glavni trg štev. 22. Smrtna obsodba. Maribor. 12. sušca. Porotno sodišče je obsodilo Janeza Petreno zaradi zavratnega umora na smrt na vešalih. Janez Petreno, je bil za tesarja uslužben v Donavitzu na Gornjem Štajerskem. Tam se je seznanil z vdovo Win-diseh in jo hotel poročiti, imel pa je doma v Bratonešicah pri Veliki nedelji še zakonsko ženo Marijo. Sklenil jo je zastrupiti. Dne 16. listopada 1. 1. se je peljal domov k njej, ji dal jesti neko testenino, kateri je bil primešan arzen. Zena je dala poskusiti tudi otroku; drugo jutro so našli Marijo Petrenovo mrtvo, 3letno hčerko so zdravniki rešili smrti. Krivdo je potrdilo vseh 12 porotnikov. Iz Ptuja. (Predavanje.) V nedeljo, dne 15. marca t. 1. predava g. dr. Gosak pri Sv. Andražu v Slov. Goricah ob pol 3. uri popoldne. Vrši se oh tej priliki tudi občni zbor C. M. podružnice. Iz Ptuja. (Predavanje.) V nedeljo, dne 8. marca t. 1. je predaval g. dr. Gosak, odvetnik v Ptuju pri g. Brašišu v Novi vasi pri Ptuju o zgodovini Bolgarov, Srbov in Črnogorcev. Podal je razloge ustanovitve balkanske zveze, razloge vojske, naslikal potek taiste. Potem je govornik naslikal posledice balkanske vojske za države, ki so se vojskovale in za Avstrijo. Omenjal je razloge ustanovitve Albanije ter potem prešel na učinek vojske na naše notranjepolitične razmere, posebno slovenske. Narodnostno navdušenje med Slovenci ni nikdar doseglo takega vrhunca, kakor ob času te vojne in ob času ljudskih taborov. Govornik je pozival končno poslušalce k treznosti, varčnosti in neizprosnemu nastopanju za narodne pravice v okviru postav, da si Slovenci priborimo respekt in spoštovanje pred svetom in dosežemo gmotno blagostanje in narodnostne pravice, kakor so si jih priborili jugoslovanski bratje Srbi in Crnogorci. Za nemški značaj mesta Gradca se bojijo. Ker je poslala mestna občina Plzenj na mestno občino Gradec kuverto s češkim naslovom, je zavladal v Gradcu strah, da izgubi to mesto svoj nemški značaj. Ta nedolžna kuverta je bila v občinskem svetu povod, da je stavil občinski svetovalec Haid nujrto predlog, da naj občina dopisov, ki niso pisani v nemškem jeziku ne sprejema, in da se poštna direkcija v tem smislu obvesti, da je naslov za mesto Gradec samo »Graz«. Ali stoji nemštvo na tako slabih nogan. da razburi češki naslov ves nemški živetj? Ce se pomisli je naslov »Gradec« za »Graz« in ricoro od paathreka. med tem ko Nemci pristna slovenska imena v novem času spakedrajo — recimo Šiška — Schonau, se šele prav spozna, kako malenkostni so ti Nemci. Kaj bi Nemci rekli. Če bi Slovenci zahtevali od poštnega ravnateljstva, da se ima glasiti naslov za Ljubljano, samo »LJubljana« in ne tudi »Laibach«. Drobne novice. Vreme. V sredo dopoldne je začelo močno deževati in potem je celi dan snežilo. Snega je padlo toliko, da je pobelil celo deželo. Danes, v četrtek, imamo jasno in toplo vreme, vsled česar bo sneg kmalu zopet zginil. — I z M a -r i b o r a. Tatu, ki je odnesel zlatarju Ugerju iz izložbenega okna za prilično 20.000 K zlatnine, so že dobili. Je to 50 let stari postajni paznik Južne železnice v Mariboru, Adolf Mus-seg, stanujoč na Tegetthoffovi cesti 44. Prijeli so ga v graški zastavljalnici, ko je hotel zastaviti nekaj dragocenosti. Poklicali so zlatarja Nger-ja v Gradec in ta je spoznal, da je zlatnina, ki jo je hotel Husseg zastaviti, njegova. Ko so potem preiskali Mussegovo stanovanje, so našli na podstrešju zakopane v zemljo nekega cvetličnjaka. skoro vse pri Ugerju ukradene dragocenosti. Je-li imel Musse? pomagače ali ne, to se bode ie fe dognula, — V Ormožu je odstopil J. Kautzhammer od županstva. Nadomestoval ga bode odvetnik dr. Delpin. — Iz Gradca poročajo, da je napravil »Bauern-chreck« za okoli 10.000 K škode po zapadni Štajerski. Strgal je 16 glav goveje živine in 80 ovc. Iz lončkega okraja javljajo, da se je tam pojavila neka zver; zaprli so že 3 šole. — I z Maribora. V trgovini krznarja Rogina (?) v Mariboru je izbruhnil ogenj, ki je napravil za okoli 3000 K škode. Ukradeno je bilo 9. t. m. v Maj-dičevem paromlinu v Celju popolnoma novo Puchovo kolo s črnim obodom, platišče črno z zelenimi rižami, gorski plašči, zvonec s tvrdko Anton Neger Cilli, zavihan držaj, črni ročaji s tvrdko Anton Neger Cilli, s predr tim kolutom v zvezdni obliki, na sredi tvrdka Joh. Puch, Graz, Pred nakupom se svari. Številka kolesa 74934. Koroško. Drobne vesti. Po celi Koroški je padel sneg. Na nekaterih višjih krajih ga je padlo predvčerajšnjem skoro za pol metra. Novo snežno odejo so dobili tudi vsi podolinski kraji. — Po nesreči ustreljeni ključavničarski vajenec v Celovcu Kamer, katerega je ustrelil po neprevidnosti njegov tovariš je v obupnem stanju. Kroglja mu je vdrla pod desnim očesom v glavo in je ne morejo ekstra-hirati in kakor hitro se vname možganska mrena, bo fant umrl. — V Pešti so aretirali nekega Riharda Schwenke iz Draždan in njegovo spremljevalko 221etno natakarico Albino VV. Oba sta stanovala delj časa v nekem hotelu v Beljaku in sta odnesla na stanovanju in hrani blizo 400 K. — Neznani tatovi so vlomili v trgovino \Varmutha pri Kočah in so odnesli 340 K denarja in več blaga. Cela škoda še ni znana. O tatovih nimajo še nobenega sledu. Primorsko. Iz politične službe. Za def. nam. koncipiste so imenovani dr. A. Kraljic v Krku, Fran Svetek v Sežani, dr. Ant. Gelcich in dr. A. Singer v Trstu ter nam. konc. praktikanti Ciril Premrl v Tolminu, dr. Karel Le-derer v Trstu in dr. Rud. Miiller v Kopru. Občinske volitve v Gorici se bodo vršile najbrže že koncem tega meseca, ali začetkom aprila. Zanimanje za volitve je v vseh taborih velika Tudi Slovenci delajo z vso vnemo na to, da spravijo na volišče vse slovenske volilce v Gorici. Slovenci zahtevajo nov, pravičen in modern volilni red za občinske volitve, temeljite izpremembe v občinski upravi in primeren zastop v mestnem svetu. Z ozirom na razmere, ki vladajo sedaj v Gorici, so te zahteve popolnoma upravičene in upamo, da bodo to uvideli vsi Slovenci in tudi vsi pripomogli k temu, da se te zahteve tudi uresničijo in da se napravi konec neznosnemu kamora-škemu gospodarstvu. Slovenski napisi in drugo na železnicah. Pred nekaj časom je izdal uradni list tržaškega železniškega ravnateljstva — kar smo že svoječa-sno omenili — nekatere naredbe železniškega ministrstva. Med temi naredbami Je tudi priporočilo, da naj se pomnože v orijentacijo občinstva na postajah postajni napisi, ki naj se napravilo tudi na svetlikali, na klopeh, na hodnikih itd. Že takrat smo poudarjali, posebno z ozirom na postaje, na katerih prevladuje odločujoče osnbn nemški »Drami nach Siw den«, da imamo Slovenci pravico, da se napravijo povsod, kjer teče želez-niča po našem slovenskem ozemlju, tudi slovenski napisi, in sicer tako, da bo tam, kjer tvorijo pretežno