Leto IX, St. 251 , četrtek 25. oktobra 1928 Gena 2 D r U«M)ana, Knaflora ulica »tev. s/L Teketon 4t- «07« tn «804, ponoči tudi *t- «034. » UuMlana, fe. 4. — Teteton tt ugm Podnttnid: Maribor, Alekaan IL IJ — Cd?e, Aleksandrova ■■koplsl «e M «a}i " * / Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko pri postnem tek. zavodu 11 •L u.Saa - Praha čislo Wien, Nr. n$.t4L / » f Ljubljana, 24. oktobra. JCterfkatao nasilje, katerega žrtev je v oblastni skupščini postal posl. g. inž. Zupančič, ne bo obrnilo pozornosti javnosti od oblastnega gospodarstva. Če kdo misli, da bo z umetnim ogorčenjem premotil one, ki si hočejo bližje ogledati to gospodarstvo, potem je izključitev pač zgrešila svoj cilj. Predsednik oblastne skupščine in oblastnega odbora dr. Natlačen je v svojem poročilu o delovanju oblastnega odbora nanizal celo vrsto številk. V rosebno zaslugo si šteje, da so oblastne davščine tako imenitno pritisnile vele-spoštovane davkoplačevalce in prinesle oblastni blagajni tako velik dohodek. Oblastne davščine so bile prikrojene na ta način, da je nova davčna peza pritisnila navidezno predvsem mestno in tržno prebivalstvo, v resnici pa je. kakor vsak davek, naposled enako močno zadela tudi delavsko in kmečko prebivalstvo. Ako se že povdarjajo izvrstni donosi javnih davščin, potem je pač treba v prvi vrsti pohvaliti discipliniranost prebivalstva, ki proti novim davščinam ni revoltiralo in ni odpovedalo pokorščine. Ali tega takta in te obzirnosti pri g. predsedniku oblastne skupščine nismo našli. Obnašal se je obratno tako v svojem poročilu, kakor kasneje t>ri izključitvi poslanca Zupančiča, kakor da bi nabrani davčni denar bil potekel iz žepov SLS, in ko je poročal o njegovi porabi, smo imeli vtis, da smatra oblastno skupščino in oblastno samoupravo za nekako klerikalno ustaiovo, društvo SLS. V tem duhu prisostvujejo sejam oblastne skupščine tudi poslanci večine in tako ni čudno, če izgledajo mnoge seje kakor kakšna klerikalna zborovanja, kjer moraš biti hvaležen, da te sploh pustijo zraven. Kakšne nazore ima o demokr.ic'ji in samoupravi sedanja večina s predsednikom dr. Natlačenem na čelu, je pokazala takoj ob konstituiranju oblastne samouprave, kjer so se uve.javi.i proti opoziciji vsi nasilniški instinkti nekdanjega režima iz kranjskega deželnega zbora. Še bolj karakteristična nego povdi-čavanje davčnih spretnosti oblastnega odbora, pa je bila v predsednikovem poročilu samohvala klerikalne večine, ca so nabrane ogromne denarje tudi razdali. Nad 80.000 Din ima oblastna blagajna dnevnih dohodkov. Ti dohodki daieko presegajo v proračunu predvidene vsote in dolžnost oblastnega odbora bi bila. da omogoči tem natančnejšo kontrolo, kako je bil denar porabljen. Toda politika, pričeta že s proračunom, v katerem so postavke večinoma pavšalirane in kjer zaman iščemo specifikacije, se krepko in brezobzirno nadaljuje. G. predsednik oblastne skupščine se hvali: dali smo toliko m toliko za šole, poklonili smo kmetom 100 vagonov cementa za greznice, podprli smo stanovanjsko akcijo s tolikimi stotisoči. po-mogli z znatnimi podporami kmetijsko strokovni izobrazbi. Toda te navedbe, ki so v vsotah gotovo točne, ne dajejo nobenega vpogleda v oblastno gospodarstvo. Priznamo, da bi v normalnih prilikah bile dovoljne, toda v ljubljanski oblastni samoupravi niso. ker je poslancem opozicije onemogočena vsaka direktna kontro'a nad oblastnimi izdatki. To kar se je inž. Zupančiču zgodilo na seji oblastne skupščine, se godi vsej opoziciji, ki je stvarno izključena od vsakega neoosredneea vpogleda v oblastno gospodarstvo. Oooziciiona^ram poslancem odklanjajo vpogled v knjige in protokole oblastnega odbora in oblastnih uradov, izključili so jih od sodelovanja v oblastnem odboru. Ce se sedaj predsednik hvali, da je bilo danih 100 vagonov cementa za greznice, moramo ugotoviti, da se je to zgodilo z izključitvijo javnosti in tudi širokega kroga interesentov. Nikjer ni bilo nobenega razpisa, po katerih kriterijih se bodo dajale te podpore in nik-do ne more biti siguren, da so se podpore delile nepristransko in pravično. Stanovanjska akcija je lepa in potrebna stvar. Po katerih vidikih se izdajajo tozadevni krediti? Na podlagi katerega pravilnika pride n. pr. znan pristaš SLS do tega. da dobi posojfo za svojo privatno hišo? Kdaj je bil razpisan natečaj za podpore perotninarstvu, da je mogel neki gorenjski župnik prejeti za svoje kokoši posebno nagrado oblastnega odbora? Zaka.i je dobila soproga vnetega agitatorja SLS lep prispevek za negovanje šolskega vrta. sto drugih šol, odnosno učitelji, ki imajo še lepše vrtove, pa r.ič? Kako da sta dobila dva duhovnika mnogo tisočev podnore za isto misijo med izseljenci v istem kraju? To so samo nekatera vprašanja, ali bi iih bilo na stotine, ko bi bila mogoča objektivna kontro'a. V naši oblastni skupščini pa ni niti doouščeia debata (!) o poročilu obl. predsednika! To je prava izkliučiiev ne le poslancev, opozicije. temveč tudi vse njihove kontrole. Tzklničitev posl. Zupančiča je akt simboličnega pomena. Klerikalne hujskarije škodujejo državi Odgovor Svetozarja Pribičeviča na „Slovenčeve" izmišljotine o njegovem republikanstvu Zagreb, 24. okt n. Narodni poslanci KDK so se večinoma zopet razšli na svoje domove in v Zagrebu jih ie ostalo Ie še kakih deset. Dr. Maček je danes v sabornici koraferiral z nekaterimi poslanci. Pribičevič pa se je v Grand - hotelu dopoldne dolgo razgovarjal z dr. Srnodlako. Popoldne ob 3. je Pribičevič kakor navadno, pozval k sebi novinarje in jim rekel med drugim: »V beograjskem tisku se lansirajo vesti, da vlada po sisaškem zboru proučuje mere za osiguranie miru in reda v prečanskih krajih. Vsa Evropa vidi, da vladata v prečanskih krajih red in mir. toda ta se moreta zasigurati trajno samo, ako odide sedanja vlada in ako se spremeni sedanji sistem.« »Kakor vidim fz ponatisnjenih člankov v beograjskih listih, mi Koroščevo glasilo »Slovenec« očita zaradi mojih izjav v Sisku celo republikanstvo. Torej če človek reče, da je narod najstarejše veličanstvo na svetu, je to za Beograd in za dr. Korošca republikanska doktrina Toda ta doktrina je tudi v ustavah vseh evropskih monarhij ne samo v ustavah republik. Toda v Beogradu so danes na čelu koalicije taki ljudie, da sramote našo državo pred civiliziranim svetom.« »Ko že govorimo o dr. Korošcu in njegovem organu: danes je jasno vsemu našemu narodu, da bi že leta 1919. imeli republiko, ako bi bili 'šli za stranko dr. Korošca, ki je — ne iz načelne svobodoljub-nosti, nego iz mržnje do pravoslavja — bila proti pravoslavni dinastiji in je hotela republiko. Nepojmljivo je. kako more organ take stranke danes komu očitati repu-blikanstvo. Toda mi smo uverjeni, da predsednik kraljevske vlade ne služi interesom monarhije, če mene prikazuje v svojem organu za republikanca. Kaj poreče Inozemstvo o sigurnosti naše monarhije, če organ kraljevske vlade tako veliko grupacijo. kakršna je Kmečko - demokratska koalicija, prikazuje za republikansko? Mar prvi minister v kraljevski vladi misli, da se na ta način v svetu krepi vera v čvrstost temeljev jugoslovenske monarhije? Zunanji svet pazi na vsak glas iz naših krajev in zato bi člani vlade in njihovi organi morali meriti vsako besedo in paziti, kako govore o naši državi. Ali če predstavniki režima in nosilci današnje usodne politike v naši državi mislijo, da s takimi intrigami škodijo meni, dr. Mačku in koaliciji v narodu, te daj moram reči, da žive v veliki zmoti.« Vesti o predstoječi demisiji zunanjega in finančnega ministra Dr. Marinkovič se baje namerava popolnoma umakniti iz politike in posvetiti svojemu zdravju. — Finančni minister se ne more sporazumeti s kolegi o sestavi proračuna Beograd, 24. oktobra p. Iz vladnih krogov je bila nocoj razširjena vest, da namerava zunanji minister dr. Voja Marinkovič podati ostavko in se docela umakniti iz političnega življenja. Kot vzrok se navaja zdravstveno stanje. Govori se. da so mu zdravniki kar najtesneje svetovali, naj odloži vsako naporno delo ter odpotuje v južne kraje z milejšim podnebjem. Dr. Marinkovič naj bi po teh vesteh odpotoval v Grčijo. Kot njegov naslednik se imenuje njegov dosedanji namestnik v ministrstvu za zunanje zadeve dr. Ilija Šumenkovič. Politični krogi smatrajo, da imajo te vesti politično ozadje in da je vest o Marin- kovičevi demisiji v zvezi s političnimi komplikacijami v sedanji vladi. Beograd, 24. oktobra, p. Nocoj se je v ridikalnem klubu govorilo, da ie finančni minister zagrozil z demisijo. ker baje radi nepopustljivosti resornih ministrov ne more sestaviti predloga državnega proračuna v določenem roku. Dr. Subotič zavzema stališče, da bodi novi proračun v zaključnih številkah manjši od lanskega, v nobenem primeru pa ne večji. To svoje stališče je dr. Subotič zagovarjal tudi pred ministrskim svetom Radikalni poslanci zatrjujejo, da ie Subotičev sklep podati demisijo docela resen. Aca Stanojevič je brez moči in vpliva Gospodar v radikalni stranki je še vedno Velja Vukičevič, — Aca Stanojevič javno demantira vesti, da soglaša z Vukičevičem Beograd, 24. oktobra, p. Povodom izvolitve Velje Vukičeviča za predsednika radikalskega poslanskega k'uba in Ilije Mihajlivica za predsednika Narodne skupščine so beograjski listi poročali, da se je zgodilo to v popolneom sporazumu med Aco Stanojevičem in Veljo Vukičevičem. Današnje se tgo. Fred njim nimajo v stranki nikakega re-špekta, kar se vidi že po tem, da dela poslanski klub kar hoče in da se Vukičevič niti ne ozira na sklepe in želje glavnega odbora. Aca Stanojevič se mora kot šef stranke i*>-sajati za vsako mrvico, mesto da bi on z glavnim odborom dajal smernice strankini poitiki. cNovostb končujejo svoje konšta-tacije z ugotovitvijo, da je ta omahljivost Ace Stanoifeviča v veliki meri posledica < ei-?tva, da stoji država pred finančno krizo in da A ca Stanojevič bržkone zaradi tega noče razdreti sedanje koalicije, boječ se ogromne in težke naloge, ki jo bo morala prevzeti prihodnja vlada, da reši državo pred finanč nim polomom. Županske volitve v Zagreba I Transbalkanska železnica Zagreb, 34. okt. r. Danes je mestni ma« gistrat obvestil velikega župana o ostavki župana Heinzla. Po nekaterih informacijah bo veliki župan sklical izredno skupščino občinskega sveta, na kateri se ima izvoliti novi zagrebški župan za sredo 31. t. m. Ob tej priliki bi se imel verificirati tudi man« dat naslednika pokojnega Stjepana Radiča v občinskem svetu. Skupščini bo bržkone predsedoval ter izvršil zaprisego novega župana zastopnik velikega župana, banski svetnik Mladen Uzorinac. Danes so se vr* šila posvetovanja kluba občinskih svetni* kov večine, o določitvi kandidata na žu* pansko mesto. Kakor se doznava je pre* vladalo mnenje, da bi bil za župana mesta Zagreba najprimernejša oseba dr. Stjepan Srkulj. Rim. 24. oktobra, g. Med italijanskimi in angleškimi finančniki se vrše pogajanja za gradnjo nove vzhodne ekspresne zveze, ki bi šla preko Rima, Barija, Drača, Soluna v Carigrad. Interesirami finančni krogi so se že obrnili na vlade, ki so načeloma pristale na te načrte. Med Barijem in Dračem bo opravljal službo poseben ekspresni parnik. Kardinal Hlond v Zagrebu Zaoreb, 24. okt. č. Jutri prispe v Zagreb poljski kardinal dr. Hlond. Na kolodvoru ga bodo sprejeli zagrebški nadškof z du» hovniki ter osobje poljskega generalnega konz.lata. Kardinal bo gost zagrebškega nadškofa. V petek bo svečan sprejem na konzulatu, po sprejemu pa svečano kosilo v nadškofijskem dvorcu. Zanimiv diplomatski lov v Makedoniji V Sofiji se poslužujejo fašističnih rimskih agentur za »makedonsko propagando« v Evropi — Strašen položaj obmejnega prebivalstva v Bolgariji. — Pristaši Vanče Mihajlova zavzemajo važna vojaška mesta vora in posebno za tramUstra zunanjih zadev Bo- A denar oblastne samouprave je javen denar. Oblastne davščine prihajajo iz žepov davkoplačevalcev in oblastni gospodje bi morali napram tem davkoplačevalcem varovati objektivnost, ker ne gre za denar SLS. Oni so za to tudi dobro plačani, da opravljajo javna sredstva po vidikih javnega gospodarstva. Oblastne davščine so sploh zanimivo poglavje. Plačuje iih ono isto prebivalstvo. ki .ie moralo leta in leta poslušati klerikalno agitacijo s preobremenjenostjo Slovenije. Ko pa je SLS prišla na vlado in bila v sreanem položaju, da oživotvori oblastne samouprave predvsem s povratkom bivših deželnih do-klad, ki jih je bil g. Korošec I. 1920 ve- likodušno prepustil državni blagajni, ali pa s primernim kontingentom državnih davkov, je SLS zavila svoj repek med noge, pozabila na preobremenjenost Slovenije ter hitrih rok naprtila preobremenjenemu slovenskemu prebivalstvu mnogo milijonov novih oblastnih davščin. Tem skrbnejše bi morala paziti, da se vsak dinar porabi v korist celokup-nosti rn da se v javnosti ne izzove vtis, kakor da plačujemo oblastne davke za SLS in ne za vse nas skupaj. Klerikalci so v oblastnem gospodarstvu pravi učenci svojih beograjskih gospodov. Uvedli so po beograjskem vzorcu klerikalni hegemonizem ki klerikalni parlamentarizem. Rim, 24. oktobra t. »Atrao« poroča iz Sofije, da je povabil jugcts/lovenski poslanik Nešič na lov v Južno Srbijo v okolico Sairpianrine angleškega poslanca Sperliing-a in francoskega poslanika C ari »borna ter nefaaitere druge diplomate. Sofijski tisa i prap.iiSU.fajo tesan vaibilu, kri se je nanašali« samo na francoskega m angleškega poslanika živahno pozornost. Ker je bil obri.sk namenjen Makedoniji, ima brez dvoma pritlično obeležje Diplomati bi hoteli pri tej priliki obiskati tudi Ohrid ob albanski mejri in sairnostam Sv. Naiuma. Madžarsiki odpravnik poslov Kiss in belgijski odpravnik poslov sta povabijo odklonila. Ko so diplomati odhajali, je zunartji minister odšel v Varno. Kmalrj nato je pričeto bolgarsko časopisje pro-testiraitJi. Med Arugrimi ie zapisala »Nezavisnost«: »Ali ne vedo tri gospodje diplomatje. kaj pomeni Makedonija za bolgarski narod in kaj pomena v odnaša,iih med Jugoslavijo in Bolgarijo? Makedonija je globoika rana na duši vsega bolgarskega nahoda Obisk omenjenih diplomatov v Makedoniji pomeni pomanjkanje spoštovanja do Bolgarije, do njenega kralja, do ni ene vlade. Zaito ponavljamo, da tia čin globoko žali bolgarsko neoiijcmalno čustivo. Istočasno pa pomeni težak udarec z.a politiko Demokratičeskega z go- ro va.« Beograd, 24. oktobra 4. »Vreme« panoča a Sofije: »Semkaj prihajajo vedno novi begunci iz bolgarske Makedonije, predvsem pa iz ok-aja Petriča. Večina je morala bežati peš im je prispela v prestoitaico vsa razcapa/na. Dočim vlada v Petriču, odkar so potovaM skozi mesto francoski, jugoslovanski in češkoslovaški poslanik, mir, se po vaseh nadaiijnjejo nasilja komitašev. Kakor se izve. je Vanče Mihajlov v okraju Petrič u neomejen gospodar nad življenjem in premoženjem vsega tamošniegia prebivalstva. PTeka sodišča komiitašev delujejo po vseh vaseh in izrekajo smrtne in denarne kaizmi ter baitine. Sofija, 24. oktobra 1. »Zora« p Se: V okraijih Petriču in Custenduhi veija že več mesecev strogi preki sod. Sedaj nameravajo oblasta uvesti po uredibi ministrskega sveta še strožje ukrepe. Občinske oblasti naij bi bile odstavljene, na njih mesta pa imenovani vaški vojvode, ki ba bfK neomejeni vladanji. V vojaški posadki mesta Petiriča je bilo izvršen mnogo večjih osebnih sprememb, ker so vse častnike in • podčasrtmike, ki so osumljeni, da so Protogerovi pristaša, nadomestila s pristaši Vanče Mihajlova. Parker Gilbert zopet v Berlinu Belgija zahteva zase nespremenjeno kvoto nemških reparacij. V Berlinu so skeptični Bruselj, 24. oktobra (ni.) Ministrski svet je sklenili odkloniti vsako novo uredbo nemških reparacij m stoji na stališču, da mora ostati belgijska kvota nespremenjena. Parker Gilbert je po dolgotrajnih razgovorih s kraljem in ministri odpotoval v Berlin. Berlin, 24. oktobra (be.) S povraftkoim generalnega agenta za reparacije Parkerja Giiberta se je pričeta nova faza v pogajanjih ia revizijo Dawesovega naorta. Giilibert bo naj pre1 je poročal nemški vladi o razgovorih in rezultaitih svojih konferenc v glavnih mestih zavezniških držav. nakar se bodo prizadeti v najkrajšem časa: -govoriJri glede časa in kraja konference strokovnjakov, ki se bo bavila s tem vprašanjem. Časopisje presoja položaj zelo skeptično, ker zahteva Beigiiia potno plačilo reparacij po Dawe-sovem načrtu. London, 24. oktobra g. V otficijekiih krogih smaitraijo, da nn umestno trenutno razpravljati o podrobnostih reparacijskega problema. Predloge naij stavita Nemčija in Francija. Angleški interesi gredo le za tem, da ne pride do revizije Dawesovega načrta na račun Anglije. Velike katastrofe po vsem svetu Strahovite poplave v Franciji in Italiji. — Podrla se je pivovarna. — Po osmih letih najdena trupla rudarjev. — Katastrofa na morju Grenoble. 