Izhaja: 10. in 25. vsakega mesca. Dopisi naj sefrankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Velja: za celo leto 1 gold. za pol leta 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom: Izdajatelju „Mir a“. Leto IT. Y Celovei 25. junija 1885. Št. 12. V veéeii spomin. Volilna vojska je končana. V nekterih krajih smo častno zmagali, na drugih smo spet propadli, 1'odoljubom slovenskim v veliko žalost, nasprotnikom v posmeh. Naj bi bili Slovenci povsod zvesti naši katoliško-slovenski zastavi, potem bi bili mi zmagali na celi vrsti. Hvale in časti so tedaj vredni tisti, ki so pod našo zastavo stali trdno ko skala, se niso dali pregovoriti nasprotnikom in so tako pripomogli do slavne zmage v enem, in do častne manjšine v drugem volilnem okraju. Očitno pa se morajo pokarati in posvariti tisti nesrečni volilci, ki so se dali preslepiti uemško-liberalcem, da so zatajili svoj slovenski rod in podprli s svojimi glasovi tisto stranko, ki se pogosto norčuje iz svete katoliške vere ter grdo obira in preganja našo častito duhovščino in slovenske pravice. Da pa ostane v večnem spominu, in da bojo ljudje še po 100 in več letih brali, kteri možje in v kterih krajih so se potegnili za pravico iu za svoj slovenski rod, in kteri so se nasprotno Poloviti dali v nemško-liberalne mreže, zato smo sklenili narediti zlate in črne bukve. I. Zlate bukve. V zlate bukve bomo zapisali vse tiste, ki so srčno potegnili se pri volitvah za našo slovonsko-krščansko bandero, ki ima napis „za vero, domovino in cesarja“, in kteri so tej zastavi tudi do konca ostali zvesti. Ti možaki so: A. Volilni okraj Beljak-Borovlje. Sodnija Beljak. Občina Bekštanj: Jur Jerman, župnik v. Št. Štebnu ; Šimen Aichholzer, posestnik v spodnjem Dobju; Jakob Frank, posestnik v Dvoru; Jnlentin Gajler, gostilničar v Ločah; Matej Markovič, pos. v Blačah ; Šimen Ožgan, pos. na Brnci ; Janez Pintar, pos. v Diči vesi ; Luka Savnik, pos. v starem Bekštanju. Občina Marija na Žili: Jernej Majhar, župnik na Žili : Andrej Pečar, pos. v Dropoljah. Občina Skočidol: Val. Štrukelj, gostilničar v Trabenčah. Sodnija Borovlje. Občina Bistrica Rožna: Janez Šuster, župnik v Svečah; Janez Stangl, župan v Svečah; Janez Žavnik, pos. v zgornjih Krajah. Občina Glinje: Lovfo Zablačan , pos. na Trati; Valent. Goričnik , pos. v Glinjah ; Šimen Fric , posestn. v Glinjah. Občina Podljubelj: Matija Ambrož, dekan v Kapli; Jernej Lužnik, pos. v Kapli; Jur Varh, pos. v Košentavri ; Jur Wieser, pos. v Slov. Plajberze; Šimen Lavžekar, pos. v Slov. Plajberze. Občina Sele: Janez Lubej, župnik v Selah ; Jakob Kelih, pos. v zgornjem Kotu; Val. Jug, pos. v Selah. Občina Šmarjeta: Anton Šercer, župnik v Šmarjeti; Boštjan Varh, posestnik na Kočuhi ; Boštjan Lučovnik, post. v Triblinji. O b-čina Svetna ves: Martin Štih, župan v Št. Janžu ; Jože Umnik, pos. v Št. Janžu. Sodnija Podklošter. Občina Podklošter: Šimen Incko, župnik Podkloštrom; Val. Galé, pos. na Vratih ; Jože Skar-bina, pos. v Dolih; Jur Fertala, pos. v Sovčah; Janez Čikof, pos. v Pečeh; Matija Tuti, pos. ha Ločilu ; Urh Feichter, pos. na Cavi ; Grega Merlin, pos. v Št. Lenartu. Občina Strajaves (Zil-ska Bistrica) : Luka Vavtižar, župnik na Bistrici ; Marka Kaiser, pos. na Bistrici; Filip Milovnik, pos. v Zahomcu; Janez Vigele , pos. v Zahomcu. Sodnija Boža k. Občina Božak: Janez Godec, župnik v Božece; Janez Pečnik, župnik v Podgorjah ; Val. Kraut, farni oskrbnik v St. Jakobu; Jože Arnejec, pos. v Ledenici ; Janez Gajler, pos. v Kobanji ; Janez Hafner, pos. na Bregu; Jože Janežič, pos. v Lešah; Matej Nagele, pos. v Št. Jakobu; Jakob Pečnik, pos. na Pečnici; Janez Serajnik, pos. v Zlatnah. Občina Vrba: Janez Marinič, župnik v Lipi; Primož Košat, pos. v Žopračah; Jur Pe-tovar, pos. pri spodnjem Jezercu; Peter Weiss, pos. v Dvoru; Val. Winkler , pos. pri zgornjem Jezercu. Sodnija Trbiž. Občina Nabor j et: Jože Trabužinar, gostilničar v Lužnici. Občina Ukve: Janez Einspieler, župnik v Ukvah ; Janez Selnik, župnik v Ovčjivesi; Jože Erat, posestnik v Ukvah. Občina Žab niče: Lambert Ferčnik , dekan v Žabnicah; Matija Žerjav, župan v Žabnicah. B. Volilni okraj Celovec-Velikovec. Sodnija Celovec. Občina Bilčoves: Bupert Krušič, posestnik