večino Slovenci, slovenski prvi; kjer pa so Slovenci v manjšini, naj bo drugi. Toda poleg tega imamo Slovenci povsod in vedno tudi pravico, da ne zahtevamo samo primernih slovenskih postajnih napisov, marveč tudi slovenske razglase, tarife, vozne rede, vozne listke, kartonske in bianco, spremljevalnice za razno blago itd. Zelo primerno o tem piše zadnja »Soča«, ki zaključuje: Stvar uprave je, da odstrani sama in korenito v najkrajšem času navedene in druge neomenjene nedostatke. Naša javnost pa bodi pozorna, da se v prihodnje ne bodo več kršile naše naj-primitivnejše jezikovne pravice. Vlom v kmetijsko blagajno. V neki vasi v bližnji okolici Buzeta so udrli neznani vlomilci v hrvaško kmetijsko blagajno. Odnesli so iz blagajne približno 10.000 K. Samomor. Iz Labina poročajo, da se je ustrelil v Trag'etariču pristaniški in sanitetni asistent Luka Kerstelj. Pred samomorom se je zaprl v svoje stanovanje in je postavil na nočno omarico gorečo svečo tako, da je ta pri strelu padla na posteljo in jo užgala. Našli so ga popolnoma ožganega. Pred samomorom je obvestil pristaniški kapitanat in svoje sorodnike, da se bo usmrtil, in sicer zaradi neozdravljive bolezni. — Mož je bil že delj časa jetičen. Drobne vesti. Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand, ki biva sedaj z družino v Miramaru, je obiskal v torek Furlanijo in se je ustavil v Krminu, kjer je ostal delj časa. — V Ogleju je padla v morski kanal dekle P. Pilon. Pravočasno sta skočila za njo in jo rešila Gradežana P. Corbato in Blaž Markežan. — Na ulici Punta del Forno so našli snoči nezavestnega 22Ietnega Karla Koc-jančiča. Imel je nevarno rano na trebuhu in sicer vbodljaj z nožem. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer se je zavedel in izpovedal, da ga je sunil neik neznanec v neki staromeški gostilni, na kar so ga vrgli njegovi tovariši na cesto. Na Šentjakobskem trgu se je zastrupil 371etni Ivan Va-tovec. Pil je očetovo kislino, odpeljali so ga v bolnišnico. — Cerkvena tatvina. V Šlorencu pri Moši sta vdrla v cerkev Italijana Usieri in Batistuta in sta odnesla več vredno« sti. Vlomilca tatvino priznata. — 1 4 1 e t n a tatica in požigal-k a. V Ogleju so aretirali neko Še komaj Hletno dekle, ki je, kakor so dognali, ukradla meseca decembra L 1. v neki hiši v Tržiču večjo vsoto denarja in nato zažgala hišo. Dekle je tatvino in požig pripoznalo. Bratomor pred 39. leti. Pod tem naslovom smo poročali, da se je posrečilo aretirati v Ljubljani Martina Roglja, ki je pred 39. leti umoril svojega brata. O tem umoru smo dobili nekaj zanimivih podatkov. Evo jih: Bilo je dan po sv. Nikolaju leta 1S75., ko se je po Peklu — rojstna vas Martina Roglja — raznesla vest, da je Josip Rogelj odšel neznano kam. Pustil je doma denar, boljšo obleko, tobak in tobačno pipo, kar se je domačim in drugim nekam čudno zdelo. Mislili so, da se je pač ujezil, ker se je bil večer preje z materjo in očmom nekaj spri radi prodaje posestva in da je v jezi odšel h kna-pom na Nemško. Pripomnim, da je bil Josipa določil njegov oče, da mora postati gospodar na domačiji, ali mati se je drugič omožila in je raje imela mlajšega sina Martina, ki je bil sicer zelo priden, a pri tem tudi lakomen. Josip je bil pa prej vojak in kot tak pri kmetih in posebno še pri duhovščini v tedanjih časih manj priljubljen. Za izginolim Josipom se ni nihče pobrigal in je bil kmalo pozabljen. Dognalo se je le toliko, da je Josip Rogel na Miklavžev večer zahteval od matere, naj mu izroči posestvo in ker ona v to ni privolila, se je z njo in drugimi domačimi spri in po odmolitvi rožnega venca odšel k sosedu Dularju in tam povedal, da se je doma skregal, ker mu mati noče izročiti gospodarstva. — Prišel je predpust Ker ni bilo od Josipa nobenega glasu, je začel Martin misliti na prevzetje posestva in na ženHev. Kar mu je mati preje večkrat obetala, je sedaj tudi storila in mu posestvo izročila. Martin si je poiskal nevesto v mirenski fari pri trdnem kmetu in nato so se začela poizvedovanja o značaju neveste od farnega urada v Trebnjem pri onem na Mirni in nasprotno o ženinu. Takrat je baje pisal trebanski dekan mirnskemu župniku, da ima v buri samo še enega mladeniča, kateri se moifi nofitasitj 59 štev. .SLOVENSKI NAROD", dne 13. marca 1914. Stran 3. v eno vrsto z Martinom Rogljem radi vrlin, kar se tiče pridnosti, poštenosti in posebno pa goreče pobožno-sti, tedaj da bode nevesta dobila vrlega krščanskega moža. In res je bila na to poroka in Martin je prejel zakrament sv. zakona in lepo in pridno nevesto. Bil sem takrat mlad fant 19 let, in imel velikokrat priliko videti, kako je Martin hodil k spovedi, pristopal prav pogosto k mizi gospodovi in skoro vsako nedeljo molil v cerkvi križev pot. Opazil sem na njem, da je bil v tistem času nenavadno rdeč v obraz. — Na velikonočni ponedeljek leta 1876. zjutraj, krog pol 8. ure, je pokladal Rogljev pastir živini. Kar priteče ves plašen s skednja in zakriči: »Jezus, Jožefovo obleko sem naseli Med tem je bil gospodar Martin, prišedši od prve maše domov, stopil ravno pred hišo in čuvši pastirjev krik, zaklical pastirju polglasno: »Tiho bodi in pojdi sem.« Nato se pa oglasi Dularjev sin, stoječ na bližnjem vrtu: »O. naj bo le tiho sem tudi jaz slišal.- — In gre na skedenj ter vidi v starem naram-nem košu Jožetovo obleko vso okrvavljeno. Martin Rogel, videvši da srvari ne more prikriti, je skočil v svojo spalnico, pograbil najpotrebnejše stvari in poslovivši se od svoje mlade žene z besedami: »Z Bogom, se več ne vidiva«, je izginil v bližnji gozd preden je presenečena žena mogla kaj odgovoriti. — Sedai. ko c bila najdena Jožetova krvava ob-'eka so pa ugibali, kje jc Jožetovo truplo. V bližnjem smrekovem gozdu pri Račjem selu je bil zapuščen rudnik z napol zasutimi udrtinami in •akŠnih ie bilo brez števila. Neki posestnik iz Pekla, bivši rudar, se padalo. I + Kako pa to? Postava o zvišanju deželnih doklad na Kranjskem je sicer že potrjena, a razglašena še ni in dokler ni razglašena, t* d i še nima veljave. Vzlic temu pa je včeraj dacar v Ribnici že pobiral novo doklado na vino in na meso. Izkazal se je z odlokom, pod katerim je podpisan neki Zaje Kako pa je to mogoče, s kako pravico se pobira že zdaj doklada? ~f Italijanske irredentovske razglednice, na katerih se nahaja slika, kako Italijanka, osvobodivša se železnih verig, poljublja zeleno - belo-rdečo italijansko zastavo, ki jo drži v rokah italijanski vojak, krožijo svobodno po Avstriji in poštni upravi še niti na misel ne pride, da bi te razglednice zaplenila. Te dni smo videli take razglednice celo v Ljubljani. — Nasproti Slovencem pa poštna uprava čisto drugače postopa. Naj le pritisne kdo na razglednico narodni kolek, na katerem je utisnjena beseda Ptuj«, ali številke »20./IX. 1908«, pa bodo poštni organi brez pardona plenili te razglednice in njih odpo-šiljatelje celo ovadili državnemu pravdništvu. Seveda, stvari kakor »Ptuj« in »20. TX. 1908.