24 oktobra s. Poplave, ki so pred nekaj dnevi nastale v alpskih dolinah, zavzemajo katastrofalen obseg. V nekate- rih krajih ie voda narasila nad tri metre. Reka Isere ie podrla; nasipe in odnesia mostove. Prebivalstvo beži v vižja nadstioo-ja in višje ležeče kraje ter odnaša najpotrebnejše s seboj. Milan, 24. oktobra g. Močno narastla reka Oglio je poplavila v okolici Bergama številne kraje. Močno prizadeti sta dve predilnica, v katerih je bilo zaposlenih 10 tisoč delavcev. Malta- 24. oktobra g. Pri gradbi nove pivovarne se je udrla streha, ki je prebila vsa nadstropja do pritličja. Dosedaj so potegnili izpod razvaMn štiri trupla. 29 oseb je bilo ranjen h Boie se. da leži še nekaj žrtev pod razvalinami. Praga, 24 oktobra g. V Lazi pri Moravski Ostravi ie bilo v maju 1920 pri veliki rudniški katastrofi zasutih % rudarjev, iz- med katerih pa 34 trupel vsled dušlj vih plinov niso mogli izkopati. Sedaj i.e je končno posrečilo prodreti v zasuti rov ter najti nekaj trupel Trupla posameznikov so spoznali po številkah na varnostnih svetiljkah. ki so jih našli ob okostju. Boston. 24. oktobra (Io.) Ameriška ladia za prevoz petroleja »David Creed«, ki ie odpiuia 1. oktobra proti Philadeiphiji, je najbrže izgubljena z vso posadko. Ladja je zašla 15 oktobra v strahovit vihar. Kapitan paraika »Carnifax«, ki je prispel semkaj, je izijavii, da ie prestregel brezžične klice na pomoč. Ko je dospe! na ozinačeno mesto, ni bilo o parniku nikakega sledu. Na licu mesta ie bilo morje v okrožju več mili pokrito s petrolejem. Ladja je štela 45 mož posadke. Turson, (Arizona). 24. oktobra g. Poz-vedovalno letalo, kj je iskalo nekega pogrešanega dečka, se je zrušilo n.i zemljo. Vsi štirje potniki so zgoreli. Priprava konvencij z Grčijo Lloyd George o Beli knjigi iBec^-vd, 24. okt p. V min: *vu zuna= njih del obotavljajo zaključna besedila pe» tih konvencij, ki so v zvezi z načelnim sporazumom med našo državo in Grčijo, kakor je bil dosežen tekom podajanj z Ves nizelosom v Beogradu. Gre za konvencije o pristaniški službi v Solunu, o železniškem prometu, o poštni službi, o veterinarski službi in za konvencijo o medsebojnih ca' rinah. Konvencije morajo biti gotove do 30. oktobra. Med 5. in 15. novembrom od? potuje naš zunanji minister dr. Marinkovič v Atene, kjer bodo svečano podpisane ta= ko konvencije, kakor tudi pakt o razsodi« šču med Jugoslavijo in Grčijo. Kraljev povratek iz Južne Srbije Beograd, 24. okt. p. Kralj se je vrnil s potovanja po Južni Srbiji in je davi pri« spel v Topolo. Škof dr. Jeglič v avdijenci pri papežu Rim, 24. okt. s. Ljubljanski knezoškof dT. Jeglič je bil danes sprejet v avdijenci pri papežu. Pariški odvetnik Torres pride v Zagreb Zagreb, 24. okt. č. Današnji »Narodni Val» poroča, da prispe 27. oktobra v Za« greb sloviti pariški odvetnik Henry Torres. V Zagrebu bo proučil akte in dokumente, ki 90 v zvezi z atentatom v Narodni skup» šorni od 20. junija t. 1. Odvetnik Torres prevzame v procesu proti Puniši Račiču za« govorništvo pr.vatmn interesov rodbin v Narodni skupj ni un .ih poslancev. Smrt pod vlakom Sisek, 24. okt č. Davi je tovorni vlak na progi med Novsko in St ro Petrovo pov o zil prožnega delavca Stjepana Fabjanoviča. Vlak je 23letnega d slavca popolnoma raz. mesarij. Fašistične lokomotive Pariz. 24. oktobra (be.) Notranji minister Sar-raut se Je brzojavno opravičil italijanski vladi, ker sta diva komunista v Nizzi skušala odtrgati od utaHioianske lokomotive fa&istfičnr znak. London, 24. oktobra s. Kakor poroča »Oaily Chroiuc-le«, je Lk-yd George iiziavial na vprašanje, kaj nieaii o Beli kmjigii, naslednje: »Listina potrjuje, kar sem rekel v Yarn>ouit>hu. Opustitev našega stališča v vprašanju dobro izvežbane rezerve pomeni, da bo vsaka raizorožitveina konferenca komedija, ki pomeni popolno izdajstvo za svetovna mor. Po teh dogovorih lahko Francija postavi armado pet milijonov, Poljska dveh milijonov, Češkoslovaška en in pod milijona. Italija in druge evropske države tudi po pet milijonov mož. Keilloggova pogodba pod temi okokiostini ni vredna niti voznine do Pariza za podpis pogodbe.« Sirategične železnice v Romuniji Bukarešta, 24. okt d. Prometni minister Dimitriu je potrdil novinarjem, da bo na železniški prog med Černovicami in Ma* ras^kim v najkrajšem času položen drugi tir, da se pospeši poljski tranzitni promet do Črnega morja. To izjavo spravljajo v zvezo - vestmi, da namerajavo obalo Cr« nega morja s poljsko romunske strani utr« diti, da bi tako preprečili izkrcavanje ru< skih čet v primeru oboroženega spora Na pristojnih romunskih vojaških mestih na« glašajo tudi pri tej priliki, da so poljsko« romunske vojaške pogodbe samo obramb« nega značaja. Veliki raport v Rima Rim, 24. okt. s. Mussolini je za jutri skli« cal 32 pokrajinskih tajnikov na veliki ra« por t v Rim. Po poročanju prefektov in ča« sopisnih ravnateljev je to zborovanje tret« je zborovanje vodilnih mož fašizma, ki se je vršilo v zadnjih tednih v Rimu. Pri tej priliki bo Mussolini natančno opisai ob* močje posameznih zastopnikov fašizma. Italijanska intervencija v Angrori Carigrad, 24 oktobra (be.) Palij« *e intervenirala v Angorii, naj prizna Turčija Ahmeda Zoga za albanskega krailja. >iovenlja Je lani res plačala za 32 milijonov preveč davkov Ljubljanska Zbornica za TOI postavlja »Slovenca« na laž in T uradni publikaciji v polni meri potrjuje naše navedbe «Jutro» je 22. avgusta t. 1. objavilo podatke o davčnih plačilih Slovenije v letu 1927; ti podatki dokazujejo, da se je pod vladami, v katerih so soodloče-vaii klerikalci, davčna obremenitev Slovenije močno dvignila, dočiru se ie v ostalih pokrajinah naše države zmanjšala. Ugotovili smo, da je Slovenija leta 1926. plačala na tekočih davkih 196 milijonov 313.500 Din, lani pa 214 milijonov 068.300 Din, torej skoro 18 milijonov dinarjev več. Ker pa so se lani vplačila na neposredne davke v vsej državi napram letu 1926. zmanjšal za 135 milijonov dinarjev ali 7.3 odst., bi morala Slovenija, če bi se znižanje davkov enakomerno razdelilo na vse pokrajine, plačati namesto 214 le 182 milijonov dinarjev in je torej plačala 32 milijonov dinarjev preveč. Te ugotovitve, ki dovoli jasno doka- davke v Sloveniji v l. 1927; iz statistike posnemamo, da so lani znašala vplačila na tekoče neposredne davke v Sloveniji brez vplačil na davčne zaostanke 214,068.295.40 Din, dočim smo v letu 1926. (po publikaciji Zbornice TOI za to leto) plačali na tekočih neposrednih davkih brez davčnih zaostankov 196 milijonov 313.528.14 Din. Lani smo torej plačali na teh davkih za 17,751.767.26 dinarjev ali skoro 18 milijonov dinarjev več, kakor predlanskem. Ce tu primerjamo le vplačila na tekoče davke, ustrezamo s tem želji «S'o-venca». ki je mnenja, da ie treba vplačila na prejšnja leta izločiti, ker te obremenitve datirajo iz dobe, ko ni za finančno politiko v Sloveniji odgovarjala SLS. Uradni podatki, ki iih 'e objavila Zbornica za TOI, torej potrjujejo, da so bile naše številke, ki kažejo kako zujejo, kako se je davčni Dritisk v Sio- se je povečal davčni pritisk v Sloveniji _____::s___1 1.1__1__n.rvtfrtXnl cr\ ' nn A Ir f y%mStr »Io/Ia nAnnlti 'ItM o IaAiiA veniji pod klerikalno vlado povečal, so na klerikalce porazno vplivale, to tembolj. ker so bile s tem razkrinkane klerikalne izmišljotine, da se ie ood njihovo vlado davčna obremenitev zmanjšala. Po znanih metodah so z navijanjem hoteli zatajiti ta bridka dejstva. Na vso moč so zatrjevali, da so te številke «vzete prosto iz zraka», da so «plod čiste demagogije®, da ie «SDS svoje številke nekje izkons?riurala», da «Jutro» «enostavno zamenjuje nredpis in vplačila davkov». češ da je to «v duhu licemerske jutrovske žurnalistike» in da v smislu klerikalne davčne politike «ni mogoče in je popolnoma izkliu-čeno«, da bi se bilo davčno brams Slovenije zvišalo. Te dni pa je zbornica za TOI izdala namesto letnega poročila za !. 1927. knjigo pod naslovom «Prispevki h gospodarski statistiki Slovenije«. Ta knjiga, ki pač ni izšla iz «iutrovske žurna-listike«, popolnoma notrjuie naše trditve in postavlja klerikalce na 'až. V te) publikaciji je na strani 48. objavljena točna statistika o vplačilih na neoosredne pod klerikalno vlado, popolnima točne in da niso vzete prosto iz zraka in niso izkonstruirane. kakor je to »Slovenec* v svoji zadregi zatrjeval, ko ie hotel kriti klerika'no sramoto. Tudi naša trditev, da je Slovenija lani v resnici plačala 32 milijonov Din preveč davkov, je povsem točna. Iz «Službenih novin« od 10. marca t. 1. je razvidno, da so v vsei državi znašala lani vplačila na neposredne davke 1705.5 mi'ijona Din. predlanskem pa 1839.9 milijona Din. Lani se je torei v vsei državi plačalo za 1344 milijona Din ali 7.3 odst manj davkov kakor pred'anskem. dočim smo iih v Sloveniji pod protektoratom dr. Korošca pinčali za 18 milijonov Din več. Ce bi se tudi obremenitev Slovenije zmanjšala za 73 odst. (a'i 14.3 milijona Din), tedaj bi morali olačatl le 182 milijonov Dih. dočim smo deiansko plačnli 214 milijonov, torej 32 milijonov Din oreveč. Tudi to našo trditev lahko vsak laiik kontrolira in o njeni točnosti ni nikakega dvoma. Zopetni načrti za ostrejši nastop proti KDK Hujskaška obrekovanja v režim zvezah KDK s framazoni. — D Beograd, 24. okt. r. Kakor se zatrjuje v tukajšnjih političnih krogih, se vlada zopet ukvarja z ostrejšimi ukrepi proti KDK Zla-sti po shodu v Sisku je zavladalo v vladnih krogih veliko razburjenje/ ker se je izkazalo. da so bili napačni vsi računi z razcepom v KDK in da so se ponesrečili vsi poskusi, naščuvati Drečanske Srbe proti Hrvatom Kakor se naglaša. se trudi zlasti dr. Korošec, da bi pridobil ostale skupine vladne koalicije za kar naiostrejši postopek proti KDK. V zvezi s to namero vlade je menda nova gonja proti KDK. ki se zadnje dni pojavlja v režimskih listih, zlasti pa v glasilu dr. Korošca, ljubljanskem »Slovencu«, z raznimi izmišljotinami. Tako je zadnje dni začel »Slovenec« in za njim ostali režimski listi podtikati KDK republikanstvo, trdeč obenem, da je to vpliv framazonerije, ki da gospodari v KDK. Da bi te svoje trditve nekako dokazal, je spravil framazone v zvezo s Dariškim listom »Cri de Pariš«, koiega članek je pred par dnevi ponatisnil zagrebški »Narodni Val« in bil radi tega zaplenjen. Ce se upošteva, da je dr. Korošec notranji minister, izfabrici-ranje te čudne zveze ni nikaka uganka. skem tisku, — Izmišljotine o r. Trumbičeva pot v inozemstvo Sem spada tudi grobo naivna izmišljotina »Slovenja«, da snuje KDK svojo posebno vojsko, nekako milico, s katero da hoče ustrahovati svoje politične nasprotnike. 'Enakemu' namenu naj 'bi-služile tudi tresti o- tajni misiji dr. Trumbiča v inozemstvu Vovotično je, da j'e dr. Trurnbič te dni odpotoval v privat. zadevah v inozemstvo. Re rmovci pa hočejo naslikati to privatno potovanje kot nekak veleiadajniški akt KDK, češ, da išče dr. Trumbič v imenu KDK v mozemstvu pomoči za _ razbije Jugoslavije! V resnih krogih se sicer tem izmišljoti nam smejejo, vendar pa je značilno, kako podlih in jezuitskih sredstev se skuša posluževati režim v svoji onemoglosti streti napredujočo akcijo KDK. Beograd. 24. oktobra, p. Nocojšnja sPrav 1a» objavlja provokatoričen članek proti KDK, v katerem zahteva nasilne ukrepe vla ie proti Zagrebu. Vodstvu KDK podtik« list, da je zapustilo monarhistično linij« ?Pravda» zahteva nadalje, naj se kaznuj posl. Pernar, ki je baje napisal članek, za radi katerega je bil aretiran odgovoru urednik . Razkol v socijalnodemokratski stranki? Zanimive zagrebške informacije. - Razdor na državni konferenci v Zemunu. - Poslanec Petejan ni več član stranke? Zagreb, 24. okt. r. »Jutarnji list« poroča iz Beograda, da je imela te dni socialno -demokratska stranka Jugoslavije konferenco v Zemunu, kjer so razpravljali o položaju v stranki, kakor tudi o političnem položaju po dogodkih 20. junija. Ob tej priliki je došlo do razkola med skupino, ki ji načelujeta bivši minister Vitontir Korač in bivši poslanec Nedeljko Divac ter oportu-nistično skupino z beograjskim odvetnikom Topalovičem na čelu. Skupina Korača in Divca je namreč zavzela stališče, da se imajo dogodki 20. junija smatrati kot zadnji povodi za končno obračunanje s sedanjim režimom. Ta skupina je zahtevala, naj se socijalni demokrati v borbi proti sedanjemu režimu pridružijo ostali opoziciji. Proti temu naziranju je nastopila Topalo-vičeva skupina, ki je zagovarjala samostojnost akcije socijalnih demokratov brez vmešavanja v srbsko - hrvatski spor, za katerega proglaša odgovorno tudi opozicijo. Večina je bila na strani Divca in Korača ter je sprejela resolucijo, ki pomenja razkol v sociialno - demokratski stranki. V tej resoluciji se poudarja, da je nesrečni razvoj privedel do znanih krvavih dogodkov 20. iunija v Narodni skupščini, ki so brez primera v zgodovini; da so dogodki 20. junija ustvarili v državi razmere, ki duše državo in narod in ki so razbile državo v dve fronti in da pada politična odgovornost za krvavi dogodek 20 junija na vlado ter aa stranke, ki so bile takrat na vladi Zato je resnična dolžnost vseh pobornikov demokracije, zbrati vse svoje sile ter jih organizirati za borbo proti sedaniemu stanju v državi in takemu reakcionarnemu razvoju dogodkov. Socijalni demokrati imajo kot odločni poborniki demokratcije dolžnost, storiti vse, da se dovede politično življenje naše države na pot čistega parlamentarnega sistema Zaradi dosege tega cilja je treba pozvati k skupnemu sodelovanju vse politične stranke, ki se izražajo za povratek političnih svoboščin državljanski pravic in naprednejše socijalne politike. Zahtevati se mora razpust sedanje Narodne skupščine ter izvedba popolnoma svobodnih volitev. Ustaviti se morajo preganjanih m škane, ki se vrše po vsej dr žavi nad delavci in siromašnim seljaštvrmi »Jutarnji list« poroča, da stoje na stran* te skupine mlajši sociialistični delavci, nadalje zagrebški, banatsk; in baški socija-listi, torei vsi razen pristašev Topaloviča im posl. Petejana, ki sodelujejo z zemljoradniki v Narodni skupščini. Socija.lno-de-mokratska stranka namerava baje te dni stopiti v, stik z zemljoradniškim klubom in zahtevati od njega izstop iz Narodne skupščine, smatrajoč, da vsak narodni poslanec, ki po 20. juniju še sodeluje v Narodni skupščini, vzdržuje sedanjj režim, zaradi česar postaja odgovoren za nadaljevanje sedanjega stanja. Kar se tiče posl. Petejana. se naglaša. da so slovenski socija-listi s svojim sklepom, sprejetim na pokrajinski