v Velinji vesi; Janez Jesenko, pos. v Ve- sici. Občina Kotmara ves: Janez Štih, pos. v Ilovljah ; Rupert Wieser, pos. na Cežavi. O b-či n a Medgo r j e : J. Kordaž, pos. v Medgorjah. Občina Slov. Št. Mihel: Yal. Božič, župnik v Pokrčah; Karl Kulterer, pos. v Pokrčah; Tomaž Kulterer, pos. v Vabnji vesi; Tomaž Bobak, pos. v Goričah. Občina Radiše; Anton Trobež, župnik na Radišah ; Jan. Korpič, župan na Radišah. Občina Škofiče: Yak Primožič, župnik v Ško-fičah. Občina Vesica: Primož Šelander, pos. v Zelučah. Sodnija Doberlaves. Občina Doberlaves: Franc Mihelj, kapi. v Doberlivesi; Šimen Mihev, pos. v Lovankah; Lorene Zablačan, pos. v Goselni vesi ; Janez Šumah, pos. v Sinči vesi; Jože Lipuš, pos. v Pribiivesi; Jože Komar, pos. v Kazazah. Občina Galicija: Alojzij Ledvinko, župnik v Galiciji; Jože Hribar, župan v Galiciji; Jernej Tašek, krčmar v Galiciji. Občina Klobasnica: Albert Eich-holzer, žup. v Klobasniei; Jože Konrad, župan v Št. Štebnu ; Urban Sadjak, posest, v Klobasniei. Občina Škocijan: Matej Šervicelj, župnik v Škocjanu ; Tomaž Krajnc, pos. na Lancovi : Lorene Miiller, pos. v Gorcah. Občina Št. Vid. (Rikarja-ves) : J. Peterman, župnik v št. Vidu ; J. Škrbine, župnik v Kamnu; Šimen Temelj, pos. v Pudabu; Jože Havbic, pos, v Št. Vidu. Občina Žitara ves; Vit Volavčnik, pos. vProboju; Jak. Škrutelj, pos. na Bregu; Ožbolt Kovač, pos. na Jarišah; Tomaž Žagar, pos. v Zagorjah. Sodnija Kapla. Občina Bela: Jur Traven, župnik na Obir-skem ; Luka Piskernik, župan v Lobniku ; Jože Malovršnik, pos. v Lobniku ; Anton Muhi, pos. na Beli; Filip Pasterk, pos.; Jur Zadolšek, pos.; Jur Perše, pos. na Obirskem. Občina Jezersko: Val.Šumah, župnik pri Jezeru; Franz Muri, župan in deželni poslanec pri Jezeru. Sodnija Pliberk. Občina Bistrica. Gašper Kapun, pos. v Brežki vesi; Janez Miiller, pos. Podpeco; [Gašper Kristan, pos. na Bistrici ; Janez Kreiger, pos. v Strpni vesi; Ign. Miklavec, gostilničar v Šmihelu. Občina Blato: Jur Reš, župan na Blatu ; Jern. Sadjak, pos. v Rinkolah; Val. Podgornik, pos. v Vidernji vesi; Jakob Fera, posest, v Cirkovcah. Občina Črna: Miha Burjak, pos. včrni; Lojze Božič, pos. na Luderskem Vrhu; Tomaž Čebul, pos. v Javorji ; Pavel Osojnik, pos. na Luderskem Vrhu. Občina Guštanj: Lorene Hlade, usnjar v Guštanju; Vencel Hudec, fužinski uradnik v Gu-štanju. O b č i n’a Kotlje: Jožef Pogačnik, župnik v Kotljah ; Aleš Rane, pos. v Šelenbergu ; Franc Kogelnik, pos. na spodnjem Klancu ; Dominik Kotnik , pos. v Tolstemvrhu. Občina Libeliče: Jožef Kokic, župnik v Cernečah ; Matija Randl, farni oskrbnik na Suhi ; Jože Bart, pos. v Libeličah ; Janez Staudegger, pos. v Libeličah ; Jan. Drobivnik, pos. v Libeličah. Občina Libuče: Jernej Črnko, pos. v spodnjih Libučah ; Aleš Kužej, pos. v Libučah; Janez Steinbuch, pos. v zgornjih Libučah; Tomaž Stare, pos. v zgornjih Libučah; Peter Pečnik, pos. v Belipeči. Občina Možica: Franc Korman, župnik v Možici ; Jožef Čaže, pos. v Hladu. O bčina Prevalj e: dr. Ant. Miiller, župnik pri Fari ; Jožef Rakeb, župnik v Št. Danielu ; Blaž Bergman, pos. na Brezuici ; Lorene Osojnik, pos. v Stražiščah ; Franc Lečnik, pos. v Podkraju ; Leopold Navodnik, pos. na Št. Uršelski gori ; Ant. Papež, pos. v Liešah ; Janez Herman, pos. v Zagradu ; Andrej Kaiser, pos. ; Matej Drug, pos. v Št. Danijelu; Janež Vošank, pos. v Podkraju: Franc Broinan, pos. v Stražiščah ; Matija Pšeničnik pos. v Strojni. Občina Švabek: Jožef Leskovar, župnik v Švabece. Sodnija Velikovec. Občina Diekše: Andrej Brežan, župnik ; Janez Pečarnik, pos. ; Jože Kassel, pos. ; Urh Zoll-bauer, pos. Občina Grebinj: Janez Hutter, župnik v Grebinji ; Matej Poljak, župnik v Kloštru ; Peter Bizjak, farni oskrbnik v Krčanju ; Franc Blažič , pos. v Ravžu ; Aleš Blažič , posestnik v Hameču; Peter Karner, pos. v Stari vesi; Gašper Blaže, pos. v Tolstemvrhu. Občina Ovbre: Franc Centrih, župnik v Št. Petru ; Anton Oraš, župnik v Vovbrah; Janez Kolar, župnik v Št. Štebnu ; Flor. Morak. pos. na Selah ; Jože Glančnik, pos. v Št. Štebnu ; And. Morak, pos. v Št. Jakobu. Občina Pustrica: Janez Vertot, župnik v Pu-strici; Jan. Gorjup, pos. v čretežu ; Lojze Pribernik, župan v Pustrici. Občina Ruda: Mat. Orešnik, pos. v