« ogrožajo v obstoju Avstrijo, italijanski bersa-giieri, ki dajejo neodrešenim Trža-čankam poljubljati italijansko troboj-nico, pa mogočni naši državi niso čisto nič nevarni! -f Regulacijska naredba za poštarje je z veljavnostjo od 1. februarja 1914 izšla. Plača višjih poštarjev je razdeljena v 5 stopinj pričenši s 3000 in doseže 4000 K. Dosedanjih 7 plačilnih stopinj za poštarje so spremenili v 11. pričenši z 1600 in končajo s 3600 K. Plače poštaric so, kakor do sedaj za 100 K nižje. Akti-vitetne doklade višjih in poštarjev so enake onim državnih uradnikov. K tem plačam dobe še višji in poštarji obojega spola v pokojnino vstevše osebne doklade, katere so odmerjene po skupnih poštnih službenih letih in znesejo pri višjih poštarjih od 100—400 K in pri poštarjih od 100 do 500 K. Odpravniki s polno kvalifikacijo dobe pri uradih s/t do */, po 100 kron in pri ostalih uradih po 50 K zvišano plačo. Odpravniki pri uradih s/i in s/3, kateri niso pri dveh regulacijah postali poštarji, dobe tisto plačo, kakor poštarji prve stopnje z ak-tivitetno doklado vred. Enkratna doklada za Čas od 1. septembra do 31. januarja 1914 se splača tudi poštarjem in odpravnikom. — Javno predavanje Akademije v proslavo 500letnice vstoličenja zadnjega koroškega vojvode se vrši v ponedeljek dne 16. marca v veliki dvorani -Mestnega doma« ob 8. zvečer. Predava gospod profesor R. K e n d a. — Razžaljene tercijalke. V frančiškanski cerkvi je bil prav lep cerkven koncert. Program je obsegal res odlične skladbe, zbor sicer ni bil kos svoji nalogi, a jo ie vsaj prav zadovoljivo opravil. Spremljevanje na orgijah ie bilo moistersko. Obisk je bil mnogoštevilen in so frančiškanje s svojo priredbo lahko zadovoljni. Niso pa zadovoljne tercijalke. Te strašno zabavljajo, ker je bilo treba plačati vstopnino. In ker znajo te častivredne ženice klerikalno terminologijo na izust, je sedaj slišati gromke pritožbe, da so frančiškani »ljudstvo izključili« iz cerkve, da so priredili »koncert za liberalce«, ki jih drugače leto in dan ni v cerkev in da je sploh tudi očetom frančiškanom en gosposki klobuk ljubši, kakor deset revnih žensk, ki so vsak dan v cerkvi.- Ubogi frančiškani! — Poslopje deželnega gledališča je v tako škandaloznem stanju, da nas mora biti sram pred vsem svetom. Na vseh koncih in krajih je odpadla ometa, da je videti golo opeko. Ali deželna uprava nima niti tistih parsto kron, da bi dala popraviti poslopje? Morda hočejo deželni kristjani namenoma gledališko poslopje zanemarjati, samo da bi se preje razsulo v razvaline? — »Zagoneten slučaj.« V skrivnostnih okoliščinah v bolnišnico prepeljana dekla Peterlin, ki je v bolnišnici tudi umrla, je bila včeraj sodno-zdravniško obducirana. Zdravniki so neki konstatirali, da ie vzrok dekletove smrti navadna sepsis, to ie za-strupljenje krvnega toka z gnojenjem. Dekle je imelo nedavno tega angino in ie mogoče, da izhaja za-strupljenje krvi od te bolezni, verjetneje pa je. da je dekle dobilo zastrup-Ijenje krvi po svojem prstu, na katerem je nekaj gnilo. Rebro ni nobeno zlomljeno. Zastrupljeni krvni tok provzroča po vsem životu vnetja in podplutbe. — K temu slučaju imamo še pripomniti, da nas je mačeha pokojne Viktorije naprosila, da konstatiramo, da otroci Peterlina ne žive v bedi, dasiravno mačehe čez dan navadno ni doma in da tudi niso bili nikdar zanemarjeni, ali pa v vzgoji zaostali. Rodbina Peterlin tudi ne stanuje v Bugenigovi hiši, marveč v delavski hiši »Kranjske hranilnice« a. 7. ' — Umrla je včeraj gospa Katarina V r h o v e c, soproga paznika prisilne delavnice v pokoju gosp. Vr-hovca. Bodi ji blag mir! — V Ljubljani se sedaj mudi nadzornik c. kr- preizkuševališča za živila v Gradcu. Semkaj je dospel službeno in preiskuje razna živila. Nadzornik je v svoji službi zelo natančen, pravijo pa, da s strankami kljub temu prav vljudno občuje. Po govorici je soditi, da je Slovenec. Včeraj je preiskoval mleko in je imel za asistenco državno policijo. Tehniško nadzorništvo družbe za preizkušanje in zavarovanje parnih kotlov v Ljubljani, Gosposka ulica Št. 10. Vsled ponavljajočih se povpraševanj v zadevah, ki se tičejo naslednika po nadzorniku, lansko leto umrlem gospodu inženerju Viljemu Pelikan, se tem potom naznanja, da je bil naslednikom prej omenjenega nadzornika imenovan gospod inžener Vladimir C i b u 1 k a, oblastveno avtor, nadzornik parnih kotlov za Kranj>ko in Spodnje Štajersko. Dela, ki jih oa izvršuje, so: Pri članih družite oblastvena pregledovanja parnih kotlov in parnih aparatov in njihova uradna preizkuševanja. Izpiti kur-iačev parnih kotlov. Strokovne preiskave parnih kotlov in apa%atov. Izdelovanje in končno pregledovanje projektov in načrtov o parnih napravah. Nadzorovanje del pri postavljanju parnih kotlov in strojev. Prevzemanje in preizkuševanje novih strojev in kotlov. Preizkuševanje in nadzorovanje centrifug. Analize voda za parne kotle. Projekti glede del za čiščenje vode in njihovo nadzorovanje. Izvrševanje poizkusov glede kurjenja in izparivanja. Pirometrska merjenja. Kalorimetrsko določevanje kurilnosti. Indiciranje parnih strojev. Oddajanje strokovnjaših mnenj. Pregledovanje dvigal. Pregledovanje naprav na močni tok. Preizkuševanje strelovodnih naprav. Na Vrhniki so danes prijeli nekega hudodelca, ki je priznal, da je pred meseci umoril neko žensko v 2ireh. Preprečen vlom na Vrhniki. Danes ponoči ob 2. sta mesar Kos in občinski stražnik zasačila pri vlomu v gostilno pri Oblaku na Vrhniki, kjer je tudi loterijska pisarna, mesarskega učenca K. in ključavničarskega pomočnika Šusteršiča. Pri Šusterši-Ču so našli nabit revolver, 15 vetri-hov in pripravo za odstranitev železnega omrežja na oknu. Šusteršiča so prijeli in izročili sodišču. K. je utekel. Iz Sore. Ker je tukajšnje gasilno društvo sklenilo pri svojem izvan-rednem občnem zboru, da pristopi z ozirom na podpore k novi gasilski zvezi, ki jo je vstanovila S. L. S., na-migavajo nekateri, češ. da je tu moje delo vmes. Gospod J. K. ste celo pismeno izjavili, da sem tudi pristopil SiomšKarjem. Obrekijivec ste! Ne samo, da nisem Slomškar, ampak sem celo odpovedal tajništvo pri gasilnem društvu, ker je to pristopilo k novi zvezi. Toliko vsem tistim, ki imajo tako skrb za me. — Al. P o -n i k v a r , nadučitelj. Odlikovanje. Gospod Oroslav V a 1 a n t, c. kr. orožniški stražme-šter, je bil dne 1. marca 1914 v Kostanjevici odlikovan s srebrnim križcem, ki mu ga je podelil cesar za 251etno zvesto in uspešno službovanje. Čestitamo! Umrla je v Krškem v starosti 20 let gdč. Alma Aumannova. Nesreča. Bivši idrijski župan gospod J. Šepetavec se je minoli torek na potu iz