konferenci v Celju, naročili posl Petejanu, da mora zapustiti Narodno skupščino in se solidarizirati s KDK. Ker se posl. Petejan ni odzval pozivu merodaj-nega strankinega fora v Ceflju in v Zemunu in ker Je postopal napram svojemu stališču, smatra socilalno-demokratska stranka, da se le s tem sam izključil iz nje. Poostritev španske diktature Pariz, 24 okt s Kakor poroča «.Tcrumal». bo gmeral Primo d* Rivera 27. oktobra, ko se zopet vrne v Madrid, temeljito spre« menil svojo vlado Madžarskb kraljevsko vprašanje Obj»rljen» samo ▼ enem delu rčtjrajJnjb naklade. Tako rekoč brez vnanjega povoda se od časa do časa v madžarski, pa tudi v inozemski javnosti pojavljajo vesti, kj napovedujejo rešitev kra.jevskega vprašanja na Madžarskem. Zadnje dni so postale te vesti posebno številne m niso izzvale le komentarje v vnanjih listih, marveč tudi precejšnjo vznemirjenost na Madžarskem v raziičmh političnih taborih in naposled tudi oficijeino Bethlenovo izjavo. Grof Beth'en ie sicer izjavil, da rešitev vprašanja danes ni aktualna, ali oficijelni dematuiji so že davno nehali predstavljati argumente Pravi povod oživitve kraljevskega vprašanja je dejstvo, da v kratkem «princ» Oton Habsburški, sin bivšega cesarja Karla, doseže polnoletnost. Nasprotniki legitimistov. t. j. onih. ki smatrajo tega gospodiča za zakonitega madžarskega kralja, se boje, da bi skušali legitimisti izrabiti situacijo m na ta ali oni način postavili državo pred izvršeno dejstvo. Zato se hočejo tudi oni monarhisti. ki so pristaši svobodne volitve kralja, pr.praviti za vsak sluča; in nekatera znamenja vzbujajo domnevo da smatrajo ti krogi za potreano, prehiteti legitlmiste ter poklicati koga na prestol. Njihov kandidat je »nadvoivo-da« Albreht, sin nadvojvode Friderika in vnuk nadvojvode Albrehta, ki se je slabo proslavil kot najhujši avstrijski centralistični avtokrat in krvnik ravno na Madžarskem. Monarhistični strmi se bojita druga druge in budno pazita, da ne bi bili presenečeni. Grof Bethlen igra pri tem dvoumno vlogo in nihče si ni na jasnam, kateri struji pripada. Javno m lenje pa nagiba k naziranju, da je tudi Bethlen za Albrehta. da pa si sam ni aa čistem, kako naj bi se rešil problem poooinitvi' madžarskega kraljevskega presto'a. Kot zelo znači'no pa se navaja de-stvo. da vzdržuje Bethlen dobre zveze z znamm Julijem Gombosorti. enem glavn:h voditeljev madžarskega fašizma in hk*ati enem poglavitnih propagatorjev projekta, da se na madžarski prestol pok'iče nadvojvoda Albreht. In tega Gornbosa je Bethlen postavil za državnega tajnika v vojnem ministrstvu, kar je gotovo ena najkrepkejših pozicij državne oblasti; očividno je mož postavljen ra to pomembno mesto v svrho kontrole in za vsak slučaj. Zdi se tedaj, da obe monarhistični struji le zbirata svoje moči, da ne zaupata druga drugi, ali konkretnega akcijskega programa da še nimata. Bfnh en. ki mu vlado podpirata obe struji, se sa-mo-čuya,.da ga dogodki ne prehitijo in se vrh tega po pravici boji. da bi mu sprememba sedanjega stanja izvila vlado iz rok. Zato se trudi, da zadrži vsakršno določnejšo akcijo in čaka. Koliko časa bo še trajalo, da je država kraljevina, a brez kralja, kdo bi mogel to vedeti. Madžarski ^acijona isti pa so polni upanja, pričakujejo vel kih dogodkov, ki naj državi ne dajo zopet kralja, marveč restavrirajo tudi Madžarsko v nekdanjem obsegu. S te perspektive motrijo v Budimpešti kraljevsko vprašanje in temu primerne bodo odločitve, kadar bodo smatrali situacijo za zrelo. Danes pa je vse skupaj še igra v kozarcu vode. Proslava desetletnice v ČSR Praga, 24. okt. h. Deseta obletnica obsto--ia republike je dala velebankam povod,- da bodo proslavile jubilej z velikimi darovi za kulturne in socijalne namene. Danes se je vršilo z l kovanje predsednikov teh za* vodov. Med drugimi so napovedani sle* deči darovi: Predsedstvo državnega zavo= da za socijalno zavarovanje 35 milijonov, češka deželna banka 25 milijonov, češka hipoteka-na banka 8 milijonov in drugi. Poslanska zbornica je danes nadaljevala debato o proračunu. Razen tega se je raz= nrc-ljalo o hulturnih vprašanjih. Seja je -»tekla popolnoma mirno. Strankini odbo^ ri *"0 zavzeii danes stališče glede udeležbe t>ri slavnostih desete obletnice. Vse stran= ke so izdale svojim organizacijam navodila, da se jubileja udeleže. Iz strankarskega življenja v Vojvodini Subofica, 24. okt. n. 27. t. m. zvečer bo imela subotiška organizacija SDo svojo let* no skupščino. Referiral bo narodni posla* nec dr. *.ilič o političnem polciniu. Radi* kalska stranka namerava imeti 25. novem* bra svojo skupščino v Sjbotici in je bivši minister polioprivrede Andra Stankovič iz* javil, da bodo nmli na to zborovanje tudi Vukičevič, dr. Korošec, Daka Popovič in vsi radikalski poslanci iz Vojvodine. Za ta zbor s» rše že velike priprave. V politič* nih krotfih je veliko senzacijo vzbudila vest, da pride Korošec na ta zbor. zlasti zaradi tega, ker se vrši v Subotici. Sodijo, da bo takrat prišlo do fuzije tamošnje hr* - tske oučke stranke, koie vod'a ie V Ra* jič in ki je v tesni zvezi z SLS. iti radi* k al ske stranke v Subotici, Za enoten vozni red v Evropi Dunaj, 24. oktobra, s. 2e dva dni zboruje tukaj evropska konferenca za vozne rede in dostavo vagonov. Na današnji seji se je razpravljalo o istočasni uvedbi poletnega faea in poletnega voznega reda, dalje o pripustitvi izven evropskih uprav na konferenco in končno o predlogu ravnatelja avstrijskih zveznih železnic, da bi se vsi vozni redi izdelovali enotno in v njih uporabljala enotna znamenja. Kratkokrilke izključene iz šol Rim, "4. okt. d. Vsled okrožnice rim» skega vikarijata so bili včeraj kakor poro* ča »Giornale J' Italia«, obveščeni starši šolskil otrek seh ženskih zavodov v Ri* mu, da bodo od jutri dalje odslov.li od pouka vse učenke, čijih krila ne bodo segla pod kolena. Zadnji dnevi habsburške monarhije Svetovnozgodovinsld preokret pred 10 leti. — Wilson zahteva popolno kapitulacijo Nemčije in odstranitev cesarja Viljema. Avstrijski ministri beže pred odgovornostjo. — Besnenje pljučne kuge v naših krajih Dolgo pričakovani Wilsonov odgovor na noto Nemčije, ki je hotela zavleči pogajanja za premirje, da bi na novi Siegfriedovi obrambni črti izbila ko i-kor mogoče ugodne premirne in mirovne pogoje, je končnoveljavno stri vsako nado centralnih sil. Wilson je zahteval popolno kapitulacijo nemške armade ter izročitev vsega orožja in vojnega brodovja. Predvsem pa je zahteval odstranitev cesarja Viljema in njegove klike. Ta poslednji udarec je izzval v Nemčiji splošno preplašenje in levičarski listi so ponavljali z vse večjo vehemen-co, da interes države in ljudstva zahteva takojšnji odstop cesarja. Naglašali so njegovo krivdo in odgovornost za življenje doslej padlih nemških vojakov ter pozivali okolico cesarjevo, nai vendar kdo dopove tiranu, kaj je njegova dolžnost. Avstrija je medtem že shirala zaradi WiIsonove note, ki je avstrijski vladi nalagala dolžnost, da se pogago.ni menda nikjer drugod ne prizadenejo toliko hudega ko4 pni oas. Je že res, povsod se pripeti tu pa tam, da vlak koga povozi, toda to nii tako strašno, marsikdo sam leže na tračnice. Tudi pri nas v čas iih pade s tira kak vagon, na nekaterih progah je v eni smeri vso zimo mraz, v k upe jih je tema. — Poglejte, je rekel zadnjič Voja Lazič v parlamentu, pogilejte samo tretji razred na katerem kold vlaku, posebno pa na teh ozkotirni-h progah, ta našli bost« mizerne razmere. Nema osvetlenia nlkada. Narod ]e ve-čito a mraku u trečoj klasi. (Cit. po Politiikii.) Toda pri nas se godijo še vse hujše reči: časrih vagoni ne pridejo in vse k iz tira. Pred dnevi so iizprlii par tisoč stovenskih delavcev, in komaj se je to nekako uredilo, že pi&eijo iz Zagreba: na trgu primanjkuje drv, cene so zrastle visoko čez mero, vagonov ni, ljudi je strah pred zimo. KakKh 50.000 vagonov, pravijo, zmore park naših železnic. Kakih 20 000 od teh Jih je polomljenih m in vaJiid rvih izgubljenih na slepe tire po vseh večjih postajah države, nekaj tisočev brez-domskih družin se ta njihovimi tenkimi, razbitimi stenama stiska pred mrazom. Tam stojijo, nikoli več se jim ne premaknejo kolesa, kar tako polagoma razpadajo in rjavijo in vse je narobe zavoljo njih. Cas je, da bi se že vendar našel nekdo, ki bi vs« te reči, ki jih je toliko na vseh mogočih slepih tirih pri nas, peljal raparirat. fr. Zadeva misijonskih kongregacij v Franciji Člena 70. in 71. francoskega finančnega zakona za 1 1929.. ki je predložen z razpravo obema zbornicama, sta izzvala veliko besedno borbo v Franciji in nekateri so prerokovali celo, da pride zaradi tega do izstopa sociial stično-radikalnih ministrov iz Poincarčieve viade naciionalne sloge in do težke nolitične krize. Ta dva ilena dovoljujeta nekaterim misijonskim redovom da ustvarijo novicijate v Francih. s čimer bi se pomnožil naraščaj za njihovo delovanie v kolonijah in prekomor-skih deželah. Tem kongreRaciiam naj bi se vrnilo tudi nekai zaplenjenega premoženja. v kolikor ie še razpoložljivo. Levičarsko časopisje je obtoževalo Poin-caržja in Bnanda. da sta brez znanja Her-riota. Panleveia in drugih ministrov, ki pripadajo strankam bivšega levičarskega kartela vtihotapila ta dva člena v načrt finančneca zakona. »Ere nouvelle« n. pr. ie pisala: »Ta člen 71. ki znači najsilnejši abrat na desno, kar iih ie bilo zadnjih 50 iet, ta člen. ki dezavuira celo naše la ško delo. sploh ni bil predložen v pretres ministrskemu svetu.« »Ouotidien« je govoril o »prelomu pogodbe« in napadal »zarotnike. ki so hoteli vtihotapiti kongregacije« v Franc jo. Zahteval je. da mora Poincare. če ie kriv ali ne. nemudoma umakniti oba člena. Z druge strani Je klerikalni tisk triumfi-ral ter predstavljal zadevo kot začetek konca laiškega režima in prvi korak k popolnemu povratku v dobo pred 1. 1901. in 1905. Del časopisja, med njim' tudi izrazito levičarskega, pa ie razmotrival stvar mirneje in hladneje. »Homme libre« ie pisal, da hoče vlada »pod režimom ločitve cerkve od države utrditi verski -mir v zem!ji«. Drugi so trdili, da je vladin predlog logična posledica vzpostavitve odnošalev z Vatikanom. da pa nikakor ne ograža lajiškega režima. Viada dolgo časa ni odgovarjala na napade. Oglasil se je edini Heirlot, ki ie izjavi. da se o inkriminiranih členih finančne predloge ni nikoli razpravljalo v ministrskem svetu. Ta izjava ie polemiko še bolj poživila, ker se ie sedai res zde'o, da so na delu neke temne sile Končno re ie čutila vlada primorano. da izpregovori. Na zadnjem ministrskem svetu ie podal Poincarč obsežno izjavo o historintu vse zadeve. Iz te iziave sledi, da in: itor ni bil morda predsednik vlade Poine.ne, marveč zunanji minister Briand. s katerim se le sporazumel tudi notranji nfnister Sar-raut. Polncarfi Je Sele na zahtevo teh dveh sprejel oba člena, s katerima se ie seveda tudi osebno strinjal, v svoj načrt finančnega zakona za 1. 1929. Briand ie republikanski socijalist in Sarraut sociialistični radikal, oba torei izrazita pristaša laiiškega režima, saj je bil baš Briand glavni borec za zaikon o ločitvi cerkve od države z dne 9. decembra 1906. Ce je seda) Briand pred- strska predsednika Weckerle in Hussarek. Narodno Veče v Zagrebu je poslalo v Švico kot svoje zastopnike dr. Korošca, dr. Žerjava in dr. Cingrijo. da se sestanejo z emigrantskim odborom in se dogovore za skupen nastop. Ooenem je naša najvišja oblast ponovno pr,.po-ročala snovanje narodnih straž, povdar-jajoč, da se bližajo resni časi, ko bo naša domovina ogrožena od tujega vojaštva, ki drvi s fronte ob Piavi. Avstrijska vlada je ustregla prvi zahtevi Narodnega Veča in dovolila povratek kadrov jugoslovenskih polkov v domovino. Tudi drugi znaki so kazali, da je Avstrija prav na koncu svojih sil. Časopisi so se pritoževali nad prehramevai-nim uradom, iskali krivca, ki je povzročil popolno prenehanje dobav premoga ter priporočal ljudem, naj štedijo z živili in drugimi potrebščinami sakda-njega življenja, naglašu.ioč, da prihajajo negotovi in bridki časi. Med ljudstvom, oslabelim po petletnem gladovanju. je divjala pljučna kuga in grozoten ie Še danes pogled na dolge vrste smrtnih oznanil v naših časopisih pred 10 leti. Dan za dnevom jih je bilo po par tiskanih strani. Španska je kosila ravno med ljudmi najboljših let in samo politični dogodki s svojo napetostjo so povzročili, da je prebivalstvo nekako pozabljalo na epidemijo in ni zapadlo v paniko. lagal, da se vneseta člena 70. in 71 v finančni zakon, je to stori] zategadelj, ker smatra, da v ničemer ne nasprotujeta laji-škima zakonoma iz 1. 1901 in 1905.. in ker je zgolj hotel podpreti francosko propagando v inozemstvu, ki so lo v precejšnji meri vzdržavali in io še vzdržujejo nekateri misijonski redovi, katere pa vedno bolj izpodrivajo laški in nemški mlsijoni. zlasti v latinski Ameriki. Brianda so torej vodili samo oziri na francosko propagando v inozemstvu. Nit; govora ne more biti o tem, da bi on hotel vtihotapiti razne kleri-kalno-bojevne redove v Francijo. Ministrski svet je sklenil, da sicer ohrani oba člena v finančnem predlogu za 1. 1929, da pa za niuno sprejetje ne bo stavil vprašanja zaupn ee. Tako bo o vsej zadevi odločal parlament. Ta lahko oba člena zavrže in zato pač ne bo Drišlo flo ministrske krize, če pa ju sprejme, bo storil to gotovo v taki obliki, da bo napačno tolmačenje nemogoče. Na vsak način ie bilo veselje klerikalcev nad »uničenjem lajiškega režima« v Francij' prezgodnje Francoska republika ne bo tako zlepa postala parada klerikalizma. ___ Velika letalska nesreča na Češkem Prero\>, 24. okt. g. Nad mestom se je da nes okoli petih popoldne pripetila velik« letalska nesreča. Vojaško letalo tipa «S 16» je na poletu med Prosnicami in Olomueem križarilo kakih 60 m visoko nad mestom Prerovom. Pilot je nenadoma izgubil oblast nad letalom, ki se je zrušilo na streho neke stanovanjske hiše Istočasno se je vnel po* žar, ki je prešel tudi na streho. Požar so gasilci kmalu pogasili. Pilot korporal On* draček je bil takoj mrtev, letalo je popoJ« notna razbito. Prvovrstni kuhar na »Zeppelinu« Newyork, 29. okt. s. Popravila a »Grofu Zeppelinu» so končana Zrakoplov je zopet napolnjen s plinom. Dr. Eckener je sprejel med posadko prvovrstnega kuharskega moj* stra, ki mu bodo pomagali štirje kuharji, da bo lahko med vožnjo po zapadni Ame* riki zadostil zahtevam razvajenih Ameri* čanov. Če gre bankir na divjo kozo Budimpešta, 24. oktobra g. »Esti Kurier« poroča iz transilvanskega mesta Deve, da se j€ pariški bankir Tauphar, mož baronice Grode-l, pri lovu na neko divjo kozo, kd jo je ustrelil, prevrnili v prepad in padel tako nesrečno, da kmalu umrl. Ljubljanska drama Gostovanje gospe Nade Gabrijelčičeve Sinoči je gostovala v »Pohujšanju« kot Jacimta gospa Nada Gabrijelčičeva s prav posebnim uspehom. Bila je deležna iskrenega odobravanja; predela je tudi več šopkov cvetlic. Sloves, katerega si je ga. Gabrijeloičeva pridobila kot Ja-cinta v mariborskem teatru, je s sinočnjdtn nastopam zopet potrdila. V Jacinti iščejo razt-ele-sevaflci Cankarjeve umeitirostij vse mogoče, kar je mi kar na, kar bi bilo in kar bi bilo mog>!o bita. Zdi se mi, da je gospa Gabrijelčičeva povedala z Jackito tisto, kar Jacinta v resnica je: Jadrata, drobna deklica, vsa srčkana, sladkorna kakor bombonček, bela kakor je lilida beda. Vse to je gospa Gabrijelčičeva podala z neverjetno lahkoto, rekel bi: skoraj igraje. Videtd pa ji je, da je šla več ali manj svojo pcnt, ki se je precej ločila od potd ostatega ansambla. To ]e pač razumljivo! G. Jan ji }e bil pravd Peter; v svoji vlogi je včeraj briTjjirail. Poudaril bi še, da ie ga. Gabrijelčičeva glasovno bila malce preslabotna. Nemara bi se to moralo pripisati dokaj mamjšdm teatrskam prostorom v Mariboru ia Ptuju, kjer je do zdaj nastopala. Obisk je biil izredno dober, publika zedatke. mxmm)nonooooDoOedipus rex> (prvič v Jugoslaviji). Ii ljubljanske drame. Drevi, v četrtek se bo igrala Bergmannova komedija >Noblova nagrada«, v soboto bo prva repriza Čapkove komedije 'Stvar Makropoliisr, v nedeljo j»a je na vrsti Novačanova zgodovinska drama vllerman Celjski.