Podgorji; Jan. Mauchler, pos. v Št. Martinu ; Klemen Trapic, pos. na Rudi. Občina Tinje: Valentin Karpf, farni oskrbnik v Tinjah ; Andrej Veračnik, župan v Tinjah. Velikovški pred-kraji: Tomaž Novak, zidar vRicinji; Janez Ravnik, kovač v Mlinskemgrabnu. Občina W a i s e n-berg: Šimen Bauer, župnik v Št. Jurji; Matej Škofič, pos. ; Jože Morič, pos. v Kremžicah ; Aleš Drajer, pos. v Berovcu; Janez Holzer, pos. v Porečah ; Franc Messner, pos. v Šmihelu ; Anton Štuk, pos. v Gorcah. II. Črne bukve. Zdaj moramo pokazati pa še tisto žalostno vrsto slovenskih mož, ki so potegnili z našimi nasprotniki, kateri očitno pravijo, da Slovenec nikdar ne sme dobiti tistih pravic, kakor jih ima Nemec. Zatajili so svojo kri in svoje slovenske brate; naj bi se kmalo poboljšali! Njih imena so: A. Volilni okraj Beljak-Borovlje. Sodnija Beljak. Občina Marija na Žili: Lojze Morti, župan na Dobrovi. Občina Skočidol (Wern-berg) : Josip Vončina, nadučitelj v Skočidolu; Tom. Sommeregger, pivovar v Wernbergu; Matej Oraš, župan v Dolu. Sodnija Borovlje. Občina Borovlje: Janez Dovjak, mesar; Marka Ogriz, fabrikant; Val. Cinkovič, fabrikant; Franc Rebernik, mlinar; vsi v Borovljah. Sodnija Podklošter. Občina Smerče: Andrej Bacher, cerkveni ključar v Smerčah ; Franc Brandstetter, posestnik v Borčah ; Andrej Fischer, pos. v Labenčah ; Vinko Brugger, pos. y Cregnjah ; Ernst Varto, grajščin-ski oskrbnik in župan v Čačah. Sodnija K o ž a k. Občina Vrba: Janez Jager, pos. v Koreninah ; Anton Vran, gostilničar v Vrbi ; Jaka Zakoparnik, pos. v Vogličah. Sodnija Trbiž. Občina Lipaljaves: Jož. Kovač, učitelj v lipalji vesi (si ni upal voliti). B. Volilni okraj Celovec-Velikovec. Sodnija Celovec. Občina Dholica: Šimen Sumper, pos. v Dholici ; Grega Ulbing, pos. v Dholici. Občina Grabštanj; Šimen Kolenc, pos. v Staremdvoru ; Jože Piki, pos. v Žabicah ; Janez Suši, pos. v Staremdvoru ; Josip pl. Sternfeld, pos. v Gumližah ; Janez Hobiš, pos. v Drazjivesi. Občina Hodiše: Janez Goričnik, pos. pri sv. Ani: Peter Human, pos. v Dvorcu; Miha Miki, pos. v Dvorcu; Matej Reichmanu, posest, v Kejavah. Občina K o t-m a r a ves: Pavel Zablatnik, pos. v Pleženovcah. Občina Krivavrba: Jože Krainer, pos. v Privici ; Martin Hofer, pos. v Pričici. Občina Št. Martin pri Celovcu: Val. Kašic, pos. v Otočah ; Jur Oraš, pek v Št. Martnu. Občina M e d-gorje: Andrej Drobivnik pos. v Habru; Valent. Leitgeb, na Zablatah. Občina Št. Peter pri Celovcu; Val. Archer, pos. v Kazizah; Jože Ha-bernik, pos. v Št. Petru; Tobija Kubik, pos. v Eimerčah. Občina Porače: Jur Semelrok, pos. v Poračah. Občina Škofiče: J. Schattner, pos. na Ložu; And. Siedler, pos. v Škofičah. Občina b im e niča: Tom. Hclzer, pos. v Bučinji vesi; J. Pušnik, pos. vTimenici; Val. Trampič, pos. v Beli; Miha Buže, pos. v Št. Tomažu ; Val. Bornik, pos. v Oomezji vesi. Občina Trdnjave s: Št. Tavšič, Pos. vHutni vesi; Tomaž Rutar', učitelj v Trdnji Tesi. Občina Vetrinj: Janez Seebacher, župan jJezerku; Pavel Ratz, pos. v Lipici; Janez Kužej, tovarniški uradnik v Kloštru. Občina Žih-Polje: Jože Kirschner, krčmar na Žihpoljah : Šimen Lučovnik, župan v spodnjih Dolih ; Janez Schreyer (Petrovec), krčmar v Čedramu. Občina Žrelec: Karl Grass, župan v Delji vesi; Vit Žvan, učitelj Podkrnosom. Sodnija Velikovec. Občina Ruda: Valentin Plešivčnik, župan na Rudi. Naše kosti bojo že davno trohnele pod črno zemljo, naših otrok otroci pa bojo še prebirali v teh zlatih bukvah imena onih poštenjakov, ki so ®e možko potegnili za svoje slovenske brate. Pa tudi iz črnih bukev bojo lahko videli, koliko Je bilo leta 1885 še tako zapeljanih in preslep-Jenih koroških Slovencev, da so tistim možem dali svoje glasove, kteri se vojskujejo proti našim slovenskim pravicam in pri vsaki priložnosti žalijo nag verski čut. Kaj nam poročajo prijatelji naši? Iz Celovca. (Dr. Wrannova zahvala.) 