Ajdovščine v Idrijo ponesrečil in se težko poškodoval. Na potu so se konji splašili; g. Šepetavec je skočil z voza, a tako nesrečno padel, da je brez zavesti obležal na cesti. Prepeljali so ga v Idrijo. Zdaj se mu je zdravje že obrnilo na bolje. Razpori v dunajski bančni družbi (VViener Bankverein.) Državno društvo avstrijskih bančnih in hranil-ničnih uradnikov nas prosi za objavo sledečih vrstic: Med uradništvom in vodstvom dunajske bančne družbe je prišlo do. velikih diferenc. — Predzgodovina tega konflikta je sledeča: Uradništvo dunajske bančne družbe je vložilo v začetku tega meseca po svojih zastopnikih prošnjo za sledeča izboljšanja: Zvišanje nezadostne pokojnine, ki pomenja 30% izgubo na aktivitetnih prejemkih, nadalje zelo skromno zvišanje dohodkov za uradnike v razmerju od 160 K min. do 494 K maksim. po 21. službenih letih, in slednjič vpeljavo fiksiranih prejemkov za uradnice, ki so še nižji, kakor pri prometni in lombardni banki, ki plačujejo svoje uradnice najslabše. Odposlance je sprejel predsednik ravnateljstva g. B. Popper, ki je pa vnaprej že izjavil, da zahteve uradništva niso upravičene ter da ravnateljstvo nikakor ni pripravljeno, ugoditi kakršnikoli želji uradništva, temveč je celo neumestno kritiziral delovanje taistega. Vsi stvarni argumenti so ostali brezuspešni, ker je ravnatelj vztrajal na svojem prvotnem stališču. — Med uradništvom se je vsled tega zadržanja ravnateljstva pojavilo skrajno razburjenje, kateremu se je dalo duška na zborovanju uradnikov tega zavoda dne 3. marca. Zaupniki so prevzeli nalogo, izraziti želje uradništva predsedniku upravnega sveta. Tozadevna razprava pri predsedniku dunajske bančne družbe vitezu Schenku in podpredsedniku Stogermaverju dne 9. marca, je bila tudi brezuspešna. Splošno zatrdilo, da se bo željam uradništva že ugodilo, »če bodo razmere to dopuščale*, uradništva seveda ni moglo pomiriti, ker je isto mnenja, da če dohodki dopuščajo znatno zvišanje dividende in če se tantieme izza preteklega leta lahko zvišajo kar za 335.000 K, bi moralo za 2200 nastav-ljencev vendar že sedaj tudi nekaj ostati! V zborovanju dne 11. marca jc zopet prišlo do burnih izrazov nevolje in je uradništvo izročilo nadalj-no izpeljavo te zadeve vodstvu strokovne organizacije. S tem je zadeva postala javna. Centralno predsedni-štvo organizacije bančnih uradnikov je sklenilo, objaviti celo zadevo v svojem strokovnem časopisu in tudi nakupiti za pol milijona kron delnic tc banke, da bo na občnem zboru leta 1915. lahko soodločevalo o posameznih sklepih upravnega sveta dunajske bančne družbe. Slovenski zdravniki! Mesto di-striktnega zdravnika v nekem obmejnem kraju je razpisano. Letnih dohodkov je 10.000 kron. Slovenski zdravniki, ki bi reflektirali na to službo, naj se nemudoma prijavijo društvu »Branibor« v Ljubljani. Vse iz ljubezni, zanimiva Nor-disk - drama v petih dejanjih v glavni vlogi Bettv Nansen. se igra danes v petek na specialnem večeru v ki-nematrografu »Ideal«. Vsaka hvala te drame je odveč, dosti ie rečeno, da igra glavno vlogo Betty Nansen, slavna tragedija. Priporoča se, preskrbeti si že popoldne vstopnice, ker se kaže močno zanimanje za ta spored. V slučaju zadostnega števila obiskovalcev, bo predstava še ob 10. zvečer. V soboto »Milijonska mina«, senzacijska detektivska drama v treh delih in »Komtesa Ursel«, fina veseloigra v dveh delih, v glavni vlogi Hennv Porten. Živ od smrti vstal. Včeraj je bil za nekatere mladeniče hud dan. Pili so ga preveč. Eden izmed njih, krepak mesarski pomočnik, je bil tako vinjen, da se je, prišedši v neko gostilno, kar zvrnil na tla. Dobri gostilničar ga je pobral in ga položil na primeren prostor, da bi se naspal. Čez čas pride v to gostilno znana branjevka. Čim zagleda spečega pomočnika, se prestraši, češ, mrtev je. »Zaklan je,« je ženica jokaje klicala in se pripravljala, da pojde po rešilni voz. Tega voza pa se je menda pomočnik tako ustrašil, da je planil kvišku in hotel dati branjevki zaušnico. Lahko si ie misliti, kake občutke je imela ženica, ko je videla, da je pomočnik od smrti vstal. Bežala je, kar se je dalo, spremljal pa jo je splošen smeh. V sredo so prignali na semenj 24 glav in sicer 22 volov-. 1 kravo in eno tele. Izgubljene stvari. V soboto, dne 7. marca je neka- dama v Ljubljani od pol 5. popoldne do 10. zvečer izgubila zlato zapestnico (Kettenarm-band) od »Narodne kavarne« po Glavnem trgu do glavnega kolodvora. Pošteni najditelj dobi 10 K nagrade. Gostilno pri Golobčku je prevzela gospa Ana Petek. Glej inserat. Društvena naznanila. III. slovenski vsesokolski zlet V Ljubljani. Seja tajniško-časnikarske-ga odseka vrši se danes v petek ob pol 7. zvečer v zvezni sobi v Narodnem domu. Sokol I. priredi jutri, v soboto, 14. t. m. v veliki dvorani Mestnega doma zabavni večer pod naslovom »Večer na vasi«. Za dobro zabavo bo vsestransko preskrbljeno, a tudi za telesni blagor bo v obili meri vse potrebno ukrenjeno. Tudi oni, ki si v tem pustem postnem času žele plesa, bodo prišli na svoj račun. Deviza vsakogar, ki bi se rad neprisiljeno zabaval ter užil nekaj brezskrbnih ur naj bo: Jutri v Mestni dom na prireditev Sokola L — Vstopnina 1 K za dsebo, člani in članice 60 v. Narodne noše dobro došle! Na zdar! Poziv in vabilo! Vse člane in somišljenike vabimo na naš občni zbor, ki se vrši jutri, v soboto dne 14. t. m. ob S. uri zvečer v posebni sobi restavracije pri Zlatorogu. Na občnem zboru bomo skromno proslavili tudi 5001etnico zaMnjega ustoličenja koroških vojvod. Zato poživljamo člane in somišljenike, da se v velikem številu udeleže tega zbora. — Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj. Za ljudski koncert »Ljubljanske, ga Zvona« vlada med občinstvom mnogo zanimanja. Vstopnice so v PKdprodaji pri g. Jerici Dolenčevi % Stran 4. .SLOVENSKI NAROD", dne 13. mare« 1914» 59. štev. Prešernovi ulici. Društveni odbor je namenoma nastavil tako nizke cene. da je vstop omogočen vsakomur. Krasen in zanimiv spored bo gotovo dne 18. t. m. zvečer privabil v Mestni dom vse prijatelje slovenske pesmi. Sezite po vstopnicah! Agitirajte za obilno udeležbo! XXXI. redni občni zbor pevskega društva »Slavec« v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 15. marca t. I. ob 2. popoldne v društvenih prostorih v Narodnem domu s sledečim dnevnim redom: Nagovor predsednikov; poročilo blagajnikovo; poročilo revizorjev; volitev odbora; raznoterosti. Čitalnica v Spodnji Šiški priredi v soboto, dne 14. marca 1914 javno predavanje o 500letnici slovenskega ustoličenja koroških vojvod. Predavatelj g. Ivan Tavčar. Začetek točno ob 8. zvečer. Vstop vsakomur prost. — Slovenci, zavedni Šiškarji! spomnite se velikega narodnega praznika in posestite polnoštevilno zgorajšnje predavanje. Frosveta. Slovensko gledališče. V nedeljo zvečer