« «Robert in Marijana* na mariborskem odru. Mariborski marljiivi ansambl pripravlja Geraldyjevo krasno igro f Robe rt in Marijana*, ki je imela lansko sezono velik uspeh na večini jugoslovenskih odrov. Premijera bo že v soboto 27. t. m. Caspar Cassado bo igral na svojem feli-stovskem koncertu v petek, dne 26. t. m. naslednje skladbe: Fresoobaldi: Toccata; Bo-cherini: Adagi e Allegro; Grieg: Sonata op. 86; Beethoven: Varijacije na Mozartov tema; Granados: Intermezzo; Moszkowski: Guitar-re; Dunkler: Caprice hongrois. Pri klavirju ga. Berta Jahn-Beer. Španec Cassado je eden najbolj znanih evropskih virtuozov in vsa največja mesta na kontinentu visoko cenijo njegovo umetnost in virtuoznost. Cassado je znan po svoji izrazito modemi tehniki in neizmerno občuteni kantileni, ki jo prav čarobno izvablja iz svojega instrumenta. Pred- prodaja vstopnic v Matični knjigarni. V Mariboru bo njegov koncert drevi, v četrtek. Gostovanje Burgtheatra v Zagrebu. Dunajski Burgtheater bo tudi letos gostoval v Zagrebu in sicer z dramama »Minna von Barnhelm» in «Strahovi». »Faust« z gospo Vilfan-Kunčevo in g. Križajem. Drevi v četrtek se bo pel v ljubljanski operi Gounodov sloveči >Faust<. Vlogo Margarete ima ga Zinka Vilfan Kun-čeva, vlogo Mefista pa g. Josip Križaj kof gost. V naslovni vlogi nastopi g. Banovee. Dalje poje ga Poličeva, gdč. španova in gg. Janko in Perko. Plesne točke je naštudirai g Golovin. Dirigira g. kapelnik Balatka. Predstava je za abonente D. Nova drama Milana Begoviča »Diogenes«, ki se bo v kratkem vprizorila v hrvatskem gledališču v Zagrebu, izide prihodnje dni v založbi Društva hrvatskih književnikov v Zagrebu. Nov literarni list v Zagrebu. Hrvatski književnik dr. Slavko Jezic bo začel izdajati mesečnik za literarne informacije »Književni 'životc, ki naj vodi bibliografijo in seznanja naše ljudi s književnim življenjem inozemstva. Obeta tudi slovenske prispevke. Literarni večeri in matineja v Pragi. Klub modernih založnikov v Praai napoveduje ciklus literarnih večerov in matinej, na kaiterih se bodo brali odlomki spisov modernih ieikih pisateljev, uvodno besedo pa bo imel kak kritik ali esejist Tu bodo laihko nastopali tudi mladi pisatelji, ki še niso izdiaflfi svoiih spisov in se take podvrgli prvi javni »fpreizikir&nji« pred občinstvom. Sadje in bob v Selcah Škofja Loka. 24. oktobra V nedeljo so praznovali v Selcah »bob« tar ob tej Priliki povabili znance oa staro domačo »Javnost, na žesnaaje ia obenem prirejeno sadno razstava Reči moram, da so se gospodhije kar najbolje postavfle a bobom in štruklji. zaostali pa tudi sadjarii niso z izredno lepim sadjem, kakršno sem na letošnjih ljubljanskih sadnih razstavah zaman iskal. Sadjarstvo ima ▼ dolinah, ki se stekajo v Škofjo Loko, staro zgodovino enako Ko-krnionovim žegnom, začrnelim podobicam, ki datirajo Je iz časov Visoške kronike. Zato ni čuda, da se tam dobe sorte, ki bi jih drugod in v novejših pomologiijah zastonj iskali. Razstav« se ie udeležilo okrog 70 kmetov s preko 300 vzorci jabolk, od katerih ima vsak večje množine sadja na prodal. Ker ni danes sadjarstvo zaradi nastalih težkih razmer samo lokalnega pomena, da se sadjar s sadjem in lepo zbirko postavi, v svoji preprostosti pa ne ve, kako bi to izrabil, smatram za potrebno interesente opozoriti na Selško doKno. kjer je letos nasproti drugim krajem izredno ugodna sadna letina. Tozadevne informacije daje Sadjarska podružnica v Selcah pri Škof j i Loki. L. V črni okvir Pod tem naslovom je priobčil »Slovenec« 4. t. m. nesramen in žaljiv napad na učitelja Germeka tn Šmajdeka in na učiteljico Bukovčevo. šolski upravitelj Ger-mek ie vložil tožbo proti »Slovencu« odnosno proti odgovornemu uredniku g. Ter-seglavu, ki pa je v svesti si težkih kazenskih posledic in denarnih stroškov izdal pisca dotičnega članka. To je g. Aleksander Jeločnik. učitelj v Št. Vidu nad Ljubljano, znan pristaš SLS in vnet Slomškar. Za »čini okvir« bo sedaj odgovarjal pred sodiščem g. Jeločnik in bo nosil tudi vse zle posledice. Stoletnica znanega slovenskega podjetja Mokronog, 24. oktobra Redek jubilei bo obhajala dne 27. t. m. tovarna usnja Franceta Pence v Mokronogu. Leta 1828. dne 29. oktobra je kupil Andrej Penca, stari oie sedanjega posestnika. od gospe Josipine pl. Vitalis posestvo. na katerem se je naselila rodbina Penca in začela z usnjarsko obrtjo. Seve je bil začetek skromen. En pomočnik in en vajenec sta obdelavala kože; a že v par letih se ie obrat povečal. Pet delavcev se je naselilo v delavnici in Pencovo usnje je bilo kmalu znano po vsej Dolenjski. Na sejmih ie bil glavni promet. Leta 1856. ie prevzel delavnico stari Franc Penca ter izdelaval vse na roko. Bil je znan daleč okoli; vse ga ie poznalo. Zadovoljen je b.l z obrtjo in je ni posebno povečal. Ni na bil zadovoljen sedanji posestnik! Znanje, ki ga je pridobil v tovarnah na Dunaju. na Češkem, v Švici, v Nemčiji, posebno v Hamburgu, je hotei dobro porabiti. Stroj za strojem ie-Priromal v novo zidano tovarno, vse ie gonila lokomobila. Po požaru 1. 1911 je tovarna zrastla večja in obširnejša in velika nova lokomobila ie začela vršiti obrat. Kakšen napredek od leta 1899.. ko je sedanji lastnik prevzel tovarno. Zdaj ie tovarna opremljena z najmodernejšimi stroji, zmore vsako delo. konkurira v finesi in kakovosti blaga tudi z inozemstvom Nad 50 delavcev posluje ob strojih; vsa tovarna ie električno razsvetljena in te dobrote je deležen tudi trg Mokronog. Izdelki so znani po vseJ naši državi, pa tudi v inozemstvu so priljubljeni. Ob stoletnici vlada splošna želja, da bi podjetje še nadalje cvetelo. Saj je Dolenjska že itak revna na industriji. Naj bi jo vsi činitelgi podpirali, da bo lahko redila otroke svoje grude. Ravno Pencovo podjetje daje lep dokaz, kako se lahko gospodarsko dvigne Slovenec, ki je priden ln podjeten. lllb Zaradi nesrečne ljubezni... Jesenice, 24. oktobra Snoči po 22. uri se je zastrupila z lizo-lom 20-letna Hilda Peklarieva. hči uglednega gostilničarja in posestnika. Ko so se domači ravno odpravljali spat. so čuli iz Hildine spalnice vzdihovanje in klice na pomoč. Prihiteli so hitro na mesto nesreče ter našli mladenko, ki se Je vila v strašnih krčih. Poklicani zdravnik dr. Viktor Marčič je prihitel takoj, da bi nesreč-nici mudil pomoč, toda ves napor, da bi ji rešil življenje, je bil, žal, brezuspešen. Pokojna Hilda. simpatično dekle, v cvetu mladosti, je dovršila z dobrim uspehom meščansko šolo na Jesenicah in je obiskovala tudi trgovsko šolo v Ljubljani. Motiv samomora je domnevno nesrečna ljubezen. Naj bo pokojnioi žemljica lahka, ugledni otbitelji pa naše iskreno sožalje! Na sledu drzni vlomiski družbi Ljubljana, 24. oktobra V poznih nočnih urah. ko ponehava po mestu promet, prično prhutati iz ulice v ulico črne sence, ki se plazijo okrog oglov hiš. utonejo v vrtovih aH pa se potegnejo čez razna hišna dvorišča. Med tem. ko stanovalci v hiši spe najslajše spanje, za-škrta v teh ali onih vratih vetrih in se zgane prihuljena postava, ki smukne po stopnicah, se splazi v podstrešja ali celo v premalo zavarovano stanovanje. K tej ali oni branjevski baraki se privije v krogu luči čudovito s tesnjena silueta, plane za njo še druga ali tretja; čuti je za hipec trganje desk. trenutno se posveti skromna lučka in čez čas zapuščajo iste sence barako oplenjeno. Ljubljanska tatinska sodrga Je vedno na poslu. Rekrutirajo se tatovi po večini iz tujcev, ki prihajajo in odhajajo. Javna varnost je pri nas močno pomanjkljiva in se izmed neštetih tatov ujame na limanice le skromen procent. Kakor že iavlleno. je bil izvršen minulo soboto vlom v branjevsko barako Habun-kove v Kolodvorski ulici. Storilci so se mudili v baraki gotovo celo uro in se ob dobri zalog vedli prav prešerno, kar ie bilo razvideti iz položaja, ki so ga zapustili. Odmeglili so v noč po isti poti, kakor so prišli, ter -stresali na poti razne slašči- ml in oostona z nlo fako enostavno kalti ALADD1N SVETILKA le tako sisurna. ker se io lahko uporabila brez vsake nevarnosti Gori z 94% zrakom tn 6% petroleiem in dale močno enakomerno in stalno svetlobo od 80 s vet Gori brez duha dima in s al gori brez šuma in pumpati potrebno ni le sigurna proti požaru in nlena materiinlna uporaba le trikrat maniša od ostalih drnvih svetilk. Zahtevalte prospekt od .. „4laddin-svetilk" Gen. zast BARZEL D. D. SUBOTICA Varujte se pred slabimi Imitacilamif ce, k3 so jih našli naslednje jutro policijski organi. Kakor znano. Je Ljubljansko polje med Šiško in Dravljami v zgodnjih jutranjih urad rado zelo živahno. Tam se zbirajo v temnih nočeh po izvršenih tatinskih poslih najdrznejši lopovi, ki se potem goste v družbi razkričanih žensk. Policija je prišla v poslednjem času na sled raznim takm tipom, ki dormijejo tam gori. V ono smer so jo udarili takrat tudi vlomilci, ki so Izpraznili barako Haibunkove. Na dogovorjenem mestu so se našli s tremi ptičkami, ki so jih povabili s seboi v neki skedenj poleg Dravelj, kjer so se nato v prelepi vzajemnosti gostili vso noč. Navzlic temu pa ie ostalo zjutraj še dosti raznega blaga, ki so ga zakopali v seno. Pred svitom se ie zlikovska druščina zopet razšla, nakar sta dva dolgoprstnika, Mirko S. ter neki Ivan ostanek nakradenega blaga hotela prenesti v drugo skrivališče Ponj sta prišla šele včeraj ponoči ter ga popolnoma brezskrbno naložila Uam-ma< zanesljivo. * Samomor na železniškem tiru. V torek popoldne je doslel neznana ženska izvršila samomor na železniškem tiru med Siskom in Capragom. Kakor očevidd poročajo, ie neznanka, ko se Je bližal osebni vlak, ki je vozil proti Beogradu, planila iz bližnjega grmovja ter se vrgla na tir. Kolesa stroja so Jo grozno razmesarila. Ostala Je na mestu mrtva. štartalo na prostoru »Ilirije« tudi četvero modelov izven konkurence, ki naj veljaj« predvsem kot vzor, kako treba model graditi, da dosežemo največje uspehe. Vstopnina znaša za odrasle za sedež na tribun* Din 5, za stojišče 3 Din, za otroke za stojišče 1 Din Na igrišču »Ilirije« se od 10. naprej vrS koncert vojaške godbe, na kar občinstvo še posebej opozarjamo. n* SJSU »Preporod«. Danes ob 18. bo sestanek vseh interesntov, ki mislijo obiskovati češki tečaj. Sestanku bo prisostvoval poleg učitelja g. Votave tudi čsl. konzul g. dr. Resi, ki bo imel kratek govor osvobojenja. Sestanka naj se vsi udeleže, ker se bodo sestavili tudi oddelki ln se do-ker se odo sestavili tudi oddelki in se določil čas. — Odbor. Poceni toda dobro žepno uro si nabavite po ilustriranem brezplačnem ceniku urarske veletvrdke Anton Kiffmann Maribor 36-b u— Odbor SJSU. »Preporoda« poziva svoje člane, ki so se javili za obiskoviiije češkega tečaja, da se udeleže sestanka, ki se bo vršil danes ob 18. uri v Naprednem dijaškem domu. Sestanku bo prisostvoval češkoslovaški konzul dr. Resi. Ker bo to obenem proslava lOletnice samostojnosti bratske češkoslovaške republike. poiiva odbor, da se članstvo sestanka sigurno udeleži. *M1 u— Ugotovitev. Gosp. Pran Zottmann, služitelj dTŽ. žel. v pok., nas kot bivši blagajnik bivšega I. Splošnega podpornega društva uradnih slug prosi za ugotovitev, da ni imel nič skupnega z malverzacijami, zaradi katerih je bil te dni obsojen bivši tajnik Gregor, o čemer je »Jutro« poročalo 18 t. m. Zveza kulturnih društev v Ljubljani priredi s sodelovanjem kulturnih in nacčjonalnih društev proslavo lOletnice osvobojenja v soboto 27. oktobra 1928. SPORED: Ob pol 20. uri: Odhod manifestajntov na čelu z godbama žel. društva »Sloge« in Sokola I. iz Šiške tn Tabora ter sprevod po ljubljanskih ulicah do Kazine. Ob 20. uri: Zbor pred Kazino, kjer govori predsednik ZKD g. direktor A. Jug. Nato povorka skozi mesto. Ob pol 21. uri: Pozdrav zastopnika mestne občine raz balkon mestnega magistrata. Nato povorka na Tabor. Ob 21. uri: Slavnostna manifestacija v Sokolskem domu na Taboru. 1.) Hiimna, igra orkester Sokola I. 2.) Slavnostni govor, govori ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc. 3.) F. Juvauec: »Slovenska zemlja«. — F. S. Vilhar: »Slovenec, Srb, Hrvat«, pojejo združeni ljubljanski pevski zbori. 4.) Deklamacije mladine. 5.) »Jugoslovenski biseri«, igra orkester Sokola I. 6.) Zaključek. Po manifestaciji prijateljski večer. ' Vstop prost. * Cepljenje proti škrlatici. Iz Sarajeva poročajo: Epidemija škrlatice se v našem mestu vedno bolj širi. Minulo nedeljo so ugotovili petnajst novih obolenj in en smrtni primer. Število obolelih znaša sedaj 87. Vse ljudske šole so zaprte. Mestni fi-zikat je odredil, da se otroci cepijo s serumom ameriškega zdravnika dr. Dycka. ITO — zobna pasta najboljša! * Pri želodčnih In črevesnih težkočah, slabem teku, zaprtiu, napetosti, zgagi, oslabelosti, bolečinah v čelu. slabosti v želodcu povzroča 1—2 časi naravne gren-čice »Franz - Josef« temeljito izpraz-njenje in čiščenje prebavljenih snovi. Izjave raznih bolnic in klinik nam pričajo, da uporaba grenčice »Franz-Josef< zelo uspešno in olajševalno vpliva na zelo bolne ljudi. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah ;n špecerijskih trgovinah. * Vsakomur, ki potuje r Zagreb, se priporoča novootvoriena, okusno opremljena restavracija »Valjak« (štajerska vina), Ma-rovska ulica 10, v prelazu kina »Balkan«. Velika izbira najboljših štajerskih vin ter >borna kuhinja. Lastnik Giuro Valjak, .9-annvireli mariborske Grajske kleti. 2012 * Volnene nogavice ln pletenine v veHiki izbiri se dobijo pri tvrdki Karel Prelog v Ljubljani. 285 * Živlnorefci, razkužujte s Saneollnom! Glej inserat! 19*2 * Tovarna Jos. Relch sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev. * 1 kotlina »ErtiRNUM«, glavna zaloga za lugoslavijo pri J. Medved, manu- u— Nesreča na lovu. Preteklo nedeljo so lovili v lovišču Dolsko pri Ljubljaai ljubljanski puškar g. Sevčik in njegovi lovski prijatelji kljunače in jerebice. Pri odda i strelov na jerebice se je g. dr. J&iočmku, podpolkovniku v P., pripetila neljuba ne. srtča, da je bi! g Sevčik zadet od dveh šiber v čelo in v nos, od nekaj šiber pa v roke. Na srečo je bila nesreča !z mala, ker je g. Sevčik po lahki operaciji v bolnici ostal v domači oskrbi. Prvotte vesti o večji lovski nesreči v Deškem so se izkazale za prerane in tendjn-''1 n*. faktura. Iz LinMiane 185 u— československ* Obec t Lublanl. Po- Fad oslav narodniho svatku, 28. fijna: V so-botu, dne 27. fijna o čtvrtč hodine odpoled-ni Škohi oslava s loutkov^m pFedstavenim na Taboru. V nedeli, 28. t. m.: dopoledne recepce na Konsulžte Ceskoslovenskč Re-publiky v Lublani, ku kterčž isou zvini všichni čechoslov£ci, odpoledne o čtvrtč čai Ceskoslovenskd Obce »Zvezda« s progi amem, večer o osme slavnostni akademie Jihoslovansko - Ceskoslovenskč Ligy v Lublani, ve dvorane »Kazina«, pod protekto-ratem starosty mesta Lublane dra. Puce. u— Demokratski akademski klub »Jugoslavija«. Danes zvečer točno ob 20. bo v Kazini članski sestanek. Predaval bo narodni poslanec g. dr. Gregor Žerjav. Vabljeni samo člani. i— Poročil se ie v nedeljo g. Jože žab-Jak z gdč. Maiči Debevčevo. Sokolskemu paru iskreno častitamo! 