Knjiga Slovenska XIX. veku. Matevž Hladnik r. 30. avg. 180G v Trebčah, vasi Črnovrški, učil se s početka v ldriji, latinskih šol od I. do IV. 1. 1821—1824 v Ljubljani, od V. više v Gorici, postal tnašnik 1. 1832, bil kaplan v Devinu, od 1, 1837 učitelj v četrti vzglcdni šoli, nekda_ji niži realki, lepopisja in nekaj časa tudi slovenščine na gimnaziji v Gorici, vedno bolehav bil dejan v pokoj 1. 1860, u. 18. jan. 1865. Sam je to povedal p.: Krajnska vas černiverh nad Idrijo me je rodila V selici Trebče, četert ure od cerkvene vasi; Leta osemnajst sto in šest me Matevža kerstila, Klical doma se Hladnik, ptujc mi Hladnik velf itd. Za slovenščino se je vnel po Novicah ter je vanje nekaj let rad dopisoval na pr. 1. 1849: Čehovin (sonet); 1. 1851: Pervi pogoj šole zboljšati; 1. 1852: Gorica; Slovenskimu narodu; Mojstru pevcov t. j. Koseskimu št. 57; 1. 1854: Ivanu Koseskimu za god in odhod v Abbanske loplice domovina njegova str. 200; 1. 1859: Odperto pisemce Novicam: Gate čez štebale; 1. 1861: Kdo je ta junak? — Zastavica itd. Dopisoval je marljivo v Zg. Danico, največ v sonetih, na pr. 1. 1853: Zgodnji Danici za novo leto; Pevcu štirih sonetov v 21. listu Zg. D. (J. Stritarju) str. 96; Sedanja mladina; V spomin T. Hvala; Blagi vertnar (Červ); J. Mozetiču 1. 22. — L. 1854: Frid. Baiaga-tu; Svcta vncma (Jeranu); Vdova Najmska; Spomin na sv. duhovne vaje; Canrobert in svetinja; 1. 1855: V spomin A. Kodermaca; Dr. Andr. Gollmajru . . k slovesnosti posvečenja v Ljubljani 1. 22; 0 slovesni službini vpeljavi v Gorici 1. 27 (Akrostihon); 1. 1856: Jan. Stogerju; Zamurčikam; Na grobu matere; 1. 1857: Cesarju in Cesarici v Gorici; Daničnimu pesniku .. n .. * .. n .. t. j. Janezu Bonaču str. 162; Vsisveti; Vice; Teza; 1. 1858: Slepi šinkovec, vabič pri tezi; Še se čudeži gode; Kostanjevica; Podobe gleicbenberške; Nema prošnjika; Živ spominek Lipske bitve; Blagor nedolžnosti; Slatinske pevke; Konštantinšica; Švajcerija; Osamljenca; 1. 1859: Naglc, neprevidene smerti — reši nas o Gospod! — 1. 1860: Spomin Svitkotu Vaskotiju str. 81; 1. 1861: Pustnim norcam; Pepelnična; Nevtikavnost; Postna; K Šmarnicam; Bratoljubje; 1. 1862: Mož bcseda in raož besede; 1. 1863: Čebele in metulji; 1. 1874: Omo- tica str. 280. — Na razgled bodi: Vdova Najmska. a) Oh, tje nes6 v grob — vse moje nadc!b) Tako Najmljanka svoje izliva jade Vse, kar še veselilo me na svetu,V potocih solz za edinčikam v trepetu; Sinu cdiniga — v mladosti cvetu,Pa najde tolažnik se v drušnje gnetu, Podporo edino vdove, smert mi ukrade! Ki sina oživljen'ga nazaj ji dade: c) Tak še marskera mati in oče joka, d) Če pa zalezvat' dušna smert ga jame, Serce jim nevtolažno tuge poka,In že pogreza v večne ga tamnice: če smert telesna jim otroka vzame; Za, dušno smert je nimajo solzice! (Danic. 1856. I. 39.) Na grobu matere. a) Tu zdolj, pod komej znato še gomilo,b) Koljkrat že o misli se mi oko solzilo, Trohniš mi, Ijuba mat', prezgodaj vzeta! Kako si bla za blagor moj ti vneta; Prešle so štirkrat desetere leta,Ti bla si mati — Bog ti verni, Meta! Pa še te ni serce mi pozabilo!0, de bi mnogo tacih mater bilo! c) V keršanski reji si zaklade pravc d) Kaj vaša je modrost, učene glave? — Spravljala v doto otrokam, varno uime, Serca tako ne gine, se ne prime; Ki sreče edino prave je rodnica.Pobožna mat' naj bolj' je učenica. (Danio. 1850. 1. 