se predstavlja noviteta »Čez leto dni<. Igrala se je na Dunaju, Pragi, Berolinu in drugod z največjim uspehom. Igra je nadaljevanje burke »Pri belemu konjičku-, Ki je še vsem obiskovalcem našega gledališča Še v živem spominu. »Čez leto dn\< je ravno tako polna komičnih situacij in zapletljajev, zdravega humorja in dobrih dovtipov. Starega godrnjavca Bučka igra g. Povhe, odkritosrčnega poljubov željnega dr. Kovača g. Dre-novec, njegovo soprogo Tilko gdč. \Vintrova, vstrajnega, ljubezni pro-sečega poročnika g. Šest, slikarico Jelko gdč. Ojorgjevičeva, ljubosumnega krčmarja Zana g. Grom. krč-inarico Metko ga. Bukšekova, bojazljivega profesorja Koprivarja g. Danilo. Režijo vodi g. Skrbinšek. Gostovanje hrvaške opere. Po dolgem odmoru je nas obiskala včeraj večer zagrebška opera. Prinesla nam je dve deli. Eno domaČe, eno italijansko. > Stara pesem« je pri nas že znana enodejanka v treh slikah, ki jo je uglasbil gospod Viktor Parma, \oinponist lahkotnomelodijoznega žanra, pa zra\en izredno spreten or-kestrator. Libretist Guido Menaschi je nazval besedilo dramatično romanco. Porabil je zanjo znano Hei-nejevo pesem o starem kralju, ki je vzel mlado ženo in ji držal mladega in lepega paža. da ji ie stregel. Oba, mladi paž in mlada kraljica, sta morala umreti, ker sta se preveč ljubila. Lirske pesmi raztegovati za librete je nemara sploh nehvaležno delo. Ravno ta vsebina bi se morda dala izrabiti vendar na bolj dramatičen način, kakor je to storil Guido Menaschi. Manjka pravih dramatskih akcentov. Tkanina dejanja je pre-rahla. Glasba ne kaže novih potov in cest. ali kar se orkestra tiče. ga zna gospod Parma tako obvladati, kakor kaj redkokdo izmed tistih naših glasbenikov, ki se ž njim bavijo. Druga slika scenično in . glasbeno najbolj učinkuje. Početni motiv, ki se pozneje parkrat nonavlia. ie preveč obrabljen. Melodramatska godba (sirom znani valček v dveh delih), ki pride na vrsto v drugi sliki, in čitanje zaljubljenega paža ie muzikalno in 'ibretistovsko prav srečen prizorček kakor še tudi marsikaj drugega. Starega kralja je pel gospod Kondracki, kraljico gospa de Strozzijeva in paža gospa Polakova. Vsi trije so bili prav dobri. Glas na pozornici, ki je za razdrapanim in zamazanim pajčola-nom zapel pred vsako sliko po eno Heinejevo kitico te stare pesmi, je bil gospod Strmac. Še nekaj! Ta pajčo-lan. ki priča s svojimi luknjami in marogami o raznih uimah in dolgih •h nesrečnega življenja, je menda za tO tukaj, da bi ob gotovih prilikah Jal predstavi poseben čar, posebno poezijo. Tega, gospoda, ni absolutno več zmožen! — Sicer bi bilo se omeniti ženski zbor. ki je pel v drugem dejanju mandolinato. Orkester ie bil primeren. Vodil ga je solidno gospod kapelnik Hrazdira. — Za iako uspelo predstavo »Stare pesmi« smo gledali Leoncavalla - PagliaccU. O tem libretu, enem najboljših, kar jih ima operna literatura, ni treba trošiti pohvalnih besed. Spesnil ga je komponist sam. Originalen je v osnutku in poln grobe strasti, ljubosumnosti, maščevanja, prezirane ljubezni. Taki močno podčrtani izlivi človeških čustev imajo na odru pravi efekt. In poleg tega obstoja še nad vse mere srečna iznajdba v tem, da trpe tisti ljudje, ki so zato tukaj, da se jim smejemo. Bajazzo trpi, oblečen v belo, smešno obleko z ogromnimi gumbi in obraz pomazan z moko, a na glavi norčavo kučmo! Kolikor bogastva ima dejanje, toliko ga ima tudi godba. Poleg krepke individualnosti in originalnosti razpolaga % zanimivo in pisano orkeitracJlo. Izlivi najglobljih strasti dihajo v njej in jo delajo živo in efektno. Mnoge izmed arij si je svet popolnoma udo-mil. Komu ni znan sloviti prolog, komu ne pesem »Smej se. bajazzo« ali serenada in še to in ono! Tonija je pel g. Vuškovič. Bil je izboren v maski, igri in petju. Prolog je moral na splošno zahtevo deloma ponavljati. Jako ljubka je bila Nedda. ozir. Co-lombina gospe Polakove. Da se morda reči. da je bila Nedda še ljubkejša od Colombine. Vso hvalo zasluži gospod Jastrzebski. Igral in pel Je s toplim Čustvom. G. Zvonimir Strmac je bil tudi jako dober, istotako Silvio gospoda Kondrackega. Orkester je bil tak, kakor vse letošnje operne večere. Lahko se ga hvali, tak pa ni, da bi ne bili mi pod našim odrom imeli boljšega. Za časa kapelnika Talicha na primer in Reinerja. V dinamiki ni kdovekako fin. Bolj povprečno je dober. Zbor je vedno izborno naŠtudi-ran. Iz tega seveda še ne sledi, da bi bil v glasovih dovolj močan in lep. Me. stari ljubljanski tenorji in basov-ie, kje ste? Fuit Ilium! — Orkester in pevce je vodil temperamentno gospod kapelnik Sachs. Hiša je bila razprodana, aplavz velik. Paž in kraljica v >Sta^*i pesmi« sta dobila šopke. P. Razne stvori. * Samomor stotnika. V Temeš- varu je izvršil samomor 701etni stotnik i. s. L. Fischer. Pustil je pismo, v katerem piše. da je sit življenja. * Velik požar. V pristanišču Ceiba v državi Honduras je izbruhnil strašen požar, ki je uničil že 23 skupin hiš. Natančnejših podatkov o požaru še ni. * Učiteljski naraščaj. V letošnjem šolskem letu je na vseh avstrijskih moških učiteljiščih 7855 dijakov, na 20 ženskih učiteljiščih pa 3599 dijakinj, skupaj je torej 11.448 oseb učiteljskega naraščaja. * Zagonetna smrt mornarjev. Iz Budimpešte poročajo, da so dobili v pristanišču Severin na nekem av-avstrijskem malem tovornem parni-ku pet mornarjev, ki so bili mrtvi, šesti je bil v agoniji. Vzrok smrti še ni znan. * Ruski gozdovi. Rusija ima ogromno gozdov. Zadnja statistika izkazuje 550 milijonov hektarjev gozda in sicer 180 mil. hekt. v evropski Rusiji. Izvoz lesa je znašal lansko leto čez 7 milijonov ton v približni vrednosti 320 milijonov rubljev. * Zrakoplovstvo. Turški vojaški aviatik Nouri se je dvignil v Jafi in hotel leteti v Jeruzalem. S sabo ie imel pasažirja stotnika Ismael Hakki-ja. Par minut po odhodu je padel stroj s precejšne višine v morje. Nouri je utonil, Hakki pa se je obdržal na površju in priplaval na breg. * Stavka na živinozdravniškt visoki šoli na Dunaju. Slušatelji so sklenili včeraj, da zahtevajo takojšno sistiranje. odnosno odpravo kur-zov za podkovne mojstre, odstop rektorja, zopetno izročitev akade-miških tal dijaštvu in zgradbo nove živinozdravniške vojaške šole. * Sufragetke. Vsled napa a na VeIasquezovo Venero so zapr Na-tionalno galerijo, portretno g; erijo. Tate galerijo in VVallaca kolek ijo v Londonu. Sufragetka Marv R lard-son. ki je razbila kip Venere je rišla pred porotno sodišče, ki je začelo njeno zadevo takoj obravnavati. Obsojena je bila na 6 mesecev ječe. * Indijski atentator. Te dni se je vršila v Kalkuti pred najvišjim sodiščem obravnava proti dijaku Rov, ki je obtožen, da je umoril na cesti policijskega inšpektorja Ghose in enega njegovih spremljevalcev. Roy je bil oproščen glede hudodelstva umora, glede vprašanja