5. junija je gosp. dr. Wrann poslal gosp. dr. Moriču mlajš. lastnoročno pismo. V tem se zahvaljuje, da je bil v Belace spet izvoljen za državnega poslanca. Iz tega pisma se marsičesa naučimo. Gosp. dohtar izreka „tiefgefuhlten Dank fur Ihre aufopferungsvolle, beispiellos hingebende Unterstiitzung und Forderung der Reichsratswahl“. Te besede torej potrdujejo, kar se nam je od drugih strani pisalo, kako sta se imenovana gospoda vozila po Zilskej in Kanalskej dolini, kako sta volilne može nadlegovala, pa vendar le malo in po večem čisto nič opravila. Pri nekem volilnem možu Bek-štanjške občine je dr. W. še pozno po noči potrkal na duri, pa tudi — zastonj. Pa naj bo! Iz Wrannove zahvalnice se tudi razvidi, kako čudno se je agitiralo. Gosp. dohtar piše : „Es handelte sich um die Sache des Fortscbrittes, der Freiheit und der Entwicklung, es war ein Kampf gegen das Streben der Verdummung des Volkes, nach Slovenisirung des Landes und nach Verdrangung der liberalen und der deutschen Partei aus ihren Positionen." Gosp. Wrann tedaj pravi, da se on in njegova stranka poteguje za „napredek“, za „svobodo“ in razvoj, in da hočemo mi ljudstvo ohraniti nevedno, da hočemo vse Korošce narediti za Slovence, Nemce pa potisniti nazaj. Na to se pa lahko odgovori : „Kakoršen je človek sam, tako misli o drugih. Wrannova nemškoliberalna stranka hoče v resnici zatreti slovenščino, zato je pa usi-lila posodi med Slovenci nemške šole. Zdaj pa mislijo , da hočemo tudi mi Nemce tako stiskati, ko bi dobili moč v roke. To pa ni res. Mi ne bomo nobenega Nemca silili, naj postane Slovenec ; mi branimo le naše meje. Sicer pa mislimo o tem Vranovem pismu spregovoriti kaj več. Iz Celovca. (Žalost se spreobrne v veselje.) Gosp. Simon Toplak, posestnik pri sv. Lorenci v slovenskih goricah na Štajerskem, mož velikanske in trdne postave, pripelje se 26. majnika v Celovec. Mrena mu je lezla na oči. Na enem očesu je bil popolnoma oslepil in si dal mreno sneti v Gradcu, pa žalibog nesrečno, mož je prišel ob to oko. Tudi na unem očesu je čedalje menj videl in čutil je, da bode sčasoma oslepil popolnoma. Od gosp. kaplana sliši, kar je „Mir1, pisal o gosp. dr. Purtscher-ji v Ce-lovci. Akoravno je prva operacija izšla nesrečno, vendar gosp. Toplak hoče pomoči iskati v Celovci. In prav je storil! Gosp. dr. Purtscher mu je mreno srečno snel in 13. junija se je Toplak vesel in zdrav na očesu vrnil na svoj dom. On bere najdrobnejšo pisavo in, ako se sam ne pokaži, bode vsaj na enem očesu še videl vse svoje žive dni! Se ve da se ozdravljeni slepec ni mogel dosti zahvaliti in nam dopovedovati svoje veselje in srečo. Iz Celovške okolice. (Brzni far m ani — nekaj o volitvah.) „Mir“ je že poročal, kako Vetrinjski farmani svojega gospoda fajmoštra visoko spoštujejo in srčno ljubijo. Bolelo jih je in vsi žalostni so bili, ko se je slišalo, da nočejo več v Vetrinjah ostati in hočejo prositi za drugo faro. Pa vihar, ki se je bil tako po krivičnem vzdignil zoper našega gosp. fajmoštra od nemško-liberalne stranke, se je — hvala Bogu ! — vlegel in kmečki farmani smo vsi spet srčno veseli. Iz samega veselja smo si naročili za pogrebe črn „vešperni plajšč“, kterega dozdaj naša cerkev še ni imela. Tudi sam gospod Maks žl. Moro je daroval 150 gld. za cerkvene potrebe v Vetrinjah in Zakamnu. Tako je lepo in hvalevredno, ako se v ljubezni in miru dela za božjo -čest ! —■ O poslednjih volitvah za državni zbor se raznašajo res smešne reči. Nek liberalec je menda pošiljal hlebe, krušnjake, zadnjo moko in otrobi po hišah, da bi Slovenci volili tiste nemško-liberalce za volilne može, ktere bode jim on napovedal. Slovenskih posestnikov pa nobeden ni maral za to revno mazilo in volili so tako moško. da so nemško-liberalci zmagali komaj za dva-tri glase. Zaobljubili so se, da prihodnjič še bolj stopijo na noge in da noben več ne ostane doma. Tako je prav ! — Iz Celovca. (Sad nemških šol.) Že stokrat smo povedali, da nemške šole za slovenske otroke niso za nič. Osem let hodijo v nemško šolo, pa še ne znajo nemško, ampak slovenske besede pišejo z nemškimi črkami. Kako je to res, bo vsak razvidel iz sledečega pisma, ki se nam je poslalo iz podjunske doline : Steber 'j3 . . . . te lepo proseni in pofcfdei jeben Ihoanb bol. Ser je olme fio bolna alt Untecje mi jej fnentajo feij gor oblcfdjt. jjn te tuli profetn pofd)lei jej male gnaroj bol. ale tijemogofdje pribe bol it @apoto čili u fltebeli morba bo fdje fet perfdpjtenji morbaje ni toli ne bofd) toibeto. bi ti fdje toefdjt bijatoa pa jaS ftiemam geite in jad te itagam le po pobratoibe jtooje prijatija Slmnta. @c§e efrat te profem in pofdjlei jen Stoanb bol. in tubi ti prebi bol Ser opne bi jcpe raba Jìotoo-rila ftipoj in uftane btooje bellica in bi mibuj refoto to jeb nibobena brefia. tafo je opne burna fta in pifcpe febetj ti tol prtbefcp jež te bom fcpe na boni fcpafatoa alt bijte mi tnorefcp pifati po firem jugu pofcp prifcpoj, in te fcpe enfrab proftm in pribi bot. fletnint moje flapo pižfanje in u ftanem prijablija ^5. 