44.) Nevtikavnost. a) -Če ropar tvoj'ga bližnjiga napade, b) In vender še brezpametne živali ,,Ne vtikaj vmes sc, to bi b'la krivica;Na svojcov krik pomagat vkup hitijo, ,,Naj sani sc brani, kakor ve in znadc!" In s pravočutam vrojcnim dcrhali To nova je inediiarQd.ua pravica. Človeških pametuhov sramotijo! c) Že prav tako, brezdušni sebičkarji!d) Tako na glas učijo zdaj rovarji, Kar sejeto, to bote tudi želi:Premenovajo celi svet v zveriše, Pobijat', ropat' eden druj'ga smeli!Nasilju, ropu vedno le moriše! Vi pa, mogočniki! jih le terpite, Dokler s prestolam se v podkop zvalitel (Danic. 1801. 1. 6.) Mož beseda in mož besede. a) Kcdor v početji svom na to le gleda, b) Kar on obljub', ne terga, ne spodjeda, De vse pošteno je, vsikdar spoštljivo,Njegovo »bom!" je sveto, zanesljivo, Ne za Boga, ne za ljudi žaljivo:In kot priseženo, neprelomljivo: Je spoštovan od tujca no soseda.Ta cenjen' poštenjak je — mož beseda. c) Kcdor pa kaj le tje v en dan obeta,d) De vjete vod' za nos, kakor medvede, De lahkovcrnežev slepari čede,In plesat' jih po svoj' pišal' napleta: Kdor clo s pogodbami le zanke spleta, Ta verolom pa je — le mož besede. (Danic. 1862. 1. 2.) Vodnikov Spomenik 1. 1859 iraa dve pesmi njegovi: a) V spomin Valentina Vodnika o stoletnici rojstva, 3. svečana 1858 (Akrostihon). — b) Spominki str. 293. — Učiteljski Tovax-š 1. 1861: Slovknica (Silbenriithsel, Charade). Zastavica itd. Zlati Vek 1. 1863 kaže na koncu kot posebnost Hladnikovo v treh sonetih: Jezik vseslovanski. Pis naj prosteji. Glas naj slaji (str. 293). To je, kolikor jaz včm, javao slovstveno delovanje njegovo. Podpisoval se je razno : M. t j. Matevž; M. Hladnik, Bogomil, Rodoljubski, Svetogorski (na Sveti Gori je živel nekaj časa ter želel ondi biti pokopan), Tomajski, Trebški (po vasi domači), Balantinov (po očetu Valentinu); v rokopisih nahajajo se tudi priimki: Stari Krajnc, Nerodotajski, Zagovornik doraorodniga, En rojak, Rodomil, Starevič, Terstenjaku nasprot Derzenjak itd. — V Bčeli 1. 1852 št. 39 je njemu nRodoljubskomu" na hvalo sonet zložil Mladoljub. — Pisaril je menda v mnoge liste, ali — ker je ostro zahteval, da se mu ne sme spremeniti niti črkica, so ga pustili, in tako so ostali pesnotvori njegovi v rokopisih. Vse te je po njegovem naročilu o smrti prevzel iskreni mu prijatelj Štefan Kocijančič, kteri je priobčil nekaj jih v Glasu 1. 1875 1. 47 — 53: nMatevž Hladnik. Življenjopisne črtice"; — vse pa je (nekoliko tudi nemških) z obširnim življenjopisom vred lično zbral v knjigo: nMatevža Hladnika Vertičik samotnih cvetlic" — 4° str. 795 brez pridejanega besednjaka in obsega ali kazala. Knjiga se hrani v nadškofijskem semenišču v Gorici. — Obseg kaže: Načrt življenjopisa str. 7 — 110. Slovenski spisi: Lik 111—278. Medobojne 279 — 382. Pik383 —534. Nravne 535—692. Krajše. Zmes693 — 770. Nemške 771 — 795. Besednjak. Hladnik je bil goreč Slovenec, zvest naročnik vsera slovenskim časuikora, dokler je le premogel. Posebno hud je bil na nove oblike v slovenski pisavi. Zamerile so se mu po njih Novice (Veternice, blodice), zamerila se mu je Danica, kar opeva v sonetu ,,Pad Zg. Danice" itd. Mnogo pesmic, posebno sonetov, spisal je Hladnik; nektere so lepe in dosti dobre, nektere pa tudi take, da se more reči: ndormitat Homerus", pravi Kocijančič. Dosti bolje je pisal v prozi. Zbiral je svoje