uboja pa se sodišče ni moglo sporazumeti in je obravnavo preložilo. * Napad na misijon. V Laohoko-vu na Kitajskem je napadlo do 500 Kitajcev tamošnji norveški misijon. Napadalce je spustil v zabarikadiran misijon neki izdajalec-misijonar. Kitajci so vse misijonarje pobili, odnesli vse blago in nato poslopje zažgali. Med drugim so našli v misijonu veliko zalogo različnega streliva, do 700 pušk in več malih topov. * Velika povodenj na Ogrskem. Iz Marmaroš Sihota poročajo o veliki povodnji v tamošnjih okrajih. Več mostov in jezov je odnesla voda. Več vasi in naselbin ie pod vodo. Pri Varni je izpodkopala voda 100 m dolg železniški nasip. Pri Hustu je izstopila Tisa in je preplavila ravnino v izmeri 4 km2. Več vasi, med temi največja Nemet-Faku, je pod vodo. Prebivalci so se rešili. ■ Nov trik modernih Amerikank. Ameriški hotelirji in restavraterji so se pritožili, da si napravljajo moderne dame na njihove stroške nove moderne obleke. Pride v restavracijo elegantna dama na večerjo. Pri serviranju že nekako naredi, .Iaz sem dvorni svetnik Krause«. Ko je čuvaj zaslišal, da ima opraviti z dvornim svetnikom, se je tako vstrašil. da je skoro s tira padel. Od takrat pravi Bahr se je še neštetokrat prepričal, da je dvorni svetnik v Avstriji človek, kateremu je ravno vse to dovoljeno, kar ie drugim ljudem prepovedano. To spoznanje je sedaj Bahru narekovalo dolgo vrsto porednih in strupenih opomb, ki jih je napisal o delovanju dvornih svetnikov'. Pozna jih dovolj, saj živi na Dunaju, kjer je dvornih svetnikov, kakor listja in trave. Po Bahrovi sodbi so vsega zla v Avstriji krivi dvorni svetniki, ti najizrazitejši reprezentantje avstrijskega birokratizma. Višek Bahrove porednosti pa tiči v tem, da neusmiljeno izrablja prof. Redlicha poročilo o avstrijski upravi. Redlich je državni poslanec in eden najpametnejših mož med poslanci. Sam zlodej je njegovo poročilo spravil Bahru v roke, da jo je izkoristil za svojo satiro na dvorne svetnike. Telefonska in brzojavna poročila. Državni zbor. Dunaj, 13. marca. Čehi nadaljujejo danes obstrukcijo. Javljajo se k protokolu ter stavljajo izpreminje-valne in popravljalne predloge. Predsednik jim po vrsti jemlje besedo. Dogajajo se burni prizori. Poslanec Stanev kliče z mogočnim glasom: Brez češkega dež. zbora ni državnega zbora. Posl. označuje Stlirgkha kot kršitelja narodnostnega miru v Avstriji. Opoldne prekine predsednik nepričakovano sejo. Takoj nato se je razvedelo, da je prevzel predsednik poljskega kluba dr. Leo novo posredovalno akcijo. Nemški poslanci s Češkega so dopoldne sklenili v principu razpravljati o novih volitvah v češki dež. zbor, če Čehi ustavijo obstrukcijo. Čehi so sicer izjavili, da je to popolnoma nemogoče, vendar pa se je dr. Leu posrečilo začeti z novimi pogajanji. Vse češke obstrukcijo-nistične stranke so se po prekinjenju seje drž. zbora sestale h konferenci v kateri so se vršila zadnja odločilna posvetovanja. Sestanka so se udeležili pozneje tudi dr. Sylvester, dr. Leo in Stiirgkh. Min. predsednik je izjavil: Vlada je pripravljena počakati, da se kriza razplete, če obljubijo češki agrarci. da bodo pustili kreditno predlogo brez prvega branja v odsek in če se določi natančni termin tekom katerega bi morala biti bramb-na reforma sprejeta. Predlagalo se je nadalje, da naj se v današnji seji oglasi dež. brambni minister z ekspo-zejem o brambni reformi. Nato naj se seja dri zbora zaključi in prihod- nja seja vrši tekom prihodnjega tedna. Med tem pa naj se nadaljujejo po* gajanla. Češki agrarci so po dolgem posvetovanju vse predloge odklonili. Stiirgkh. Leo in Sylvester so zapustili češko posvetovalnico. Dr. Leo je še zaklical: Tekom ene ure bo vse gotovo. To izjavo smatrajo splošno kot napoved, da bo še tekom popoldneva kriza dospela do vrhunca in da bo usoda parlamenta zapečatena. V trenutku traja pavza še naprej. Iznova krožijo vesti o novih pogajanjih, ki naj omogočijo odložitev krize, tako da bi parlament še le prihodnji teden prišel do odločitve. Razpoloženje je pesimistično in splošno se pričakuje še danes popoldne burni konec zasedanja. Demonstracije na Dunaju. Dunaj. 13. marca. Danes dopoldne je prišlo na dunajskem vseučilišču do velikih demonstracij. Italijani so hoteli demonstrirati za italijansko fakulteto ter na ta način odgovoriti na včerajšen protest Jugoslovanov. Prišlo je tudi nekaj Jugoslovanov, ki so se postavili proti Italijanom. Policija je posegla vmes in potisnila Jugoslovane v Bethovnovo ulico. Italijane, ki so imeli zasedeno rampo so napadli nato Nemci. Pri tem je prišlo do hudega pretepa. Po-lic'ja je napravila močan kordon in ločila sovražne skupine. Proti 1. popoldne je zavladal mir. V jugoslovanskih dijaških krogih vlada hudo razburjenje, ker se je zvedelo, da so včeraj Italijani napadli 3 jugoslovanske dijake iz Revoltelle ter jih krvavo pretepli. Le neka patrulja bosanskega polka jih je rešila. »Revoitella«. Trst, 13. marca. Snoči ob 10. so napadli laški dijaki Revoltelle na Aquedottu dalmatinskega Hrvata Iliča in brata Tonaseo. Stražnik je odvedel napadene na stražnico. Pol ure pozneje so isti italijanski dijaki napadli Hrvata Bruvinjaka, ki je moral poklicati na pomoč patruljo bosanskega polka, ki ga Je spremila na pol. postajo. Razredna loterija. Dunaj, 13. marca. Danes je četrti dan žrebanja, 10.000 kron je zadela srečka 21.366, 5000 kron pa št. 8959. Afera Šviha. Praga, 13. marca. Kakor poročajo listi, je imel dr. šviha pred vsem nalogo, da čuva nad razmerjem čeških politikov napram inozemstvu. Šlo je pred vsem za poslanca Klo-fača. Vojna alt mir? Pariz, 13. marca. Francoski krogi so nad odločnimi izjavami v pe-trogradski »Birževija VjedomostU, ki jih pripisujejo vojnemu ministru Suhomlinovu, zelo vzradoščeni. Listi pravijo, da je Rusija stopila sedaj iz svoje pasivnosti in da je pripravljena za vsako aktivno akcijo. Petrograd, 13. marca. Oficiozna »Rossija« pravi, da je razburjenje nemškega in avstrijskega Časopisja nad razmerjem med Rusijo in Nemčijo pretirano. Rusija le v politiki konservativnih načel in trditev, da je konec rusko-nemškemu prijateljstvu, je legenda. Rusija nima agresivnega namena. Vreme. Pariz, 13. marca. Listi poročajo, da vladajo v Sredozemskem morju hudi viharji. V pristanišču Mellila se je potopilo več ladij. London, 13. marca. Iz Manille poročajo o hudih viharjih. 