3n te bubi SJŽati ne (Sajo lepo poftratoite." Podpisa ne pristavimo, saj to je le en izgled iz tisočerih. Kdor ne verjame, si lahko ogleda izvirno pismo pri nas. Prašamo pa vse pametne ljudi: Ali bi ne bilo bolje, ko bi se otroci učili po slovensko pisati in brati, namesto da z nemškimi črkami tako strašno trpinčijo našo lepo slovenščino ? Iz spodnjega Roža. (Spomenica!! Od leta 1848 se mi Slovenci potegujemo in vojskujemo za svoje svete pravice. Seveda postavno in pohlevno, pa dosegli še nismo ničesar. Odkod neki to ? Nas Slovencev na Koroškem je dobra tretjina več kot 120.000 duš, — mi plačujemo davke, dajemo svoje sinove v vojsko, dopolnujemo zvesto vse svoje dolžnosti, vse tako kakor naši sosediNemci, — ali imamo pa tudi take pravice, kakor jih imajo Nemci? Kdor ima oči, da vidi, in srce, da čuti, ta mora očitno povedati, da imamo Slovenci tiste pravice na papirji, v djanji in resnici pa ni taka, je vse druga. Postave so res pravične in dobre, ali kaj nam to pomaga, ako ostajajo vse le na papirji? Odkod neki to ? Ta nesreča posebno pride iz tega , ker mi Koroški Slovenci še nikoli nismo imeli svojega poslanca v državnem zboru. Visoko ministerstvo bi gotovo prav rado spolnovalo naše želje in prošnje, pa ni ga v državnem zboru Koroškega poslanca, ki bi za nas Slovence povzdignil svoj glas in popisoval, kako se nam godi. Da ga tudi pri letošnjih volitvah še nismo dobili, imamo se zahvaliti pri Borovčičih, ki so sicer našega mesa in roda. pa ne držijo s svojimi krvnimi brati. Ako bi bili 4 Borovski volilni možje volili z nami, dobil bi bil naš kandidat gosp. Einspieler 67, gosp. dr. W r a n n pa 66 glasov. Mislim, da te volitve ne bomo skorej pozabili in se odpadlih Borovčičev še dolgo spominjali ! Zdaj nam ne ostane nič druzega, kakor napraviti „spomenico ali promemorio“, v njej odkritosrčno popisati naše potrebe, želje in pritožbe in jo potem po posebnej deputaciji izročiti Njih ekscelenciji gospodu ministru baronu P i n o -1 u, kterega so Slovenci tako iskreno in enoglasno volili za poslanca. Ta gospod, kteri je bil na Goriškem in Tržaškem našim slovenskim bratom pravičen in ljub, tudi svojih slovenskih volilcev na Koroškem gotovo pozabil ne bo. Saj je „Klagenfurterica“ to-le pisala : „Se. Excellenz hat seinen Karntner Wahlern die Annahme ihres Mandates angezeigt und dieselben versichert, dass er bemiiht sein werde, ihr Vertrauen zu recht-fertigen —“ to je po naše: Njegova ekscelencija g. minister je koroškim volilcem naznanil, da njih poslanstvo prevzame, in da si bode on prizadeval, njih zaupanje opravičiti. “ Od Blata pri Pliberku. (Najet agitator.) Dne prvega junija prikorakal je k nam neki gospod iz Vetrinja iz Morovih tovarn. On je rojen v naši občini od slovenskih starišev; pa zdaj, kakor je videti, se poteguje za nemškutarijo. Mislil je, da smo mi take muhe, da nas bo kar hitro pregovoril. Našemu županu je govoril na srce , da je Pino voljen že v Bukovini, da je tedaj škoda, če ga volimo, ker ne bo prevzel. S takimi besedami pa ni opravil prav nič. Mi vrjamemo „Miru“ in našim gospodom duhovnikom. Zdaj se je očitno pokazalo, da smo prav storili. Slišimo, da je gospod minister našo volitev sprejel; liberalci pa so ostali na laži. Sčasoma jih bomo spoznali zmirom bolj in bolj. Iz Slov. Šmihela. (Naša volitev in liberalci.) Znano Vam je že, da smo letos volitev dobro opravili. Nemškoliberalci so popolnoma pogoreli, kar se jim še ni zgodilo pri nas. Napenjali so se pa močno in prišli so „Nemci“ (?!) iz Grab-štanja nas obdelovat. Iz sosedne, južne občine sta prišla dva znana liberalna rogovileža; iz Škofjega-dvora pa znani trobentač za nemški šulferajn. Tedaj sami agitatorji iz tujih občin. Eden teh liberalnih agitatorjev je rekel v krčmi, da duhovnov ni treba poslušati. Neki kmet mu odgovori : „Čemu je pa potem Kristus aposteljne poslal po svetu ?