2042 u— Tekmovanje modelov aeropianov v Ljubljani. V nedelio od 10. do 12. dopoldne priredi Aero - klub, ako bo vreme ugodno, za svoj naraščaj tekmovanje modelov -aeropianov na športnem prostoru »Ilirije«. Modeli aeropianov, ki so Jih zgradili dijaki, so zmožni samostojnih letov na večje daljave, kar bodo tekmovalci dokazali v nedeljo. Posebno zanimiva bodo dviganja modelov z lastno močjo v višavo ter leti v daljavo. Poleg tekmujočih modelov bo jmmmim; H H N M H H N N M H KINO IDEAL Na splošno željo občinstva veliki film razkošja in tajinstve-nosti Indije (Vestalka Gangesa) Najboljši igralci. Krasna vsebina. •Predstave ob 4., %(>., y,8. in 9. H * N N M H b M u— Drobna policijska kronika. Pred-sinočnjim je dala povod javnemu zgražanju znana vlačugarica Marija K., ki je bila še le pred nekaj dnevi izpuščena iz zaporov in izgnana iz Ljubljane. Marička se je takoj zopet vrnila v mesto in se v neki gostilni v Kolodvorski ulici takoj upijanila, da je pozneje na Miklošičevi cesti obležala na mokrem tlaku. Na poziv stražnika, naj se dvigne in oddide z njim. je pričela kričati ter brcati okrog sebe, da so jo morali slednjič odpeljati z mesta v »zelenem Henriku«. — Prijeti sta bili dalje v Kolodvorski ulici še dve močno okajeni tajni prostitutki Pranja Z. ter Mici L. — Zaradi soudeležbe pri pretepu je moral v zapor tudi neki Ivan M. V ostalem so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 2 tatvini oblek, 1 pretep na ulici, 1 telesna poškodba, 3 primeri kaljenja nočnega miru, 2 primera nedostojnega vedenja, 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 1 prekoračenje policijske ure, 1 ogenj (v Hrastju), 8 prestopkov o zapiranju trgovin, ter 23 prestopkov cestno- poticijskega reda. u— Zopet požar v ljubljanski okolici. Kakor na Gorenjskem, sc vrste požigi tudi v ljubljanski okolici. Pred nekaj dnevi je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Dolničarja v šmartnem. Pred snoč-njim pa ie nekdo zažgal kozolec posestnika Valentina Peterce med Hrastjem in Sne-berji nedaleč od Šmartna. Kozolec je pričel goreti nekako ob 19 30 ter ie bil naenkrat ves v plamenu. Ogenj so ljudje, stanujoči v obližju kozolca, kmalu opazili, hiteli na kraj pogorišča ter skušali KINO „DVOR" TeL27» Danes na splošno sahtevot ,QUO VADIŠ?« Po mianem romanu H. Sienkiewieza Emil Juniags, Alfeng Fryland. Oba dela naenkrat 1 — Dveurne predstave. Nova izdajal Ob 4^ 7. in 9. uri. požar omejitt Seveda je biJ o nesreči tako) obveščen posestnik Peterca sam. Na pomoč so prišt tudi gasilci lz Šmartnega in se je združenemu naporu vseh posrečilo ogeoj omejiti in ga popolnoma pogasiti. Ogenj je napravil Peterci škode okrog 5700 Din, ker je pogorela poleg kozolca samega tudi večja množina ajde. Prebivalstvo v Hrastju ter okoliških vaseh je zaradi vrstečih se požarov zelo razburjeno, ker je prepričano, da zažiga neznan hudoben človek. u— Reševalni avto v reperatuit VelikB reševalni avto ljubljanske reševalne postaje se je predvčerajšnjim nekaj pokvaril in so ga morali oddati v popravilo. Avto je v svoji službi v Ljubljani prevozil skupno že okoli 50.000 km in se je močno obrabil. Sedaj bo treba avto temeljito popraviti oziroma nadomestiti neke stare dele z novimi. Za čas popravila je stopil v akcijo zopet stari dvovprežni voz, ki pa avtomobila nikakor ne more nadomestiti. Bilo bi zatorej umestno, da si mestna občina nabavi še drugi reševalni avto. u_ Avtomobilov ples. Predsinočnjim okrog 19. se je nudil pasantom na oglu Miklošičeve ceste in Dalmatinove unče izredno zanimiv prizor, ki bi pa skoro postal v svojih posledicah tragičen. V omenjenem času le privozil po Miklošičevi cesti po mokrem tlaku eleganten avto. k? ga je hotel Šofer v največjem diru obrniti v Dalmatinovo ulico. Na mokrem tlaku pa je avto nenadoma odskočil na hodnik in se večkrat zasukal okrog svoje osi, na kar je odskočil zopet nazaj na cesto. Šofer, ki je očividno imel veliko prisotnost duha, je motor hitro ustavil, ugasni! luči, nato pa motor zopet sprožil in pognal vozilo v največjem diru naravnost po Miklošičevi cesti, da se tako izogne radovednosti zbira-jočih se množic. Miogi ust je Ene so slabe, druge predrage. — Nogavice, ki so trpežne, lepe in zelo poceni so one iz trgovine A. PRESKER na Sv. Petra cesti. u— Danes četrtkov večerni plesni tečaj šole Jenko v balkonski dvorani Kazine ob 20. zvečer. Nove prijave se sprejemajo istotam 2053 u— Redna plesna vaja družabnega odseka trgovskih nameščencev bo danes ob pol 20. v veliki dvorani hotela »Union*. 2054 lz Maribora a— Prihod češkoslovaškib Sokolov skozi Maribor. Z včerajšnjim brzovlakom se je pripeljala v, Maribor delegacija češkoslovaškega Sokola i z Brna in Prage, ki je na potu v Sofijo. Sokolski župi v Pragi in Brnu sta namreč pokroviteljici inozemskih čeških sokolskih društev v Sofiji, Rušču-ku in Gorenji Orehovicj ter sta sklenili, da jih obiščeta ob priliki 10-letnice obstoja češkoslovaške republike. Delegacijo tvori 22 članov. Vodi jih brat Friedrich. Znani sokolski delavec Stčpanek bo odpotoval za delegacijo jutri. Na potu v Sofijo se bo delegacija ustavila v Beogradu. V Sofiji se bo udeležila svečane akademije in položila venec na grob neznanega junaka. V domovino se bo vračala delegacija 4. novembra Preko Maribora. Na kolodvoru je delegacijo sprejelo predsedstvo JCL z dr. Pivkom, dr. Reismanom in tajnikom inž. Lebnom. Gostje so se dalj časa pogovarjali z njimi in bili vzradoščeni uad lepim sprejemom. a— Obisk češkoslovaškega konzula. V soboto 27. t m. bo prišel v Maribor češkoslovaški konzul v Ljubljani dT. Resi s popoldanskim tržaškim brzovlakom. Obiskal bo češkoslovaško dopolnilno šolo, zvečer pa se bo udeležil širše seje JČL v Grajski kleti. a— Ljudska univerza v Mariboru. V petek, dne 26. oktobra, se bo predvajal v kinu »Apolo« biteresanten higijenski film »Boj proti kozam in osepnicam«. Uvodno predavanje bo imel oblastni referent dr. J u r e č k o. Prva predstava je za mladico ob 4. popoldne. Druga predstava ob 8. uri zvečer a— Zatvoritev Južnega dela Mlinske ulice. Zaradi regulacije Tattenbachove ulice bo Mlinska ulica med železniškim podvo-ztm ceste Ob brodu in Prečno ulico od četrtka 25. t. m. za nekaj dni za vozovni promet zaprta. a— Koncert čellsta Cassada v Maribora. Danes, v četrtek, bo igral v veliki dvorani Uniona v Mariboru slavni Španec, čelist Caspar Cassado. Tako slavnega umetnika Maribor še ni slišal in zato vlada za koncert veliko zanimanje. Iz Maribora bo odpotoval v Ljubljano in Zagreb, kjer bo koncertlral v petek, odnosno soboto. a— Neznan samomorilec. Včeraj zjutraj je naše! čuvaj mestnega parka na tako zvanom Rožnatem gričku v Mariboru obešenega nekega 70-letnega starčka. Njegove identitete še niso ugotovili. V beležnici, ki so jo našli v samomorilčevem žepu, sta bitj dve imeni: Matevsž Drofenik in Fran Zimmer. a— Drava Je narastla. Drava ie zarad1 velikega deževja občutno narastla v svojem gornjem toku. Prebivalstvo se boji poplave, kakršna je bila lani in predlanskim v tem času. UAfia,! Iz Celja e— V nedeljo bo priredila KDK ▼ Celju Veličastno manifestacijo, za katero vlada po vsej Sloveniji veliko zanimanje. To bo največje politično zborovanje v Sloveniji. Kleriikalcl so sklicali za isti čas v nedeljo shode v raznih občinah celjske okolice. S tem hočejo samo preprečiti, da bi njihovi pristaši ne prišli na veličastno manifestacijo KDK ln slišali strašno obsodbo sedanjega režima. S tem samo kažejo svoj strah in delajo obenem najboljšo reklamo za shod KDK v Celju. e— Ljudskjo vseučilišče. V ponedeljek bo predaval v prostorih meščanske šole gosp. Ludovlk fifeigel, voditelj telefonske sekcije v Celju, o radiofoniji. e— V bolnici sta umrla petletni Slavko Pojmič^ ki je podlegel težkim opeklinam, ln 351etnt Jože Hadam iz Zetal. 4. »Gamma« je tudi od zdravnikov pri poznano zdravilo. Iz Kranja r— Velika narodna proslava. Domače Sokolsko društvo bo priredil stanjena meščanska šola. Bilo je pač že po* trebno, da se enkrat uredi to pereče vpra* šanje. Poslopje vpije po renoviranju. Iz Zagorja z—• Nedeljska tombola Kola jugoslo* venskih sester se je vršila ob obilni ude* Iežbi občinstva. Gmoten uspeh je zado= voljiv, kar bo gotovo v korist plemeni* temu delu, ki ga vrše naše Kolašice z 'vso požrtvovalnostjo. ^ Iz Litije i— Pojasnilo. Naše nedeljsko poročilo o neobičajnem nakupu stavbišča za litijski Sokolski dom je treba pojasniti v toliko, da se vsa zadeva tiče Sokolskega doma v &m4Ttnem in ne v Litiji, kjer imajo že svoj dom. Dopis je prišel iz Šmartna in ne iz Litije. Toliko v pojasnilo sokolski javnosti, da ne bo mislila, da si bo zidal litijski So* kol r drugi dom. i— Vprizoritev «Charleyeve tetke». V nedeljo je igralo naše Sokolsko gledališče zabavno «Charleyevo tetko». Igra je do* segla popoln uspeh in bi bilo želeti, da se ponovi. Naslovno vlogo je glumil g. Tišler, režija pa je bila v spretni roki g. Pečnika. Ne mučite svoie dece z ribjim oliem temveč ji dajte »Jemalt« se more dajati v vseh slučajih, kjer je potrebno dajanje ribjega olja. — Doibiva se v vseh lekarnah v malih in velikih zavojčkih. Iz Novega mesta n— Himen. Poročil se je g. dr. Davorin Gros z gdč. Jelco Dularjevo. Mlademu na* prednemu paru čestitamol n— Dramski odsek Sokola bo v kratkem vprizoril «Kalensko svatbo®. n— Karambol motocikla z avtomobilom. Pri kilometerskem znamenju 76.03 je zavo« zil motociklist g. Jos. Magjar iz Zagreba v avtomobil veletrgovca g. Adamiča iz Kra* nja, ki ga je šofiral šofer Krešimir Oma* hen. Motorno kolo je z vso silo zadelo ob blatnik in se občutno poškodovalo. K sre* či rno ociklist ni bil ranjen. Lastnik avto* mobila trpi okoli 300 Din škode, motocik* list pa več tisoč dinarjev. n— Pretep. Ob priliki fantovskega veče* ra p>ri Kužniku se je vnel prepir med fan* ti iz Trebnjega in dvema izzivačema, ki Ea »ta jo slabo izkupila, ker je eden do» il močan udarec po glavi, drugi pa po če* Ijusti, da mu j« iznadlo umetno zobovje. Zadevo ima v rokah orožništvo. Sokol Bratje in sestre! Dne 28. tm. bo slavil bratski češkoslovaški narod desetletnico svojega narodnega osvobojenja in osnovmaia lastne svobodne države. To le največii praznik bratskega češkoslovaškega Sokolstva. ki ga mora tudi naše Sokolstvo z vso slovesnostjo praznovati. Kajti ta dan le tokratu tudi dan našega osvobojenja, znanilec uiedinjenja Slovencev, Hrvatov ln Srbov. Navodila o internih društvenih proslavah so dobila društva v posebni okrožnici. JCliga v Ljubljani bo priredila v nedeljo, 28. t m. v veliki dvorani Kazine slavnostno akademijo v proslavo praznika desete obletnice. Starešinstvo sokolske župe Ljubljana poziva članstvo vseh bratskih ljubljanskih društev, da se te akademije v čim večjem številu udeleži ter tako tudi iavno manifestira svojo liubezen do bratskega češkoslovaškega naroda in svoie svečano razpoloženje ob tem velikem prazniku. Točnejši program akademije JČlige bo razviden iz dnevnega časopisia. Za Sokolstvo predpisana temna civilna obleka z znakom. — Zdravo! — Starešinstvo sokolske župe Ljubljana._ Proslava 28. oktobra, dneva obletnice osvobojenja Cehoslovakov bo letos po So-kolstvu osobito lepa. Teden poprei se bo udeležila vsa sokolska mladina iz vseh praških sokolskih društev Dohoda na grob Tyrša in Fugnerja na praškem pokopališču in položila nanj gomilo cvetja in zelenila. V soboto 27. oktobra proslave vsa društva interno, v nedeljo pa prirede vse praške sokolske godbe najprei budnico do Pragi, nato pa se udeleži i Sokolstvo pozdrava in sprevoda z vojsko po Praži. Udeležba ie obvezna za članstvo in naraščaj v slavnostnih krojih, vse župe moraio poslati prapore v Prago, praške župe in društva pa morajo nastopiti z prapori Na vseh voglih praških hiš bodo ponovno viseli zgodovinski plakati iz leta 1918. ki pravilo: »Sokoli! Zberite se po telovadnicah! dr. Scheiner<. Šport HAŠK (Zagreb) : Ilirija V nedeljo 28. t. m. gostuje v Ljubljani na športnem prostoru SK Ilirije dolgolet* ni prvak Zagreba Hrvatski Akademski Sportski Klub (HASK), brez dvoma eden najodHčnejših predstavnikov jugoslcven* skega športa. Zavezal se je nastopiti proti Iliriji s kompletnim I. moštvom, v kate* rem igra cela vrsta reprezentančnih igral* cev JNSa, oziroma Zagreba in o katerem je znano, da igra najlepši nogomet med vodilnimi klubi naše države. V času, ko so gostovanja priznano do* brih nogometnih moštev postala pri nas silno redka in ko celo jesensko sezono okupirajo manj zanimive domače prven* stvene tekme, bo naša športna javnost go« tovo z veselje.^ pozdravila gostovanje re* nomiranega zagrebškega kluba, in to tem* Bolj, ker je HAŠK pri nas vedno posebno dobrodošel in posebno priljubljen gost Zadnjikrat sta se Ilirija ie HASK se* stala lani v državnem prvenstvu; srečanje je končalo neodločeno 1 : 1. SK Ilirija (nogometna sekcija). — Da* nes, v četrtek točno ob 15 30 trening I. moštva in rezerve. Vsi in točno! « SK Ilirija. (Službeno.) Razdelitev od* borniške službe na športnem prostoru med 25. in 30. t. m. je naslednja: četrtek 25 te* ga meseca g. Cimperman, petek 26. t. m. g. Derž.i, sobota 27. t. m. g. Kramaišič; nedelja 28. t. m. g. Rotar, ponedeljek 29. tega meseca g. Baltesar, torek 30. t. m. go* spod Berdajs. Gg. odborniki, ki 9o na do* ločeni dan morda zadržani, se naprošajo, da sami preskrbijo namestnika. — Ta; ik. Jeseniški šport. V nedeljo popoldne se je vršila na igrišču jes-niške Edinosti Ie* tošnja odločilna nogometna tekma med domačima kluboma Edinosti in Bratstva, ki je ' ončala v razmerju 5 : 1 v korist Edi* nosti. Oba kluba sta postavila na igrišče svoje najboljše igrače, tako da je bila bor* ba zelo ostra. P.ireuitev je bila p; - ' c' bro obiskana ter se je publika topot prav dostoj > zadržala, izvzemši mladino. Za Biatstvo je zabil edini gol R 'Ttmuller v 30. min. drugega polčasa. Glavna skupščina JNS. K našemu po« ročilu j ooteku glavne skupščine JNSa, ob* javljenem v včerajšnji številki doznavamo naknadno, da ni točna vest, po kateri bi bi* li glasovali za izpremembo § 17 vsi zastop* niki ljubljanskih klubov, kakor izhaja iz naše stilizacije. V resnici je od 28 klubov LNP glasovalo za predlog 15, proti pa 9. En klub ni bil zastopan, enemu se pove* rilnica ni priznala, eden pa ni glasoval. Omeniti treba še, da se je od naših stva* ri razpravljalo o verifikaciji igrišča SK 2e* lezničar v Mariboru tudi za prvenstvene tekme in je skupščina po tozadevnem re* feratu zastopnika SK Železničar predlog o verifikaciji skoraj 9oglasno sprejela. Primorje (plavalna sekcija). Seja sekcijskega odbora se vrši jutri v petek ob 18.30 v klubovem tajništvu, katere naj se udeleže naslednji gg.: Marc, Cek, Kovačič F. in O. Tuma 0., Sketelj I. in II., KodTan, černič. Dnevni red: 1.) čajanka, 2.) delo sekcijskega odbora pozimi, 3.) podsavez* na skupščina. Točno in vsi! — Tajnik. ASK Primorje (centralni odbor). Na* daljevanje rednega občnega zbora bo danes ob 20. v dvorani Kmetijske družbe, Turjaški trg. — Predsednik. Dooisi TOLSTI VRH PRI GUŠTANJU. Zanimanje za shod Kmečko-demokratske koalicije v Celju je tukaj zelo veBko. T udri iz oaše in sosednjih občin Mežiške doline bi se udeležite lepo Število kmetov ia delavcev tega shoda v Celja, ko bi bile boljše prometne tvvze. (Po shodu bi se ist > dan ne mogi vrniti.) Mistiki se je ie tudi na avtoomnrbus in se je za taiko vožnjo priglasijo 16 ljudi, toda taka vožnja od tukaj do Celja je m no 20 predraga in je niti manj premožni kmetije ne hi mogli plačati, kaj šele delavci. Kaj ko bi naš č. g. dr. Korošec dali poseben vlak za na-j zag — interesentov bi bilo dovolj? Vsepovsodi ! se čuje tudi želja, da bi našo Mežiško dolino kmalu obiskala poslanca zg. Kramer in Pucelj. Naši ljudje bi jtvova'.na Sokolica in pevka ter tamburašica, gdč. Anica Dretmik, se preseli v službo v belo Ljubljano. Kako priljubljena je bžlia s. Dretnikova, le