17 ladij je v nevarnosti, 3 velike ladje so se potopile, med njimi tudi neki italijanski parnik. m Dogodki no Balkonu. Albanija. Drač, 13. marca. Ko ie v nedeljo molil pri maši pravoslavni metropolit za srbskega, črnogorskega in grškega kralja, so začeli Albanci demonstrirati in bi bili metropolita stepli, da se jim ni umaknil. Drač, 13. marca. Zographos ie brzojavil mednarodni komisiji, da bo dal rabiti proti albanskim četam, če bi prekoračile mejo, orožje. Bolgarsko sobranje. Sofija, 13. marca. Vladni krogi so z izidom volitev v sobranje zelo zadovoljni. Sobranje bo sklicano v drugi polovici marca k izrednemu zasedanju. Bolgarska. Sofija, 13. marca. General Savov je dospel predvčerajšnjem iz Pariza, da bo zaslišan v soboto pred državnim sodiščem. Grška in Romunska. Bukarešta, 13. marca. Kralj Konstantin in prestolonaslednik Juri grški dospeta 10. junija v Bukarešto. Ob tej priliki se izvrši oficijalna zaroka trškega prestolonaslednika s princeso Elisabeta UinlHHURiVO. — Obrestna mera. Avstro-ogrska banka je zopet znižala obrestno mero in sicer od 4*/i na 4 To je že tretje znižanje v tekočem letu. Umrli so v Ljubljani: Dne 11. marca: Danica Janko-vič, rejenka* 4 mesece. Streliška ulica 15. — Ivana Zaje, mestna uboga, 66 let, Karlovška cesta 7. — Fran Potzl, rejenec, 5 mesecev, Metelkova ulica 5. Dne 12. marca: Florentina Ru-deseh, hišna posestnica, 81 let, Stari trg 21. — Katarina Vrhove, žena vpo-kojenega paznika prisilne delavnice, 72 let, Pod trančo 2. — Andrej Bez-laj, užitkar, 84 let, Radeckega cesta št. 9. — Marija Zupančič, hči trgovskega sluge, 15 mesecev, Vrhovčeva ulica 14. Dne 13. marca: Florijan Čehun, dninar, 64 let, Radeckega cesta 9. V deželni bolnici. Dne 9. marca: Peter Pogačnik, posestnikov sin, 13 let. Dne II. marca: Viktorija Peterim, mizarjeva hči, 18 let. — Amalija Sedej, hči čevljarskega pomočnika, 3 leta. — Frančiška Kukovica, tovarniška delavka, 41 let. Današnji list obsega 6 strani. Izdajatelj fn odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Ali veliko sedite? Sedežne po-Jožke iz nalašč v ta namen pripravljene klobučevine popolnoma zabranilo odrgnenje in ono nevšečno svet-likanje hlač in kril. Prijetno, udobno in zdravo sedenje! Pozor trpini na hemoroidah! Prospekt pošlje na zahtevo: Anton Obreza, tapetnik v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. L (3578) Samo za one kadilce cigaret, ki glede na sToje zdravje radi vsak dan 1 do 2 vinarja več izdajo: Najdražje pa tudi najboljše. Na zdravniško priporočilo so lako stročnice antinikotinske kakor tudi listki nepotiskani, na vsakem posameznem je pa M -iz vodnega tiska razvidna var- ALatsva^ nostna znamka in ime izdelovalca ^ „Modiano Club Specialite.* Pazite na dan 25. marca t. I. Borzna poročila. Ljubljanska „ Kreditna banka v Ljubljani*. Uradni kurzi dun. borze 13. marca 1914. ■ftloibeni paoirji, 4° o majeva renta . • • • 4"2*/« srebrna renta . . . 4*Mo avstr. kronska renta . 4*/o ogr. kronska renta . 4& o kranjsko dež. posojilo 4a/o k. o. čeSke dež. banke Srečke. Srečke iz l. 1860 V« . « , „ 1864. * • . • tiske ....... zemeljske I izdaje »t II* n ogrske hipotečne . dun. komunalne • avstr. kreditne . • ljubljanske .... avstr. rdeč. križa . ogr. „ „ bazilika . . • • • turske ...... : n m j* * m t» m tt n Delaioe. Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda Dunajske bančne družbe Južne železnice . . . . . Državne železnice , , , , AIpine-Montan...... Celke sladkorne družbe . Živnostenske banke • , . Cekini Marke Franki Lire Rublji Valut«, » • • • t 8290 83-10 8610 86-30 83-25 8345 82 40 82*60 »_ 89 — 88— 89— 442— 452— 680'— 690— 29350 303-50 282— 292— 243— 253— 227*30 237-50 469 — 479— 475— 485 — 60— 6S— 52-50 56*50 31-75 3575 27— 31-— 225*50 228-50 405— 407— 637 60 638-60 531*501 535-50 104-60! 10560 712-— 713— 841-10 842-10 303 — 305— m S— ; 1IR— n-38, 11-42 117*80 U8-- 95 35 j 95.55 95-20 mtn 253-75 Heteoroloflfoo porodio. VWm m« ■•rje« serz Srttfajl iratii tU« TU mm čas * -.etra * n* rs Stanja I Mrt- j ig Si Vetrovi Nebo 13. »■ 13. 2. pop. 7411 I, »V. i 74V4 7. ij. 6-1 1-7 sl.jjvzh. il. jug. 7405 j —1-8! tr. iv»h. Srednja vterajlnja temperatura S*?, M*. Padavina v 24 uria mm W 59 ftev. •SLOVCRSfcl NAROD*, dae 1«. marca 1914. stran o. t Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je naSa dobra, skrbna soproga, mati, stara ma«, tašča, gospa Rittl iOVOjlHKT dne 12. marca ob **9 zvečer, v 71. letu svoje starosti, previđena s sv. zakramenti, izdihnila preblago svojo dušo. Pogreb nepozabne se vrši v soboto 14. marca ob 2. popoldne iz hiše žalosti Pod Trančo št 2, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše se bodo brale v stolnici in po ostalih drugih cerkvah. Ljubljana, 13. marca 1914. Rodbine : Vrbovec, K okla, Lamprat Zanesljiva ilagajničarka Is« iprejme za april. Lastnoročno pisane ponudbe na amer. če vi Jamico v Ljubljani. LJUBLJANSKI MESEGNK ZA KNJIŽEVNOST II PROSVETO Letnik XXXIII. (1914). Maj* po 3 pol« ob« ©Jon v veliki o »mark! po edoa pot bo mette v avoskita tor otoji rt« loto l K M h, pol leto 4 X 6o h, četrt leta a K so h. I Za voa aftavotrtiok" doSolo iz K so h na leto Potaaoaai sveiki to dobivajo po So k. , NArodna Tiskarna*4 v Ljubljaiv. VABILO Dobrotvoriteljnega društva glagodat v Ljubljani kateri se bode vršil i nedeljo, dne 29. marca 1914 ob 9. vrt dopoldne ▼ društvenem prostora na Rimski cesti sL 6 (pr*itlićje, desno). DNEVNI RED; 1. Poročilo načelstva. 2. Čitanje zapisnika lanskega ustanov- nega zbora. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo preglednikov in odobrenje računov. 6. Določba vpisnine. 7. Volitev treh članov nadzorništva. 8. Razno. Prosi se obile udeležbe članov. V Ljubljani, dne 13. marca 1914. 1024 ODBOR. Brez posebnega obvestila. : nai pltišc Jam/trn Mel" preje K 4—, sedaj K 3 — :-3i pltiči .Znatn" prtje I 2*58, sedaj K 2-— Tvorniška zaloga avtomatov gramofonov in plošč S. £5 5 o x/5 O Fr. P. Zajec Ljubljana, Stari trg 9. zastopnik največjih tvomic tu in inozemstva favorite, Colaaabia, Jumbo, Kalem, ione »hoa, Avstr. gram. dr. . Angel f Itd. 11 a. Mad 20.000 plošč v zalofi. Specialne p!o5če najslavnejših opernih pevcev revk: Caruso, Szelezak, Naval, Demuth, Justini, Arnoldson, Destin, Selma Kurz itd. /sa popravila izvršujem v svoji lastni de-avnici točno in solidno. — Pri večjem od-jtu popust Ceniki brezplačno, naznanja ža- lostno vest, da je njegov večletni član, gospod VINKO PUSTO VRH tPfJlffO v Celju ene 11. marca 1914, popoldne ob 3. uri v 43. letu po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika bode dne 13. t. m. ob 3. uri iz tamkajšnje bolnice na okoliško pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin! 1024 Mmftliaaa, dne 13. marca 1914. Prava in neprava ljubezen. I~: Opatov pr Povest. — Spisal Blaž Po h lin. Cena broš. 1 K 60 vin., vez. 2 K 50 vin., s poŠto 20 vinarjev več. Zgodovinska povest. Spisal Iv. Reir.ec. Cena broš. 1 K SO vin., vez 2 K 70 vin., s poŠto 20 vinarjt-v več te* Ti najnovejši zabavni in veseli knjigi priporoča najtoplejc JfaroBna knjigarna v Ijnbljani. Spomladne modele A. Lukič Ljubljana, Pred škofijo 10. Za gospode in dečke največja izbora 958 najnovejšega kroja. Priznano najnižje cene. Solidna postrežba! Solidna postrežba! .......