“ — „Ali si že videl Kristusa ?“ zadere se brezverski liberalec. Kmetje pa so se le norčevali iz njega. Eden mu je rekel : „Ti si koj voli (majhen vol) ; še vola se kaj nauči, ti pa odbijaš vsak krščanski poduk.“ Drug pa reče: „Samo rogov mu menjka, sicer je kakor volek.“ Tako so kmetje izplačali in odgnali liberalca, potem pa volili narodno. Iz Velikovca. (Naš poslanec. Še nekaj o zadnjih volitvah.) Z veseljem smo slišali, da je visokorodni gospod minister baron Piuo prevzel poslanstvo za naš okraj in obljubil, potegovati se za nas. V Bukovini je bil gospod minister enoglasno voljen, in vender je rajši prevzel poslanstvo za naš okraj. Zdaj so nemškutarji na laž postavljeni, ki so v enomer volilcem trobili na ušesa, da minister ne bo prevzel, da je voljen že v Bukovini itd. Zdaj ko je ta visoki gospod naš poslanec, imamo tudi mi pravico, da mu p o-tožimo naše težave. Dobro bi bilo , ko bi napisali in podpisali spomenico, v kterej bi vse razložili, kako se nam godi zastran šol in v drugih rečeh. — Ob času volitve so bili tukajšni nemškoliberalci kar divji, posebno slabo so se obnašali nekteri mladi gospodiči. V Velikovcu je le malo število rodoljubov in ti nemajo nič dobrega med liberalci. Eden iz te garde je kar na cesti ustavil in zmirjati začel rodoljubnega trgovca g. Er. Merlaka, ki je sicer občespoštovan mož in prvi mestni odbornik. Gosp. Merlak ga je pa bojda dobro oštel. Nekteri liberalni kričači pravijo, da bi bilo treba vse Slovence spoditi iz mesta. Sicer pa sami radi kupujejo v prodajalnici gosp. Merlaka, ker vejo, da se dobi tam zmirom dobro blago. — Tudi znanega rodoljuba g. Hočevarja se je bojda lotil en tak nemškoliberalni petelin, pa ni naletel na pravega, kajti moral jih je požreti nekaj debelih. Velikovčanom pač ni treba, da jim slovenščina toliko mrzi ; kako bi neki živeli brez Slovencev? Največ denarja jim vender le slovenski kmeti znosijo v mesto ! Iz Tinjan. (Volitve.) Zmaga je naša, ker izvoljen je naš kandidat baron Pino. in Peter Laks gre v pokoj. Priimki „črnuhi“, ali besede : „farjp‘ in vse druge psovke niso izdale nič. Pri volitvah volilnih mož so bili Tinjčani pridni; odpadnikov ali očitnih liberalcev je bila le ena pest. Tinjska fara sega v tri občine. V Tinjski občini zmagujejo zmirom Slovenci. Iz Vabne vesi in Gorič pa hodijo k volitvi v občino Slovenski Šmihel, in tam so letos odločili zmago. Volilci v Bakolah, Gorcah, v Tračji in v Poračah so pa zmago dokončali v Šmarješki občini. Tinjska fara je imela 6 volilnih mož, 4 za Velikovec, 2 za Celovec. Vsi krščanski možje so stali kakor skala, niso kakor muhe odpadli. Trdno stojimo pod slovensko-katoliškim banderom: „Vse za vero, domovino in cesarja!“ Iz Šmarjete pri Velikovcu. (Volitve.) Volitev volilnih mož je bila pri nas srečna. Šentjurski gosp. župnik in posebno volilci iz Tinjske fare so nam pripomogli, da smo zmagali. Pred volitevjo državnega poslanca je pa bil Mačnik v našem kraju , pa hvala Bogu , on in njegovi pomočniki niso druzega opravili, kakor da je eden volilnih mož doma ostal, drugi šesteri možje so pa srčno volili našega kandidata, čast in hvala takim možakom ! Iz Rude. (Kaj bo iz naše mladine?) Prav pišete , da pojde vse h koncu , če bojo še dolgo liberalci podučevali ljudstvo. Otroci ne špo-štujejo več svojih starišev, dostikrat jim delajo žalost in sramoto. Mladenči in dekleta hodijo skupaj, kakor zakonski. Še v cerkev gresta skupaj, on jo spremi do vrat, in po sv. meši jo čaka spet pred vratmi. Vlačijo se skupaj po gostilnah, in dostikrat se vname prepir še med ženskami. Naj bo petek ali svetek, možki se vlačijo okoli cele noči. Ženske pa ne vejo, kako bi se oblačile bolj prevzetno, da bi možki bolj zijali za njimi. Duša nema več lepote v sebi, zato pa lepotičijo umrljivo telo. Kaj pa Bog poreče, če bomo tako živeli? Iz Medgorij. (Tukaj šna g. učitelja) sta huda in razžaljena, ker sem zadnjič pisal, da sta brez vere. Da bo spet mir in pokoj, pa tisto besedo popravim in rečem, da imata vero. Iz Glinjan. (Dvakrat je volil) in se na obeh krajih več ko treba poganjal za nemške liberalce posestnik Schmid na Strugi pri mostu. Čemu imajo župani postave na policah, če jih pa nikoli ne pogledajo ? Schmid ima posestvo v Pod-Ijubelski občini, v Glinjah ima pa hišo v najem. Volil je v Glinjah in Podljubelom. Postava pa pravi, ko bi kdo prav v več občinah davek plačeval, voliti sme samo v eni občini, in sicer tam, kjer navadno stanuje. (§. 