pokazal poslovilni večer, .ki je biil zelo dobro obiskan in pevci Pevskega m godbenega društva v Guštamju so zapeli v slovo oelo vrsto lepih slovenskih pesmi. — V nedelljo 21. t. m. k uprizorilo društvo rokodelskih pomočnikov veseloigro »Avtomobilist«. Igralci so svoje vloge dobro, nekateri naravnost sijajno rešili in' se je publika zadovoljna kakor malokdaj vračala z igre domov. — Znani Lu-kežev sedem ie bil letos zelo dobro posečan. Luke, katerih je tukaj precej, so prišli na svoj račun. Županu, ki je tudi Luka, je delavska godba zaisvirala ognjevite podoknrice. ŠT. VID - GROBELNO. Vesela Je bila sobota, a živahna nedelja 14. vinotoka, saj smo praznovali v teh dneh dva lepa dogodka. Po plodo-nosnem šolskem in prosvetnem delovanju v tuk. šolskem okolišu se poslavlja od nas vsem draga učiteljica gdč. Tilka Leckerjeva. Tekom 13-let-nega bivanja med nami se k prilagodila kralju ln ljudstvu, za katero j« delovala v krogu narodnih delavcev vrlo in uspešno. V soboto po dopoldanskem pouku se i« zbrala šolska mladima z učkeljstvom v tuk. šoli. Po nagovoru šolskega upraviteJja o pomenu tega dneva, se ji Je poklonila šolska mladina ter )i izročila šopek. Na večer smo se pa se šli v gostilni Nairat, kjer je bil poslovilni večer. Zbrana ie bila velika družba domačinov ia okoličanov ter se je tekom večera razvila prav lepa zabava. Fantje so zapeli podoknico. V imenu Šole io učiteljstva se je v kratkih besedah posloval od tov. Tilke šolski upravitelj Fr. Pogačnik, želeč ji v bodočih dneh pokoja, zdravja, srčne zadovoljnosti in vedrega duha. Slediti je govor podpredsednika tuk. CM podr. g. Narata. Za prijetno razpoloženje je skrbel g. Ivo Ledtndk. — Vinska trgatev v prid naši CM podružnici m javni ljudski knjižnici je bila v nedeljo. Pri občnem zboru podružnice je bil po naaniih poročiMh in objavah dnevnega reda izvoljen za predsednika soglasno g. Ivo Lednik, a mesto THke Leokerjeve kot blagajmičarka učil. Dora Martelanc. Trgatev so poset® sosedje Smarčana, St. Jurčani ta Ponkoviijani. G. Fran Škulij se je v lepih besedah imenom glavne družbe CM poslovil! od. odhajajoče Tilke. V lepi zabavi je potekel večer. VOJNIK je preteklo nedeljo popoldne »užival«. Ciitalniško društvo je uprizorilo dobro uspelega »Senator-ja« v posojilniški dvorani. Vodstvo Je bilo v dobrih rokah, posamezni igradoi pa so se naravnost kosala v skladni, brezhibni igri. Občinstvo toliko da ni jokalo od smeha. Vse priznanje toliki požrtvovalnosti igralcev. Radi bi videli »Senatorja« še enkrat. VRHNIKA. Esperantski klub na Vrhniki naznanja, da se bo vršilo 28. t. m. popoldne rib 3. v gostilni pri »Jurci« predavanje o pomenu in razvoju pomožnega svetovnega Jezika »Espe-rantu«, po predavanju se bodo sprejemali novi člani, nakar se bo pouk pričel po dogovoru s člani. Vabimo vse interesente, ter posebno poudarjamo, da se to predavanje vrši v slovenskem jeziku. Odbor. mesece, tako da znaša dejansko obrestna mera 10%. Tudi drugi 8% kredit, ki ga ie občina leto« dobila preko Bosanske banke v višini 1 milijona dolarjev, bo potekel l. januarja, po katerem roku mora občina plačati 1% provizije na pol leta. Beograjska občina skuša sedaj ta kratkoročna posojila konsolidirati potom dolgoročnega posojila, ki bi ga najela pri Blairovi bančni skupini. Ker je občina prisiljena najeti to posojilo, je jasno, da pogoji ne bodo ugodili. Borze 24. oktobra. Na ljubljanski borzi je bil danes de 'ini promet srednji. Večje je bilo povpraševanje po devizah na Prago, Curih in London. Malenkostno potrebo v devizah na Pariz in Newyork je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Deviza na London se je zadnje dni nekoliko okrepila. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda po včerajšnjem močnem nazadovanju danes zopet občutneje okrepila. Promptna je notirala 431 — 433, trgovala pa se je za december po 440 — 443, za februar po 450 in za februar brez kupona in pro-mese po 416. (V Beogradu se je promptna Vojna škoda okrepila celo na 433.5 — 434.5 napram 425 — 426 včeraj). Investicijsko je bilo zaključeno po 85.50. V bančnih vrednotah so bili zaključki v Poljodelski po 17.5, v Jugobanki po 88.5, v Srpski pa po 151. Med industrijskimi vrednotami se je Dubrovačfc* trgovala po 480, Vevče pa je bilo zaključeno po 112. Trboveljska je notirala nespremenjeno 485 — 495. Devize io valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.8275, Berlin 13.555—13.585 (13.57), Bruselj 0—7.9251, Budimpešta 0—9.9265, Curih 1094.1—1097.1 (1095.6), Dunaj 7.9874—8.0174 (8.0024). London 275.81—276.61 (276.21), Newyork 56.845 do 57.045 (56.945), Pariz 221.25—223.25 (221.25), Praga 168.37-169.17 (168.77), Trst 0—298.25. Zagreb. Amsterdam 22.7975 — 22.8575, Dunaj 7.9874 _ 8.0174, Berlin 13.535—13.585 Bruselj 7.9001 — 7.9301, Budimpešta 9.9115 do 9.9415, Milan 297.138 _ 299.138, London 275.81 — 276.61, Newyork 56.806 — 57.006, Pariz 221.38 _ 223.38. Praga 168.37—169.17, Dunaj. Beograd 12.47375 — 12.51375, Berlin 169.16 — 169.66, London 34.44125 do 34.54125, Milan 37.19 — 37.29, Newyork 709.85 — 712.35, Praga 21.0325 — 21.1125, Curih 136.58 — 137-08; dinarji 12.415 do 12.475. Curih. Zagreb 9.13, Pariz 20.2925, London 25.205, Newyork 519.65, Milan 27.215, Praga 15.40. Dunaj 73.05, Bruselj 72.21, Amsterdam 208.30, Varšava 58.25, Bukarešta 3.19, Sofija 3.75. Efekti. Ljubljana. Celjska 158 — 0, Ljublj kred. 128—0, Praštediona 920—0, Kreditni zavod 175—0, Vevče 110—0, Ruše 260—280, Stavbna 56—0. šešir 105—0. Beograd. Vojna škoda 4335 — 434.5, investicijsko 84.75 — 85.5, agrarne 54.5 — 55. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 431 — 433, kasa 432 — 433, za december 441.5 — 442, za februar 450 — 452, za februar brez kupona in promese 416.5 — 417, investicijsko 85.25 — 85.75, agrarne «55.25 do 55.75; bančne vrednote: Hrvatska 58—0, Poljo 17—17-5, Kreditna 85—0, Hipo 57.5 do 0, Jugo 88 — 88.5. Ljubljanska kreditna 127 _ 0, Narodna 7000 _ 7100, Praštediona 920 — 925, Srpska 151 — 152; industriske vrednote: Narodna šumska 16 — 0, Slaveks 100 — 105. Slavonija 6.5 — 7-5, Drava 530 do 550, Secerana 480 _ 490, Osiješka Ijeva-onica 190 — 220, Vagon 0 — 80, Vevče HO do 112, Isis 23 — 26, Dubrovačka 477.5 do 480, Trboveljska 485 — 495, Union Osijek 300 — 0. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (24. t. m.). Les: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona podnic. Deželni pridelki : Tendenca za žito nespremenjena. Zaključen je bil 1 vag. turščice. Nudi se pšenica (slavonska postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, 80 kg po 302.5 do 305, za november uzaneno blago po 307.5 do 310, za december po 312 o—315 in z* januar po 315—320; turščica: buška, slovenska postaja, navadna tarifa po 365.5 do 370, ameriška »La Plata«, promptna, iaiari-njena, fco Ljubljana po 315-5 — 320; ječmen : baški, 70/71 kg, zdrav, rešetan fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 315 do 317.5; rž: baška, 73/74, uzanono blago, mlevska tarifa, slov. posla ja po 295—297.50; moka: >Og«, fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 430—435; Norosadska blagovna borza (24. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 15 vagonov pšenice, 1 vagon ovsa, 3 vagone moke in 3 vagone otroboov. Pšenica: baška, baška potijska in sremska 250 _ 252.5; ba-naška 245 — 247.5. Ječmen: baški, sremski in banaški, 65 kg 255 — 260; baški, pomladni, 68/69 kg kg 285 — 290. Oves: baški (n slavonski 250 — 252.5. Turščica: baška, za december - ilanuar 260 — 265: za marc - april 287-5 — 292.5; za april-maj 292.5 — 295. Moka: baška «0g> in <0srg> 357.5 — 367.5; *2» 337.5 — 347.5; <5> 317.5 do 327.5; <6» 270 — 280; <7> 250 — 260; «8» 205 —* 215. Otrobi: baški v jutastih vrečah 182.5 _ 187.5; banaški 180 — 185. Dunajska borza za kmetijske proizvode (23. L m.) Navzlic lahnemu zboljšanju inozemskih notaoij je situacija na dunajski borzi ostala nespremenjena. Ponudba jle bila nekoliko slabša, vendar je zadostovala za pičlo potrebo konsuma. Uradni tečaji so ostali nespremenjeni. Dunajski svinjski sejem (23. t. m.) Dogon 14.105 komadov, od teea 1760 iz Jugoslavije, 9797 it Poljske in 1856 i» Romunije. Za pitane svinje je bilo povpraševanje nekoliko bolj živahno Icakor za mesne. Mesne svinje so se deloma pocenile za 5 grošev. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje I. 2.35 do 2.40, angleške križane 2.20 — 2.40. kroetske 2.10 — 2.30, stare 2.05 — 2.15 in mesne 1.65 do 2.90. VREMENSK 0 POROČILO Meteorološki zazvod r Ljubljani. 24. oktobra 1928. Višina baromet»a 308-8 m. Barom. 7641 764 9 764 4 764 6 767-5 762 6 Temper. 13 7 13 0 14-0 13 0 90 19*0 <9 ar imei vetr> o no io brzina o — « i _! > 4> ac v metrih 93 mirno 10 mimo 10 P6 mirno 10 75 ESE 1 0 90 r».irno 10 65 E 4 9 ^»idHvine Vrst« dež dei del mm do /. ure 92 35 10 fiosoodarstvo Proti izrednim zakonskim ukrepom za razdolžitev seljakov Soinc« vzhaja ob 6.26, zahaja ob 17.2, luna vzhaja ob 5.29, zahaja ob 0.20 NsMšia temperatura danes v Ljubljani 16.5 C, najnižja 12.0 C. DvMjriu vremenska napoved ia četrtek: Jsno io toplo vreme; mestoma megla. jutranja Že več mesecev se vodijo v srbijanski javnosti ostre polemike glede potrebe razdol-žitve seljakov v zvezi s tozidevnimi zakonskimi načrti, ki so bili predloženi javnosti. V juniju se je v Beograda vršila anketa odliČDih gospodarskih strokovnjakov, pravnikov, predstavnikov denarnih zavodov in zadrugarstva, na kateri je bilo ugotovljeno, da so izredni zakonski ukrepi za razdolžitev seljakov (predvsem v Srbiji) nepotrebni. Ti ukrepi vsebujejo nevarnost za kreditne in gospodarske odnošaje v državi, zlasti če bi se uvedel moratorij za kmetijske^, dolgove. 0 prezadolžitvi seljakov ne more biti govora, kajti po uradnih podatkih znaša skupni dolg seljakov v naši državi okrog 3 milijarde Din. kar predstavlja le 5% vred nosti obdelane površine in inventarja. Res pa ie, da obstoja ponekod prilično težka zadolžitev, ki je tem bolj občutna z?radi težkih pogojev (obresti) kakor tudi zaradi neproduktivnega načina uporabe posojil in neren-tabilnosti kmetijskega gospodarstva. Na tej anketi se je dalje ugotovilo, da se ne smejo posli kreditiranja seljakov monopolizirati in poveriti eni edini ustanovi. Srbskemu selja-ku je freba dovoliti, da se poslužuje vseh oblik kredita, t j. meničnega, lombardn-jga in hipotekarnega. pri vseh zavodih in ustanovili, ki dajejo take kredite. Nikakor se ne smejo usvojiti predlogi za moratorij seljaških dolgov, ker bi uveljavljenje takih predlogov pomenilo težko gospodarsko katastrofo. Od«-ruštvo glede obresti se mora odpraviti r. organiziranjem kmetijskega kredita. Zato bi se morala direkcija za kmetijski kredit ta-s'on i ti na ie obstoječe in izkušeno zadru-garstvo. Iz strankarsko političnih motivov so srbijanske stranke navzlic proti'nemu stališču strokovnjakov dalje forsirale zakonske projekte za razdolžitev seljakov, ker v politiki ni hvaležnejše naloge kakor stremljenje za olajšanje položaja seljakov, ki predstavljajo v naši državi skoro 80 odstotkov vsega pre bivastva. Pokret v Narodni skupščini za razdolžitev seljakov ni nič drugega, kakor neke vrste demagogija. Te dni je izšlo tudi v Beogradu obširno delo beograjskega vseučiliščnega profesorja dr. Velimira Bajkiča pod naslovom »Seljački kredit«, v katerem nam ta odlični strokovnjak prikazuje s kakšnimi metodami hočejo naši politični krogi rešiti to težko ekonomsko vprašanje. Izmislili <»o si moratorij za seljaške dolgove, ki bi imel za posledico propast številnih provinci jaliih bank in trgovcev. To pomeni, da se naj U ž koče seljaka prevalijo na njegove upnike Dr. Bajkič pravi v tej knjigi, da država, ki bi odvalila breme moratorija za kmetijski kredit na upnike, nima pravice, da se imenuje pravna država. V svetovni zgodovini ni primera v zadnjih stoletjih, da bi se breme dolgo vnega stanu, tudi začasno, odvalilo na upnike. To bi bilo povratek v srednji vek. Velik del knjige dr. Bajkiča je posvečen obstoječim zakonskim projektom za razdolžitev seljakov. Dr. Bajkič tu neusmiljeno razkrinka ničnost zakonskih projektov gg. Timotije-viča in Tupanjanina in kritično razlaga temeljne pogoje za razdolžitev seljakov. Pravi problem obstoji v vprašanju, kako naj se najbolje organizira kmetijski kredit. Na podlagi dolgoletnega proučavanja problemov, ki so v zvezi s kmet. kreditom, je dr. Bajkič sestavil sistem najboljše organizacije tega kredita, ki ga vodi do zadrugarstva, o katerem zelo obširno razpravlja. Navzlic dejstvu, da je po tolikih debatah, anketah in po izdani obširni študiji dr. Bajkiča vprašanje prilično razjasnjeno, se beograjski politični krogi Še niso sprijaznili z mislijo, da bi opustili svoje načrte za razdolžitev seljakov potom moratorija, ki bi vsemu našemu gospodarstvu in našemu kreditu v inozemstvu neizmerno škodoval. Udruženje bank v BeogTadu je sedaj podalo ponovno izjavo glede projekta g. Koste Timotijjevida, v kateri povdarja, da je g. Timotijevič izdelal svoj projekt brez strokovnega znanja in brez poznavanja naših gospodarskih in kreditnih odnošajev. G. Timotijevič priznava, da je vprašanje razdolžitve seljakov ak- tuelno le za neznaten del naše države in vendar predlaga zakon, ki bi veljal za vso državo in ki bi ustvaril škodo kmetijskemu kreditu in vsei državi. On je proučaval, toda ne temeljito spoznal vzroke zadolžitve seliakov v dveh, treh okrajih predvojne Srbije. Ni pa upošteval dejstva, da je višina seljaških dolgov v naši državi znatna v primeru z letnimi dohodki dolžnikov odnosno z vrednostjo mahove imovine. Če Timoteje-vič trdi, da odložitev plačila dolgov v petletnih obrokih ne pomeni moratorija, potem to trdi v nasprotju z znanostjo. Uvajanje moratorija za 80% naših prebivalcev bi zaprlo vrata državnemu in privatnemu kreditu v inozemstvu, ustvarilo bi težkoče v naših gospodarskih odnošajih ter hi uničilo ugled naše kraljevine. Moratorij bi onemogočil de-. tirnim zavodom* da „ izpolni »p ,pravočasno svoje obveznosti, zlasti napram vlagateljem, kajti njihova sredstva, ki so bila kratkoročno plasirana, bi se spremenila v dolgoročne terjatve, plačljive v petih letih Posledica tega bi bila. da bi mnogi denarni zavodi ustavili plačila. Moratorij pa bi tudi seljake do-vedel v težak položaj, kajti vsakdo, ki bi izrabil ta moratorij, ne bi mogel uživati nadaljnji kredit, vsaj ne v toliki meri, kolikor hi sa potreboval. LTdruženi)e bank je že v svojih prejšnjih iz:avah izneslo vzroke visoke obrestne mere, ki jih je treba odpraviti, če se hoče vprašanje rešiti. Vendar smatra ponovno za potrebno, da opozori javnost na ogromno škodo, ki bi nastala v naših gospodarskih in kreditnih odnošajih, če bi Timotijevičev projekt postal zakon. = Koliko zemljišča je pod agrarno reformo. V Vojvodini, Hrvatski - Slavoniji in v Sloveniji, za katero veljajo predpisi agrarnih zakonov o velikih posestvih, je pod agrarno reformo 843 posestev. 