\j ■ -113 Podpisana slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela gostilno „prl Golobčk sv. Petra cesta št. 26 kjer se bodem potrudila slav. občinstvu postreči z dobrO kuhinjo ta pristataU pllaeaml. — Toči se Budo Je viško pivo. Z velespoStovanjem A. A. Petek. 1003 je Naznanilo. Podpisana si dovoljuje slav. občinstvu v Ljubljani in rodoljubom z dežele vljudno naznaniti, da sem prevzela staro, vobče znano restavracijo „pri Levu" v Ljubljani, Marije Terezije cesta v bližini juž. in drž. kolodvora. Priporočam se slav. občinstvu za poset, stregla bodem z dobro domačo kuhinjo in pristnim dobrim vinom ter svetim puntigamskim pivom. Pri restavraciji je lep senčnat vrt z velikim salonom za prireditve večjih shodov in drugih zabav. Tudi zimski hlev na razpolago. Bilježim z odlič. spoštovanjem 1022 J. Strgulec. i m o# O Redka priložnost! * Popolna razprodaja %• 7 cele zalogi 4> kakor moških, ženskih, otroških, gorskih i. t. d. najnovejše oblike bode od 16. t. m. dalje v VVolfovi ulici štev. 14 globoko pod lastno ceno. Nadalje se bode razprodala vsa zaloga usnja in čevljarskih potrebščin ter sploh vsa prodajalni&ka oprava istotam pri Združenih čevljarjih, 994 Wolfova ulica 12—14« aoT** svojega hišnega zdravnika, ki Vam potrdi, da v nobenem gospodarstvu ne sme manjkati dobrega razkužila.* Za umivanje ran in ranitev, za razkuževanje ob bolniški postelji, za intimno damsko toaleto (irigacijo) je najboljše porabljati LVSOFORM 1—2% raztopline. Lvsoform je preiskušeno, že desetletja pripoznano in znanstveno preiskano razkužilo. Dobiva se z navodilom vred v vsaki lekarni in drogeriji, originalna steklenica 80 vinarjev. Za razkuženje ust se izdela Lvsoform s poprovo meto (steklenica a K 160). Zanimivo knjigo »Zdravje in des infekcij a« pošlje na zahtevo zastonj A. HUBMANN, referent »Lvsoform-werke« Dunaj, XX., Petraschgasse 4. Kupujte Lvsoform le v originalnih steklenicah z navodilom. Svarimo pred ponaredbami. Sirolin~Roch 4 75 Stran 6. •atOvCMKI NAROD*, dne 18. marca 1914 59 štev. V soboto, dne 14. lira bode ne debi« ostankih obloko. ausjenodernojšo in od navadne do jboljio kakovosti — za skoro polovične osno pri podjetju zvezdnih tkanin „HERMES" Selenburgova ulioa M. 5, v prvem nadstropju nasproti glavne pošte. vsako sredo in soboto. Zahtevajte Priporoča se kot strokovnjak , JURMAN = oenik. = optik - specialist, optični z^vod z električni] obratoi Bodite previdni pri nakupu o6al, ker le specialist vam lahko določi pravilno •BBBsasBs^BBsmmeHtaemena očala in Vas strokovnjaiko postreže. — Nova stekla za daleč in bližino, važno za dalekovidne. • Skorai sova iiiiiriiib se tekel proda. 1004 Poizve se Ljubljana, Marijo ToretHe eeata žt. 7 leve._ £epo stanovanje o a solnčni legi s 3 oziroma 4 sobami se išče za avgust termin. Ponudbe pod „avgnst" na uprav. »Slov. Naroda«. 392 Imuni ae odda v Zger. Krmi pod Triglavom za dobo 5 let. Prostor ob* sega 500 ha v okrožju pod Kredarico. Nahaja se ▼ teri revirju mnogo divjih kozlov, ru*evc v, planinskih zajcev in belih gorskih jerebic Dražba se bo vršila v podobčini Zasip v gasilskem domu dne 13. aprila 1914 od 3. do 4. ure popoldne. Natančneje pogoje daje pismeno : Srenja Zasip, p. Bled. 985 kvalitativno najfinejšo in nogam najbolj priletno obutev za dame in gospode. Trave ruske galoje gomare i. t. d, priporoča Jinglo zaloga čevljev foton Aovafa Ljubljana, Selenburgova ui ?. r Mest« M, 25 rMultaer.UuMlmns1,!8 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Največja zaloga ur, j u velo v, zlatnine in srebrnine. Tovarniška znamka »I KP" Zastopstvo tvornice nr „ZENIT H". L, CZ1TISI ZASTONJ I£T POSTNT1TE PI2CSTOI Od danes naprej vedno sveže p i v lh litra vrček po 20 vin, steklenica 1/z litra čez ulico ravno tako 20 vin. priporoča 837 Anton Maver hotel „Vega", Spod. Šiška 28. Omo^itev. Čednemu, zdravemu dekletu ali pa mladi vdovi s o0,000 kronami razpoložljive dote, v starosti med 20, in 30. letom, se nudi lepa prilika za takojšen res srečen zakon, ker so vsi pogoji za to dani. Dota se bode pupilarno varno zavarovala na velikem premoženju. Le resne ponudbe se prosijo na uprainištvo nSlov. Naroda" pod šifro „April 191411005. Stroga diskrecija zajamčena. Pošteni in resni posredovalci niso izključeni. 1005 :: Uradnikom a aktivnim vseh kategorij 249 J profesorjem in učiteljem katerih neobremenjena služnina znaša najmanje K 2300*— na leto, dalje penzijonis-tom ki imajo vsa jK 1400*— pokojnine, dovoljuje POSO] 113. na podlagi življenskega zavarovanja, proti zaznambi na služnino, oziroma pokojnino: na prvem mestu in proti primernemu poroštvu pod najugodnejšimi pogoji na 5—30-letno amortizacijsko dobo „SLAVU A" vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Po. •drobna pojasnila daje brezplačno „Generala lzastop banko „Slavlje" v LJubljani \Tm 0J» # vele&arLtni obliki priporoča VlZltniCC Narodna tiskarna. Za pomladno in poletno sezono priporoča tvrdka Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica št 9 tvojo bogato zalogo za gospode in dečke ter roične novosti v Mltiji zi Iik i Hn Ceniki zastonj in franko SANATORIUM • EMONA ZA NOTRANJE IN KIRURG ICNE -ĐOL.EZN1. • PORODfsaSNICA LiJUBLiJANA KOMENSKEGA ULICA- 4 SEF-ZDRWNIK PRIMARU DR FR DERGANC Ari je dobiti točno in ne^Kodljivo učin-kujočega sredstvi proti Velezamiv opis o pi esenetljivem razkritju nemškega potovala po Afriki (pripo-znano tudi od š+cvilnih nemških in inozemskih profesorjev in zdravnikov) razpošilja za 20 h za poštnino v zaprtem dvojnem pismu brez natiska dr. med. IL StenuBi, Smnerreld 83. (Ffo.) Gospodje vsake starosti, ki so dosle brezuspešno rabili vse mogoče (aparate, krogijtce, metode, praške takozvane oja-čila itd.), mi bodo po prečrtan ju mojega opisa hvaležni. Pišite takoL ker je na razpolago tamo omejeno število eksem plarov. 4563 Nič ne pomaga! ▼m vnltje Je glas vnlfočega ▼ paicavi. Ker prave angleške QrSIDOtOIlO *■ originalne gramofonske plošče dobHe lx prve reke ■sV edino ~ei v moji trgovini. Caruso, Slezak, Demuth, Battistini, Selma Kurz in drugi svetovni pevci pojo vsaki dan v moji prodajalni Sodu ulica 5, poleg c kr. del sodnije. Poslušanje popolnoma brezplačno. A. Raaberger, LJubljana. Glavni zastopnik: The Gramophone Co. Lim itd. London, Avstrijske gramofonske družbe na Dunaju, Homo- ▼ettke n^|^^^r^eeai al gL NTKTI immjm Batni«*« uptn. Mlin! j 3513 M liipin najbolj*. 1 1 Lastaa aeMM^M n mmmrarila. Cctiki fraskoi Prešernove slike predaja ii pHija n Pittm nntfji Iv. Bonač v Ljubljani Cena aMki • 172 sprejema zavarovanja ljenja po i cijab pod tako K lle.ttS.m-tl upravo. ttiaill Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves« koder posluje. Peserl Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugod-nhni pogoji — Zahtevajte prospekte! ^/$F 15 77