17. drž. volilnega reda od 2.. aprila 1873 in od 4. okt. 1882.) Iz Doberle vesi. (Procesija na Telovo.) Kakor druga leta smo tudi letos imeli prav lepo procesijo na dan sv. Bešnjega Telesa. Samo ta razloček je bil, da druga leta so šli tudi uradniki za procesijo, letos pa ne. Kujajo se menda zato, ker so liberalci propadli pri letošnjih volitvah v naši občini. Pogrešali smo tudi nektere pevce. Pa naše narodne pevkinje so vender prav lepo pele. in vse je bilo tako lepo, da smo prav lahko pogrešali liberalce. Slišim, da našega gospoda kaplana liberalci že spet trgajo po svojih časnikih. Jih pač pečejo nesrečne volitve. Liberalno kraljestvo se podira, zdaj pa mislijo, da je vsega tega kriv gospod kaplan. Liberalci mislijo, če gospoda kaplana proč spravijo , da bo potem spet vse plesalo po nemško-liberalnih goslih. V tem se pa močno motijo ; saj tudi mi kmetje prebiramo slovenske časnike in smo že toliko podučeni, da znamo ločiti krop od vode. Iz Šmarjete pri Velikovcu. (Pogreb gosp. župnika.) 20. majnika je bil kaj žalosten dan za nas farmane Šmarješke fare, nesli smo svojega dušnega pastirja, Er. Fuggerja, k slednemu počitku. Bolehali so sicer rajni gospod že nekaj časa, al da bi imeli nas pa že tako hitro zapustiti, tega si še nismo mislili. V saboto poprej previdili so jih Velikovški gospod dekan s sv. zakramenti in v četrtek zjutraj jih je Bog že k sebi poklical. Pogreb v saboto bil je prav veličasten. Zbralo se je veliko ljudi iz domače in sosednih far/, šolska mladina iz Šmarjete in iz Št. Frančiška z učitelji vred, in osem duhovnih bratov in bližnjih far je prišlo, skazati svojemu rajn. sobratu zadnjo čast in dolžnost, med njimi velečastiti gosp. dekan Jožef Šluet iz Velikovca, Pred sedmimi leti so imenovani gosp. dekan rajn. fajmoštra med veselim zvonenjem in petjem kot dušnega pastirja v tukajšno cerkev upeljali, in zdaj — po tako kratkem času — spremili so jih že med žalostnim petjem in zvonenjem k zadnjemu počitku na pokopališče. Na svetu je vse minljivo! — Pri fa-rovžu in na pokopališči zapeli so štiri prijatli iz Šmarjete in Velikovca dve lepi in ginljivi pesmi in ko so še gosp. dekan na grobu rajnemu v slovo povedali nekaj besed , prikazale so se na marsi-kterem obličji svitle solze in so dokazovale, da je bila ta ločitev od svojega ljubega dušnega pastirja vsim britka in težka. Bili so pa zares tudi rajni gospod prav ljubeznjivi v svojem obnašanji, pohlevni in dobrega srca, in zato bodo tudi nam ostali v srcu in spominu. Bog jim daj večni mir in večna luč naj jim sveti. Bojimo se, da ostanemo brez duhovnika. Da duhovnikov tako primanjkuje, je tudi sad liberalnega duha. Iz Beljaške okolice. („Karntner Allge-meine Zeitung“.) Naši Nemci v Beljaku menda nemajo človeka med seboj, da bi jim pisal liberalen časnik. Zato so dobili nekega Laha, ki jim piše ..Karntner Allgemeine Zeitung.“ Pa mož ureduje list zadosti otročje in smešno. Ko je bil v Velikovcu Pino voljen, izžel je list s črnim robom, kakor „Partezettel“ ali mrtvaški list. Pokopan je bil po besedah lističa slavnoznani „ko-roški mir“. Še ministru očitajo ti predrzni ljudje da hoče kaliti deželni mir. Naši nemškoliberalci so res kakor razvajeni („scartljani“) otroci. V eno-mer beračijo na Dunaji za kako železnico ali ktero drugo reč ; zdaj hočejo železnico čez Ture, zdaj čez Ljubel, zdaj od Wolfsberga na Judenburg. Navajeni so, da se jim vselej vstreže, če še tako zabavljajo čez vlado in ministre. Zato mislijo tudi zdaj , da bojo najprej dosegli te železnice , če nasprotujejo kupčijskemu ministru , ki ima vender največ besede pri železnicah! Ta liberalni listič je bil celò tako otročji, da je ministra prosil in nagovarjal, naj odloži koroški mandat! Prej so delali na vso moč, da bi minister ne bil voljen, zdaj pa mislijo, da je zadosti samo njihova beseda in prošnja, pa se bo minister precej vsedel in Podjuncem pisal, da ne sprejme