pesmi. Razdelil jih je takole: I. Lik t. j. pesmi, v kterih liči, hvali, popisuje, in teh je 24 zato odločil. II. Medobojne ali pesmi, ki so na sredi med likom in pikom, kterih je namenil izdati 9. III. Pik t. j. pesmi, v kterih pika in zbada (in v tem je bil mojster!); odločil jih je za to blizo 30. IV. Nravni sostavki, in sicer ,,sonetni" ali podučljive pesmice, vseh 23. V. Krajši nesonetni sostavki (epigrami), kterih je zaznauioval 12. Nekaj teb nisem našel, dobil sem pa več drugib, ki v obsegu niso omenjene. Slog njegov je večidel malo trd, kakšinkrat celo prisiljen, jedro pa je skoraj vedno piav zdravo in krepko. To je satn dobro čutil in tudi očitno spoznal v sonetu ,,Skerjančik", kjer poje na pr.: Ne merim s pesnikov se velikani: Skerjančik majhin je, al' — živo poje! Slove naj drugi unajne vam lepote; Kar pojem jest, slovelo bo jedrote — Vse živo, krepko, vse izvirno moje. Najrajši je ,,soiH-taiil", kakor sara pravi. Vzori so mu bili Vodnik, Prcšern, Koseski. Posebuo rad se je primerjal Vodniku, čcš, oba Krajnca, duhovnika, šolnika, oba jezike učila, oba preganjana in na stare dni pomanjkanje trpela; oba pesnika, vendar Vodnik zvezda, Illadnik zravcn te zvezde le kresnica; podobna celo v inienu, kar kaže v sonetu -Vodniku sorodnik osode". Zložil si je tudi spomin na pr.: Po men' ne bode bčere, sina, Al' svest sim si na vek spomlna; Zastonj se pevc ne vbivam: ,Non moriar, sed vivam!" Bil je Hladnik čuden človek, posebnež, a vesten, hud na pisatelje, kteri so na svetlo dajali kaj napačnega p. Pesniku nesramnosti; Pohujšljivimu pesnikarju itd. Pesni je zložil skoro vsem časnikom : Bčeli, Tovaišn, Sloveniji, Ljubljanskimu časniku. Preslavlja junake na bojnem polju p. Radecki, Jelačič, Cehovin; na cerkvenem in književnem, nektere zdaj povišuje, zdaj ponižuje, kedar se mu zamerijo. Tako osodo imajo p. Slomšek, Gollmayr, Bleiweis (Svincobelin), Mozetič. Opevani so kakor si bodi razun že omenjenih na pr.: Jeriša, Šmajdek, Honigman, Kocijančič, Hicinger, Knobleher, Toman, Ledinski, Poklukar •— Poskušnjar, Malavašič (Malveljašič), Stanič, Okiški in mnogi še živoči. V pesni čestita .Ljubljanskim gimnazijalcem slovo jemljočim od svojega vodja Nečaseka" . . — Kakega značaja so splob drugi umotvori (soneti, epigrarai, zlognice) njegovi, razvidi se nekoliko že iz naslovov: Zlati vek za novooblikarje, Slovenskim babiloncam, Jezikošegarom, Slovstvenim konjedercam, Slovenskim slogarjem, Dakovcem (da n. de), Prestrojevavcam, Ciriličarom i Glagolitičarom, Jugoslovničarstvo, Zanikarnije, Pajk zgodovinskostarinoslovski (Mahomed, Goljat), Njavkarjem ; Gatar, Obročarca, Starošegar; Šegosužnik, čečkarjem, Pesnikarjem, Hvaloraerzunora, Prevladaruh, Nosač lazač, Pegaz v jarmu, Škiljastimu pušičarju, Krajnski zabavljičarji do mojiga časa, Kadunam (tobakarjem), Kazališa — kaziliša, Gospodama Tisti in Taki, Učenosta Obergelehrtester (pr. starosta), Slovenska narodnost je nerodnost, Zakonski hej in joj, Um in učenost, Šemrou ali Šemerl, Kljuvcam proti zbadavcu, Raganist čez vse raganiste itd. itd. ,,Omissis omittendis" bi spisi njegovi mnogim bili zanimivi. Jarnik se imenuje Vodnik Koroški; Hladnik zvati se sme Vodnik Goriški. Kakor spomin, zložil sl je tudi ,,nadgrobnico", ktera se glasi: Počivam tu Matevž Hladnik, Duhoven, pcsnik, šolsk učnik; Vasica černiverb rodila, Me v grob Gorica položila.