724 je last naših državljanov, 119 pa inozemcev. Po narodnosti so od teh velikih posestnikov: 601 Jugoslovan, 10 Cehoslovakov, 1 Poljak, 1 Francoz, 121 Nemcev, 1 Švicar 3 Angleži, 5 Romunov, ;0 Italijanov, 86 Madžarov in 5 Zidov. Vsa ta posestva obsegajo skupaj 2,209.356 katastralnih oralov, od katerih odpade na obdelana zemljišča 83&.416 Katastralnih oralov, na pašnike 274.724 kat. oralov in na šume 928.167 kat. oralov. Do Konca 1927 je bilo razdeljeno 358 388 kat. oralov 183.544 rodbinam krajevnih agrarnih interesentov, 153.693 kat. oralov 18.476 dobro-voljcem, 28.375 kat. oralov 3279 ko^nistom, 21.919 kat. oralov tako zvanim «avtokoloni-3tom>, 14.936 kat. oralov pa 2567 optantom l vsega 552.293 kat. oralov na 208.399 rodbin). Vrhu tega je bilo razlaščenih 11.827 kat. oralov za 24.086 stavbišč za hiše, od katerih je že 10.741 zgrajenih. Obisk guvernerja Narodne banke v Ljubljani. V nedeljo zvečer bo prispel v Ljubljano guverner Narodne banke g. Ig. Bajloni, da stopi v stike s tukajšnjimi gosjx>da;r&kimi krogi in da si ogleda naše gospodarske naprave. V njegovem spremstvu bo gen. rav-r atelj g. dr. Novakovič. V ponedeljek dopoldne se bo vršila v tukajšnji podružnici Narodne banke ob navzočnosti guvernerja konferenca eskomptnega . odbora, popoldne pa bo g. Bailoni obiskal naše gospodarske korporacije in organizacije, med drugim Zbornico za TOI, Ljubljansko borzo, Zvezo industrijcev, Zvezo trgovskih gremijev itd. V torek si bo eventual. ogledal nekatera naša industrijska podjetja. = Popis kmetijstva v I. 1930. Na Dodlagi sklepa mednarodnega poljedelskega instituta v Rimu je vlada sklesnila, da se ima v letu 1930. izvesti popis kmetijskih objektov v naši državi. Popis se bo izvršil na formu-larjiih, ki so za vse države enotni. Popisala se bo površina obdelane in neobdelane zemlje, njena rentabilnost, vrednost posestev in Inventarja, število rodbinskih članov, ki živijo na posestvu in se bavi jo s kmetijstvom, število živine, količina produkcije žita, zelenjave, mleka itd. Za izvedbo tega popisa, ki nam bo dal dobro podlago za kmetijsko statistiko, bo potreben poseben zakon. — Beograd išče dolgoročno posojilo. Koncem tekočega meseca bo potekel rok kratkoročnega posojila v višini 8 milijonov dolarjev, ki ga je beograjska občina dobila pr°d-lanskem od Blairove bančne skupine. Zadnjikrat je bilo to posojilo prolongirano pred 6 meseci. Občina plača za ta kradit 7% obresti in dve tretjini odstotka provizije na tri Iz življenja in sveta Londonska kartografska razstava Po sklepu geografskega kongresa se ie otvorila v londonskem Znanstvenem muzeju zanimiva razstava starih zemljevidov. Tu lahko opazujemo zgodo; vinski razvoj kartografske umetnosti od njenih početkov. Najstarejši zemljevid iz Babilona, 700 pred Kr., iima obliko navadnega lončenega črepa. To je kos gline z nekimi meglenimi risbami in pojasnjevalnimi klinastimi napisi. Zemlja ima obliko ploskega krožnika, ki plava sredi oceana. Sličen zemljevid je moral imeti Noe, če se je zanimal za smer, v kateri je jadrala njegova barka. Začetkom krščanske dobe postanejo zemljevidi bolj natančni. Strahoti, 1. 18 po Kr., dokaj pravilno slika Evropo in vsaj polovico Afrike, dočim požre na vzhodu nepoznan ocean večji del Azije. Niti Indija nima oblike polotoka. V srednjem veku so zemljevidi nazadovali kakor vsa ostala znanost. Menih Erbe-dorf slika Jeruzalem kot središče zemlje. Na robu zemljevida so naslikane po stari navadi fantastične podobe. Tukaj vidimo pesjane, ljudi s ptičjim repom ljudi, ki fim visijo ušesa do tal. in eno-noge ljudi, katerim služi ob dežju namesto marele lastno orjaško stopalo. Seveda niso vsi takratni potovalci tako fantastični. Nad vse dragocene so n. pr. slike in zemljevidi obiskovalcev groznega Čingi-khama, oziroma Tamerlana. slavnega Dalmatinca Mnrca Pola (rojen je bil na otoku Korčuli) ali španskega poslanika Hugona Gonzalesa de Clavi-co, ki je potoval 1. 1403., t. j. 49 let pred padcem Carigrada, do tega mesta po morju, odtod pa na konju do Sa-markanda. To sta vestna, natančna opazovalca. Zanimiv je tudi »Veliki načrt«, prvi ruski zemljevid, ki ga je dal napraviti car Boris. Natisnjen .ie bil prvič 1. 1612. na Holandskem. Ruski mornarji niso imeli nnima o dnl/ini iti širini vendar pa so dokai točno naslikali Ledeno morie, ustja velikih sibirskih rek Ob ji in Jenisera ter celo Novo zemljo, ki jo je popisal kot prvi evropski poto-valec Barenfz veliko pozneje. Sedanji točni zemlzevidi sad stoletnih raziskovanj, so svetu odvzeli vse čudeže. Toda Angleži še sedaj z veseljem uživajo popise slavnega potovalca iz XIV. stoletja, sira Johna Mandevillea, ki je »na lastne oči« gledal Goga in Magoga, ki glodata človeško nogo ob Kaspijskem jezeru, zmaje, feniksa, krilatega raka in nebeško lepe Mavritan-ke v Afrikvčijih lepefa-ie pokorila eno-rožoe in druge, plamen pihajoče pošasti. Razlika ie seveda le v tem, da so sodobniki res verjeli vsem tem čudežem sedaj pa zabava sir John Mande-ville čitatelje samo kot nebrzdan lažnik po načimi nemškega Munchhausna. Kartografska razstava ima velik uspeh, ki dokazuje, kako radii poslušajo ljudje tudi sedaj pravljice. Lepi oirocl V Naucyhi m priredili tekmo za ugotovitev najlepših otrok v francoski Lorenl. Za najlepše so MU proglašeni mali Jean Paul Didelot iz Tnala (zgoraj), mala Aiurie Thirioo U Nancyja (spodaj na levi) ki Mlchel Doc isto tako Iz NancvJa (na desni). 6. Ogibajte se bolezni la« in vparab-Ijajte mesto shampoona izključno >Gamma< milo za pranje lasi Nerodna obravnava Berlinska porota je doživela pred kratkim izredno burno razpravo. Ob-toženka, jako lepa natakarica Jeiwiy Hrasnick, je zagledala med občinstvom svojega nekdanjega ženina in zahtevala, naj se takoj odstrani iz dvorane. Sodnik je odbil njeno željo, pa ®e je Jenny v trenutku z veliko spretnostjo slekla do nagega, da izrazi svoj protest. Občinstvo je bik) kar navdušeno in predsednik je moral izprazniti dvorano. Paznice so oblek'e Jenny in šele takrat so smeli poslušalci zopet k razpravi Nekdanji ženin se je prikazal vnovič. Jenny je zopet protestirala proti njegovi navzočnosti. Sodnik je slednjič velel slugom, naj odstranijo nepridiprava iz dvorane. A ženin se je spretno branil in občinstvo se je zopet imenitno zabavalo pri nenadni borbi: pes« so delovale po vseh boksarskih pravilih. Slednjič so sluge zmagali in je dobila Jenny eno leto ječe za neko tatvino. ki jo je zagrešila kot hotelska sobarica. _ Žena letalca Macdonalda, U se Je Izgubil na poletu Iz Nove Fundlaodije preko Oceana. Oa Macdonalduva živi s svojim malim sinčkom v londonskem predelu Kensingtonu. * Intelektualni naraščaj na V letošnjem poletnem semestru je obiskovalo nemške visoke šole 112.315 dijakov in dijakinj med temi jih ie bi* lo na univerzah 83.322, na tehničnih visokih šolah 20 045 in na drugih viso« košolskih zavodih 8948. Dijaštvo na dopustu in tisto, ki dela izpite, ni všte« tol Če bi ga všteli. bi dobili vsega sku« >aj okrog 130.000 visoke *o!cev. Čtevil-. o vseučiliških obiskovalcev se je od anskega poletnega semestra pomnoži? o za 11.057, a na tehničnih visokih šolah za 668 slušateljev. Od predvojnih let število na visokih šolah studia rajočih oseb stalno narašča, tako 'a pride na 100 obiskovalcev vseučilišč v polet.iem semestru 1. 1911. danes 151 obiskovalcev, v tehnični stroki 187, v poljedelski 125. V Nemčiji se upravi: čeno boje, kako bodo namestili vso t~ maso akademikov. Zlasti jus, zobo-zdravništvo, pol jed Istvo in elektrotehnika imajo veliko preveč slušateljev, ki bodo ostali po končanih študijah brez posla. Double suknje in double blaga najcenejše pri DRAGO SCHW4B, pram Bismarcku. O Viljemu piče ce« sanca med drugim tudi tole: Viljem se bo mora! š-Je naučiti, da je nemogoče iti na dnevni red kar preko čustev, pra* va in naziranj drugih ljudi. On ie ka* kor o^rok, ki muhi izdere nogo in meni, da je muhi itak vse eno. — Ko je Viljem II. obiskal svojo mater v Sin Remu, kjer se je mudila pri nje* govem bolnem očetu, se je vedel na* pram njej skrajno brezobzirno in pre* drzno. O tem, kako sta Bismarck in Viljem II skušala osmešiti in zmanjšati ugled njen.ga moža, pišt kraljica: Kaj naj čutim ir si mislim, ko vidim, kako moj sin podpihuje one. ki sramote njego« vega očeta in prpravljajo b ugled njegovo mater. Nemara je preveč brez« " iten da bi mogel doumeti, kako sra* motna je vloga, ki so mu jo poverili. Najboljši menu v preteklem letu V Parizu se je zbralo te dni 12 mojstrov gastronomije. umetnosti grla, da bi povedali svojo sodbo o najboljši jedilni vrsti preteklega leta. Med navzočimi so bili francoski prosvetni minister Herriot. pesnik Maeterlinck. sivolasi pesnik Esooffier, ki so ga letos za njegove zasluge v kuharski stroki odlikovali s križcem Častne legiie. dalie mojster pariških advokatov Garconne in drugi. Ko so se najedli in nanili. so izjavili, da je tista vrsta najboliša. ki je označena na jedi ln en listu s poetičnimi imeni: Ouiche lorraine. Bleois de ca-viar, Supreme de Sole nomante-bnit. Cote de boeuf grillee. Caille du Bon Vigneron. V naši slovenski prozi bi se to imenovalo: lotarinška juha. morski jezik s kavijarjem, telečje mleko, pra-žena govedina in prepelica. Kaj pravi o cesarju Viljemu II. niegova mati Angleški listi objavljajo odlomke pi* sem, ki jih je nemška cesarica Frideri« ka pisala svojim sorodnikom na An* gleškem in ki jih je sedaj izdal neki zaupnik angleškega kralja Edvarda. Posebno zanimiva so ta pisma zbog te* ga, ker se iz njih jasno zrcali razmer« je cesarice napram svojemu starejše« mu sinu, cesarju Viljemu II. in na« Sleparka, rojena pod ugodno zvezdo Monakovsko sodišče se bavi z izred« io zanimivim slučajem prevare, kjer so bivši služkinji nasedali ftHi izobra« ženi in poslovni 'judje z neverjetno ..lahkomiselnostjo hlepeč po lahkem služku in dobičku Obtožena je sopro* ga kriminalnega komisarja Marij a Schell. bivša služkinja, ki se je vrnila iz Amer ke s precejšnjimi prihranki, roda z neodoljivo strastjo do stav pri konjskih dirkah. Pri stavah je kmalu zapravila svoje prihranke, zato si je '.ačela izposojati pr' pri j re! jih in znan* cih več j t vsote, češ da je udeležena na več dobičkanosnih podjetjih. Poso* jeni denar je obrestovala po 20 odst. ter je obresti vedno točno izplačevala, po potrebi pa je vrni'a tudi ves poso* jeni znesek. Njenih kbientov je okoli 150, ki imajo terjatev za skupno vso« to 3 milijone in pol dinarjev. Strastna hazarderka je mašila nastale i/gube in izplačila z vedno novim posojili Prepovedujoč o svojih tajinstvenib poslih, ni nikoli pozabila omeniti, da -o ti po« sli skrajno solidni in pošteni, ker bi ji nien mož kot kriminalni < )tt, sar nt dovolil, da se bavi z nepoštenimi in umazanim- za It-vami S ca. PRAGA (34» m 5 kw) BRNO (441 ui J kw* VAKŠAVA (1111 m 10 kw>. BKKLIN 484 m 4 kw). PRANKFURI (42ti m 4 kw), ^ANOENBERG (469 m 20 kw), STUllUAKI >380 m 4 kw). DUNAJ (517 m 15 kw> LONDON Daventry 1604 m 25 kw). RIM <44* m 12 kw) 'MJD1MPESIA (558 m 20 kw). STOCKHOLM (Motala 1380 n 30 kw). Četrtek, 25. oktobra. LJUBLJANA 12: Reprodueirana glasba in borzne vesti — 19: Italijanščina — 19.30: Predavanie o radiu. — 20 Koncert komornega tria — ZAGREB 17.30: Popoldanski koncert. — 19 30: Simfoničen koncert Češke filharmonije. — BRNO 19 39: Program iz Prane — VARŠAVA 20.30: Koncert orkestra in solistov. — DUNAJ 10: Prenos iz Hamburga slike iz pristanišča. — 16: Koncert kvarteta. — 17.10: Glasba za otroke. — 19.30: Prenos iz dunaiske drž. opere: »Faust«. — Lahka glasba — BERLIN 17: Klavirski koncert. — 17 30: Stare nabožne in prosvetne pesmi — 20: Novele in koncert orkestra. — FRANKFURT 20: Komorni koncert iz Stuttgarta. — LANGENBERG 17 15- Zborov in orkestralen koncert. — 20: Koncert orkestra — STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert. _ 20: Koncert komorne glasbe. — BUDIMPEŠTA 18.30: Zborov in orkestralen koncert. — LONDON 19 45: Koncert Schubertovih pesmi — 20 45 Orkestralen in pevski koncert — 22.35: Klavirske skladbe in pesmi. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20 45: »Dolarska orincesa«. — STOCKHOLM 20.30: Orkestralen in klavirski koncert Ako ste se odločili za radio, pojdite k Iv. Bonaču, zastopniku Baltic - Radio Stockholm Z njegovimi aparati boste uživali vsak dan 1 Petek, 26. oktobra. LJUBLJANA 12: Reprodticirana glasba in borzne vesti. — 19: Francoščina. — 19.30: Predavanje o slov. ljudskem slikarstvu. — 20: Cassado: čelo-koncert: orenos i/ Uni-ona. — ZAGREB 17: Popoldanski koncert — 20.35: Violinski koncert in lahka godba. PRAGA 16.30: Komorna glasba. — 20: Prenos iz Pariza: »Prodana nevesta«. — BRNO 20: Projrram kakor v Pragi. — VARŠAVA 18: Lahka godba. — 20.30: Mednarodni koncert. — Dunal 11: Dopoldanski koncert • 16: Koncert orkestra. — 17.30: Glasbena akademija. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta Iz Varšave. — Lahka godba. — BERLIN 16.30: Schubertove pesmi. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Varšave. — FRANKFURT 20: Simfoničen koncer.t. — Vojaška godba. — LANGENBERG 17.45: Večerni koncert. (Celo. bariton, klavir). — 20: Koncert orkestra in dramski večer. — STUTTGART 20: Simfoničen koncert. — BUDIMPEŠTA 12: Komorni koncert — 17.45: Popoldanski koncert. — 20.45: Pevski koncert in ciganska godba. — LONDON 19.45: Sch-ubertove pesmi. — 20.45: Pevski koncert. — 21: Simfoničen koncert. — RIM 17.30: Vokalen n Instrumentalen koncert. — 20.45: Itali-anska glasba. — STOCKHOLM 18.30: Godba na harmoniko. — 20.15: Koncert vojaške godbe. RABITE TUNGSRAM Bariieve elektronke Prijatelfi radia! Preskrbite si prvovrsten užitek! z INGELEN 3-cevnim sprejemalcetn vseh valov in z INGELEN Fiearo zvočnikom z umetniško svileno sliko. Mnenja odjemalcev o teh aparatih so v »Ingelen Radio Nachrichten«, ki so izšle v 400.000 izvodih in jih dobite v vsaki trzovini. Našeza sprejemalca dobite: v Prosvetni zvezi. Miklošičeva cesta 5. Dri Radioval. Kongresni trg 3, ter ori Franc Bar. Mestni trg 5. 132 1°.45: Orkestralen koncert Sobota. 27. oktobra. LJUBLJANA 12: Reproducirana glasba. — 18.30: Predavanie o naši socialno zavarovalni zakonodaji. _ 19: Predavanie o postanku naše države. — 19.30: Nemščina. — 20: Prenos slavnostne akademije iz Uniona — 21: Lahka glasba. — ZAGREB 17.30: Popoldanski koncert. — 20.35: Zabaven večer — PRAGA 19: Slavnostni program ob lOletnici Republike. — 22 25: Program iz Brna. — BRNO 19: Program iz Prage 22 25: Slavnosten koncert. — VARŠAVA 20.30: Prenos operete. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — Komorna glasba: sonate starih mojstrov. — 20 20: Ey-slerieva opereta »Soprog, ki se smeie«. — BERLIN 17: Koncert orkestra — 20: Z mikrofonom no Berlinu. — FRANKFURT 20.15: Reci taci iski in glasben večer. — LANGENBERG 17 45: Koncert orkestra -20: Zabav večer in lahka godba — STUTTGART 2ni5: Pesmi s spremHaniem lutne in operetni večer. — BUDIMPEŠTA 18: Orkestralen koncert _ 19.30: Prenos onere in koncert ciganske godbe. _ LONDON 19 45: Schubertove pesmi — 20.45: Mešan večer. — 22.35: Dunaiski plesi in koračnice. RIM 17.30; Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Massenetova opera »Cen-drillon«. — STOCKHOLM 19.45: Lirične klavirske skladbe. — 20.15: Kabaretni večer. Poslano Dne 13 t. m. ie poročal »Slovenec«, da sem pobegnil, da me iščejo in me ne morejo najti. Ker se sedai moji poslovni im drugI prijatelji obračajo na razne ljudi v Litiji za informacije, kai je na stvari, iziavljam, da nisem imel nikakega povoda pred komurkoli se skrivati. še mani pa pobegniti. »Slovenčev« poročevalec ie tozadevno lagal, ie lažnivec in ga pozivam, nai me za to izjavo toži. Če ima dopisnik »Slovenca« kai časti, bo to storil da na ta način izvem, kdo je. in mi omogoči, da se po-gledava iz oči v oči pred sodiščem. Litija, dne 23 oktobra 1928. Go'ko Vidovič. kovaški mojster in posestnik. najboljše, najtrajnejše zato najcenejše! Naročila. in. us* iico^jt, atolih j\i> pitAah, OgLusrurod, d*Uk Jalr&l hub^cuucu. Pr%Jtrnxjua, +.T*L rL L, MTA ojlastr m+ prufbaao. Likovni račun, pafUs- lira, ubtu* (fublfOAa,xL ftŽ4x. JLojll, oglasi*, ki, slu tjjo o parr^clo+jaln^ uv tocycdL t i?w«/m< oučnJe edmole v rroj. oknig riv0vprežen ta t matennščini Prijave «amo p,pktrično baterijo ta razna Kralja Petra trgu 8/1 hvetljavo je radi opustitve blera naprodaj za 2000 Din Oraščina Visnavas, po?ta Vojnik-Celje. 85985 Uradnik želi spremenit: službeno mesto. Gre tudi na deželo. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra* pod «Spo«oben». 35955 Prodajalka zučena na deželi, v trgovini s mešanim blagom ter vajena tudi drugih del eo rodinjstva. išče mesto — Ponudbe na oglas oddelek pod »Veselje do dela». 35916 G. fh. Rotman: Prigode porednega Bobija \ esela opičja zgodba ščino, čepice. Šivilje, ne-šivilje, krojenje kostumov, plaš.čev, oblek bluz kril in perila. Najnovejši svetovni vzorci. Pletilje, krojenje jopic, plaščev, kril, poluver- UgOdna prilika jev, vseh krojev te stroke. I , , Poučeval se bo v moškem J Za ne Veste! in damskem tečaju špecia- j Radi selitve prodam lei>o. len kroj sedanjih športnih I novo, svitlo spalnico iz zvi. gabardin, plaščev. — tkzv. I tega javorja, mizo, stensko amerikanski »raglan» si-1 uro (repetirko). visečo sve-stem Pottk u nenormalne I tiljko za elektriko ali pe-rasti. — Vodstvo preskrbi I trolej. Naslov v oglasnem oskrbo. Izdelava krojev. — (oddeliku »Jutra». 35960 Cgoini plačilni pogoji rs07s i ^ . ■ ■ Lep divan I (Dekorationsdivan), posteljo iz trdega lesa, žtagčre. stojalo note prodam. Našlo« pove oglasni oddelek f Jutra*. 3597f Železna postelja Lončeno peč skoraj novo, prodam. Naslov pove oglasni oddelek I belo lakirana, naprodaj na »Jutra*. S5959 | Groharjttj cesti štev 21, pritličje. 35965 Nov kilni pas . . (leva stran) poceni napro- AntiCHO pOHiStVO daj. Naslov v oglas od^ I »Biedermayer Barok*, mizo delku »Jutra*. 359391 složno vdelano, 6 stolov, divan, omaro z zrcalom in zrcalo prodam. Naslov pove Radio I °£Iafini oddelek »Jutra Detektor aparat 1 35926 zastonj tistemu, ki odkupi L -lušalke, anteno in ostalo Spalnica za »M Din Naslov ▼ ogl hfartonra, ge dobro ohnuie-oddelku »Jutra*. 35803 1 „a ugodno naprodaj. Osojna pot 3. ----- Pozor I voino in bomtiai kupiu Lepo kredenco ^ tTrt Kar; z belo ploščo ln .epe viso-reiog Ljubljana Stan tre ke. lakaste čevlje štev 40 »t 12 tn Židovska olie« 4 | prodam. Naslov v oglasnem 884 oddelku »Jutra*. 71. Uboga lena, bi se še vedno ni mogla umiriti, je naposled pokazala aa svoj vrat in lavpila: «Riba! Živa riba za mojim vratom!... Brrrr!, doli leze! Pomagajte! } mreti mi je!s> Tedajci je gospod Bizgec jadrno nataknil na svoj trnek črva, spustil ga gospe soprogi »a vrat in tako na občo radost vseh gledalcev osvobodil ubožico ne-laželjenega gosta. Perje I Pohištvo šiljam po povietjol lajmanj B ks Po Din S? kg Obleko In plašč Izkoristite oriliko doklei j za močnega, 17 let starega rraja zaloga L Brozovi« dečka kupim. Po-nudbe na 4agr=b. Hi""-« 88. kemlčn« oglapsni oddelek »Jutra* pod čistilnica perja. 18? »Dobro ohranjen.. 35938 Drva I r>ukov» tn hrastove odpadk* ' ' parketov dostavlja oo fiizfc oenl a a d o m parna i . , _ «2» v 8cagn.tti * Linb Hisa s trg. IoKalom ianl — u gorenjskim ko | v trgu Trbovlje, na najpro- odvorom Kartonaža 4katIJ. v«eb vrst po oa) nižjih »enah pri Potokom partiji. Maribor. Gregurči '"v, olloa 12 85581 metnejii točki, vse skupaj ugorlno naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Industrija*. 35922 Posestvo v enem kosu. v bližini tra. skega poglavarstva bi ■ . , , . i ,lke. ne daleč od železnice Decimalno tehtnico v e(mi 100 ooo Din kn- x uteži, ročni voziček (ei- pim Potrebno je stanova- zo) in moško kolo prodam nje 8 sob Ponudbe n« na Vse v dobrem stanju. Po-1 ove oglasni oddelek »Jutra*. 85992 Prazno sobo s posebnim vbodom i i i e boljši gospod. Ponudbe na naslov: Aloiz Kos, Zagreb, Maksimirska 36. 35973 Na stanovanje sprejmem pošteno in snažno croapodično za 100 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 36001 Opremljeno sobo event. z vso oskrbo, po možnosti blizu mesta iščeta 2 mlajša pomočnika. Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Bolj poceni*. 35949 2 sobici v I. nadstr.. parketirani, t električno razsvetljavo oddam dvema solidnima gospodoma ta tehni'ko. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 85998 Pianino skoraj nov, črn, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35957 Siv telovnik se je izgubil na poti od Kolodvorske ulice 28. po Rasljevi cesti do tovarne Keich. Pošten najditelj naj §a proti nagradi vrne v olodvoraki ulici it. 28/1, desno — PerSl. 85933 Zlat obesek sv. Barbare sem zgubil. — Ker je dragocen spomin, prosim najditelja, da ga proti nagradi odda na Poljanski cesti 13/11, desno. 85936 Iščem lastnika električnega aparata, katerega mi je dal v »opravilo na jesenskem velesejmu v Ljubljani. — Javi naj mi svoj naslov. Mais Preskar. Zagreb, Ilica 148 A/III. 35924 Kroj. šivalni stroj rabljen, vendar dobro ohranjen »Singer* kupi Pod- bovšek. Ljubljana VII — Jernejeva 13. 35948 Vodno turbino dobro ihranjeno, proda po palovičnj ceni Ivan Pačnik, Mislinje. 35914 Snežne čevlje i« galoie dajte v popravilo samo strokovnjaku Avg Škofu čevljarju. Borštni-kov trg it 1 (za dramskim gledališčem). 35220 Fotografiram »ocenL amaterjem poveča *am * pocra*tom Slike u legitimacij* pogoj Do br platno Sta nt. LjoMja 'Josposvetska cesta it t/11 291 Darujte podpornemu IruStvfl slepih t Ljubljani, VVoUovs 12 18)- Snežite čevlje in - - galoše - - dajte pravočasno v popravilo tvrdki trebar Sv. Petra cesta 6 t M/c Doslej najsoliineiša na;starejša^ *na> večja tvrdka v Jugoslaviji l Bili! b'v$. tičiL Glasb Matic« Mljaaa, M trg 3 j poleg magistrata ■■■■MaaaaaauM« PARKETE hrastove to bukove Hrastov rezan les tai oarjeno bukovinc prodaja oajngo4n«)t Ivan Šiška tovarna parket Id paroe žage LJUBLJANA Metelkova ulica 4. Tele to« Itev. 2244. Kupuje vredno k vsako količino hrastovih blo-lov, hrastovih desk n m/m to hrastove frlze. Brez- konkurenčne cene, vseh vrst kožu-hovine pri tvrdki L. R©T Mestni trg DooodKe gred 11. len po jisue dr. 3van t a h v Knjigi spominov. Broširana velja Din 30.-, v - platno vezana Din 40 - - Jzdala 237 Knjigarna Tiskovne zadruge v tubijani Prešernova 54 (nasproti gl. pošte) Živinoreji! Uporabnape za rnzkuzevan e hlevov, o.odja in živine SANtOLlN. za dtsinftkcjo iok pa SANITOL. — Sr d?tva jobite v vsaki lekarni n drogeri!« odnosno pri prodajalcu: CHEMOTECHMA, družba z o. z. Liubiiana, Mestni trg , Miha,c je rekel Larry in dvignil glava. Kaj je novega?« f »Nič posebnega,« sem odgovoril in se nato obrnil k natakarju: Prinesite mi čašo piva.« Natakar me je radovedno gledal, dokler ga nisem jezno oSinU jz očmi, nato se je naglo umaknil. Larry se je nagnil preko mize. »Popijte svoje pivo, gospod, in glejva, da izgineva, natakar mi ne ugaja. Videti je policijski vohun, zakaj tu se zbirajo lopovi iz vse Okolice.« i Popila sva svoje pivo ta odšla, skočila na avtobus, ki le pripeljal iniimo, ter izstopila pri 55. cesti. I Larry me je peljal v skrito gostilno, ki Jo je poznal še izza svojih {vlomilskih dni. ' »Tu lahko mirno sedeva i« pokramljava,« Je menil Larry. »Prezgodaj je še, da bi mogla začeti kaj pametnega.« »Ali se vam ne zdi potrebno, da si najprej ogledava pozorišče Svojega delovanja od zunaj?« sem vprašal i Larry se je zarežal. »Kaj mislite, kaj sem delal vse popoldne?« \ Ostrmel sem. »Ali hočete morda reči —« »Šel sem nekajkrat okoli hiše.« je nadaljeval. »In Imel sem srečo. Neka ženska se je pripeljala v najetem avtomobilu im se ustavila ob hiši daleč od tiste, ki ste mi jo vi označili.« Ko je šofer zanesel njen kovčeg po stopnicah, sem mu pomagal. IMed tm, ko ga je ženska plačevala, sem si skozi zadnje okno ogledal najino hišo. Brez posebna težav se upam priti vanjo.« »Prav, Larry,« sem zašepetal. »A dognati je treba, kdo biva v njej ▼ tem trenutku. Dobro bo, da jo nekaj časa opazujeva. Paziti morava, da ne padeva vsej sodrgi v toke, ne glede na to, da je treba ugotoviti, kaj se v hiSi godL« »To je dobra misel, gospod. Pojdlva.« Kako uro sva opazovala hišo, ne da bi bil kdo prišel vanjo ali iz nje .Oba sva postala nestrpna. Larry se je dotaknil mojega ramena ln šepnfl: »Načrt imam, gospod. Pojdite z menoj, a prej vzemite tole. Bolje je ubijati, nego biti ubit« Tako govoreč mi je stisnil v roko samokres. »Bodite oprezni, nabit je.« Larry se je ozrl po ulid, nato se Je oddaljil od hiše gospe Faw-cetteove. Pet hiš dalje je bilo staro poslopje, ki je mejilo z vrtom ob nekaj drugih vrtov in dvorišč. V globoki temi sva preplezala vrtni piot in dospela, plazeč se po vseh štirih, na dvorišče gospe Fawcettove. Pozorno sem pogledal hi§o. Vsa okna so bila temna. Ničesar ni bilo slišati. »AH Larry, za Boga,« sem šepnil, »kje pa so služabniki?« Zakaj vedel sem, da je imela gospa Fawcettova vsaj tri služabnike. »Odšli so, gospod. Davi so jih odslovili. Govoril sem s sobarico sosednje stranke in sem jo vprašal, kdo stanuje tam in kaj se je zadnje čase zgodilo v hiši. Povedala mi je, kar je sama vedela.« »A nekdo mora biti v hiši: eno izmed sprednjih oken je bilo vendar razsvetljeno.« Nekaj je rahlo palo za nama na tla. Jaz sem se zdrznil, a Larry se je zahihital in tiho zažvižgal. Preden sem ga utegnil pozvati, naj miruje, je nekdo v temi zadel obme. Zgrabil sem novodošleca ta ga hotel prijeti za grlo, toda Larry me je vjel za komolec. »Vse v redu, gospod. To ie mni priiateli... Nu. Tim. kai ie novega?« »Reci svojemu prijatelju, naj me izpusti!« Je rekel hripav glas. »Medvedjo šapo ima. Novic pa nd. Živa duša nč šla ne noter, ne ven, odkar si me popoldne pustil tukaj. Do enajstih sem opazoval hišo s sprednje strani, a tedaj je prišla mimo straža, pa sem se moral potuhnil. Ko sem tu zadai čakal nate, mi je postalo dolgčas; dovolil sean si odpahntti tistole okno, da ne bi postopal križem rok.« »Zanesljiv tovariš si, Tim,« je veselo rekel Larry. »A zdaj naju moraš pustiti sama. Do svidenja, Tim!« »Lahko noč,« je hripavo šepnil tujec in izginil prav tako neslišno, kakor je bil prišel. »Pojdiva, gospod,« je tiho rekel Larry, prijel me za roko ta me odvedel tik pod hišni zid. Zdelo se mi je, da vidi v temi, zakaj slišal sem ga, da je nekaj delal. Nato me je spet prijel za rokav. »Vse je pripravljeno, gospod. Okno je zdaj čisto odprto. Zlezite na polico io tipljite dalje, a glejte, za Boga, da ne bo ropota.« Tako sva z Larryiem vlomila v hišo. Ko sva bila notri, se je obrnil in zaprl okno za nama. »In zdaj, gospod,« je šepnil, »preiščiva hišo od kleti do podstrešja. Pazite, da se ne spodtaknete!« V tistem trenutku se je za-blisnila lučka in zaplesala okoli mene. Iskanje se je pričelo. XIV. POGLAVJE. i Ka] sva našla. Larryjeva električna žepna svetiljka je razsvetljevala majhen prostor v podzemlju, ki je očividno služil za pralnico. Odprta vrata so vodila v prostorno kuhinjo, kjer ni bilo žive duše. Ogenj na gorel, pepel v ognjišču je bil mrzel in hladni zrak v prostoru je pričal, da tisti dan niso kuhali. Arašno^ ORIGINALNO *Vugohanat^-pcitent~ /fff* PROIZVADJA J EDINO ^ f/edinjent poLrcmlmi d. J. JJjelcu ČUVAJTE.SE SUČNOIMENIH PATVORINA 1 Miki F. ČUDEN Ljubljana *>/ Prešernova 1 Vsak petek sveže ter prvovrstno noiu kakor tudi drugo različno špecerijsko blago po najnižji ceni nudi cenjenemu občinstvu f. R. JCovačič Miklošičeva cesta štev. 32 (patača pokojninskega zavoda) 12306 „Oi_lA' je ivo Jc kazano ie desetlet ja vodilna kot nai starejša in doka? ljivo tudi najza -•esljivejsa. 1 • Prima flor nogavice par deli kakor več parov drugih Pazite na znamko in zahtevajte Dovsod le J* flot znamke ,Mravlja novavice vornica parketov in m n " larnva. PRODAJA: hrastove in bukove par kete in obodne latve, rezani materijal iz hrastovine in par-jene bnkovine, gabrovine itd — Oddelek: Tvor n ira rabojev. Kupuje vse vrste hrastovih friiov. hrastovih klad in kratkih jc!« vih desk. Brzojavi: Parkete Karlovac. Telefon: Inter. 144. Poštni pretinae: zanesljivih in sposobnih sprejme Fabrika Vagona u Kruševru KDOR OGLAŠUJE, TA NAPOTniUF* MED akacij v konvah od 5, 10, 25 — 30 kg se dobi v vsaki količini pri 1218C Nikoli J. Čur&iču NOVI SAD, Žitni trg 20 Tel. 20—08 Brzojavi „Hamor", Kovl Sad fcpecijalna trgovina vozičkov in koie* ZEMELROR OTON, Marijin trg 6 w V zalogi: žepne baterije, svetiljke, karbid v škatlah. Na debelo! Ceniki franko! Na drobno! Prva in najstarejša trgovina s klavirji A. Fiedler & sin, A. Fiedler & sin Gradec (Graz), Štajersko, Blsmarckplatz 2 najbogatejša fcbera vstefcvrdk Bftsendorfer, Stingl-Origimai, Pallik, Nemetschke-pianmov itd. Plačilne olajšave tudi v inozemstvu. 121 V/ Ali ste že čitali Pustolovščine dobrega vojaka Švejka ki so vzbudile po vsem svetu velikansko zanimanje v knjigi, v filmu in na odru. M slovenščini jih izdaja Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani Prvi zvezek velja broširan Din 46.—vezan Din 56.—. Drugi zvezek izide v kratkem. 236 Potnik 1230. 1obro upeljan, išče mesta pri večjem podjetju, najraje v manufakluri. Potuje že nad 20 let po Sloveniji, Primorju, Liki, Bosni in Dalmaciji. Vstop takoj. Ponudbe pod šifro „ Potnik S" na oglasm oddelek Jutra. kostanjev tamnski les obeljen kakor tudi neobeljen Stalni nakupi — Najugodnejše cene! Takojšnje plačilo! 12351 ERNEST MARINC CELJE. Zriniskega ul 4 — Te>. ln»erurb. št 13f> Premogokop išče 1235 3 mlaiše paznike z dovršeno rudarsko šolo; is otako starejšega paznika od 35 do 40 let kot jamskega manipulanta. Ponudbe pod šifro .Srečno 16" na oglasni oddelek Jutra Zahvala. OMln* LjnOljui* Mesuu pogrebu utm Ob priliki bridke izgube ljubljene hčerke, sestre, tetke in svakinje, gospodične Zinke Ižanc 12361 izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so ji v bolezni stali tolal-Ijivo ob strani. Posebno se zahvaljujemo preč. g. prof. dr. Snoju za tola-žilne obiske, gg, pevcem za lepo žalno petje in vsem darovalcem krasnega cvetja in sploh vsem, ki so se v tako častnem številu udeležili pogreba naše nepozabne Zinke. Žalujoči ostali .Gramofon' Pridite in oglejte si mojo, novo urejeno spe-cijalno trgovino z najnovejšimi aparati in velikansko zalogo prvovrstnih gramofonskih plošč. Od najboljšega najbolje. Nadomestne dele. Najfinejše igle. Delavnica za popravila. A. Rasberger, Ljubljana. Trgovina se nahaja na najlepši točki mesta, v neposredni bližini glavnega kolodvora. Miklošičeva cesta štev. 32, v palači Pokojninskega zavoda. Opozorilo: Vse plošče, katere reproducira ljubljanska radiopostaja, dobite v moji trgovini popolnoma nove. še nikdar igrane 122H8 Kedaj bodemo srečni in zadovoljni? V meseca novembru, ko se bode pričelo žrebanje glavnega in milijonskega V. razreda srečk Dri razredne loterije. Zakaj bo v tem času mnogo iznenadenja in senzacije za celo bodočnost? Kei bode tadeto mnogo milijonov dinarjev, ter padejo veliki dobitki v prvi vrsti na doplačilne srečke, katere ime še samo v mali množini na rapolago glavna povlaščena in širom cele Jugoslavije poznana najsrečnejša kolektura Aleksandra R. paviovič, geograi, Obiličev Venac 35. Je L 15-25 slorenei na plan pa še danes naročite po dopisnici eno doplačilno srečko, katere cena je / n^im«"-4 y ogromnimi dobitki nizka ter stane 1/i 5*10 Din. V, 250 Din. Vi 125 f*»n. zvitki, masa. hektngraflčni trakovi vedno in najceneje v zalogi ori LUD. BARAGA LJUBLJANA Selenburgova ul. 6 L Telefon Stev 20*0. Zahvala. 12357 Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja ob smrti naše predrage sestre, svak nje in tete, gospe roj. fomann se vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebna zahvala pa bodi 'zrečena gospodu dekanu Fatur-ju za tola-žilne besede ob smrtni postelji, kakor tudi ostali duhovščini, ter za obilo poklonjeno cvetje, dalie pevskemu zboru za minljivo petje, gasilsk m društvom iz Radovliice, Begunj in Lesec in vsem, ki so drago pukojnico spremili na zadnji poti. Rodbini Homann-Hrašovec Urejaj« Darom ftavJjen. Uda)« za fconsoccij «Jotra» Adott RUmtifc Z« Naaodno Uafca— < A M ttokacaarja Jteaas Jorertc*. Z« del >eodgovore« Alojzij Novak. Va t LJotolJaafc