njih poslanstva, ker liberalci tako želijo. O sancta simplicitas! Iz Borovelj. (Mogočnost nemškolibe-r a 1 c e v.) Pišem vam, kar sem slišal iz zanesljivih ust. Pri zadnji volitvi v Borovljah vsedli so se liberalci kar k mizi, ki je pripravljena za komisijo, slovenski volilci so morali pa zadej stati. Tega smo pač že vajeni, da za Slovence rado zmenjka stolov. Ko so pa naši izvolili komisijo, morali so jej liberalci vender prostor narediti pri mizi. Prav oblastno se je obnašal tudi nek drugi po vsej dolini znani nemškoliberalec iz Podgore, ki pa ni bil volilec. Ne vem, ali je prijezdil, ali je siromak koj peš pripihal v Borovlje, da bi zvedel, kako je z volitvijo. Ko so volilci že odšli in je samo komisija še ostala, silil je v volilno sobo. Gosp. komisar ga je moral prav s trdo besedo spraviti iz volilnega prostora. Ko je prišel telegram iz Beljaka, da je Wrann voljen, so bili pač liberalci bolj veseli, kakor mi ; upamo pa, da so zmagali zad-njokrat. Iz Podpece. (O volitvah.) Volitve volilnih mož v naših občinah so bile vseskozi dobre , ja celo sijajne. V Črni so bili izvoljeni ravno tisti vrli kmetje, ki so lani glasovali za narodno-konservativna poslanca v deželni zbor. V Možici so letos prvokrat podrli in razsuli tisto „nemško (?) trdnjavo11, po kterej jokajo nam nasprotni nemško-liberalni listi. Posebna hvala zato gre vrlemu tamošnjemu župniku č. g. Francu Kormanu, ki sicer rojen in zvest Nemec, vendar ne zamečujejo slovenskega ljudstva in jezika, kterega so se z marljivim trudom v bogoslovji naučili, ampak goreče zagovarjajo naše pravice ; oni ne živijo samo med našim ljudstvom, temuč tudi za naše ljud- stvo, kar se pa o mestnih gospodih ne more trditi. V Možici volili ste obe stranki enoglasno, narodno-konservativna č. g. župnika in vrlega kmeta po domače Kajžarja na Platu z 20 glasi od 29, nasprotna moža pa z 9 glasi. Najsijajnejše zmagali so naši v bistriški občini: izmed 76 volilnih glasov dobil je prvi 75, drugi 73 in ostali trije vsaki po 71 glasov; nasprotniki dobili so samo po 6 in še manje glasov. In kaj je pripomoglo k tej sijajnej zmagi po naših in vseh drugih občinah velikovškega okraja? Slobodno trdim: prehudo in brezobzirno pritiskanje od strani nam nasprotnih in nemško-liberalnih gospodov, posebno pa rogoviljenje nemškega šulferajna in njegovih laži-apo-steljnov od Črne pa do Grebinja in Grabštajna. Da so se pa naši vrli kmetje toliko zavedli ter narodno probudili, zato gre vsa čast in hvala našemu prvoboritelju in deželnemu poslancu preč. g. A. Einspielerju, ki so vstanovili časopis „Mir“, kteri kmete in ves slovenski rod na Koroškem budi in uči, da naj ne bodo več tujčevi hlapci, ampak lastni gospodarji na svoji lastni zemlji. Volitev poslanca za državni zbor v torek 2. t. m. je najbolje dokazala, da na Spodnjekoroškem živi še veren, naroden in konservativen rod, kteri s svojim nemškim pravičnim sodeželanom brez nemško-liberalnih hujskačev prav lahko v miru živi; volitev je dokazala, da se koroški Slovenci od liberalnih kričačev ne dajo strahovati, ampak da se hočejo držati zlatih besed: „Vse za vero, cesarja in domovino !“ Iz Iga pri Ljubljani. (Procesija sv. Reš-nj ega telesa. Pretepi.) Res prav lepa je bila pri nas procesija sv. Rešnj. Telesa. Naprej so šli z banderi od podružnic ; potem šolarji s šolsko zastavo ; za njimi ovenčane deklice s jerbaščeki, iz kterih so potresale cvetlice po tleh. Potem so prišli požarni brambovci, in potem nebo s sv. Rešnj. Telesom. Za njim pa dekleta iz bratovščine s svečami. — Prav je, da so fantje tako vneti za Božjo čast, pa to ni prav, da se ne morejo dogovoriti , kteri bi nosil bandero. Vsi ne morejo bandera nositi, in tisti, ktere odrinejo, so strašno jezni, in potem pride še do tepežev zavolj tega. Prosimo tedaj gospoda fajmoštra, naj bi oni to reč določili in lepo poravnali, da iz pobožnih sprevodov ne nastanejo kletvine, prepiri in poboji. Morda bi se dalo tako narediti, da bi se fantje vrstili. Ce pa še ne bo miru, naj nosijo bandero pa bolj stari, postavni možje. Gospodarske stvari. Pomoč zoper gosenice. Da gosenice na sadno drevje ne lezejo in se na njem ne razširjajo, se sledeče nasvetuje : Vzemi pol kile klorovega apna, to zmešaj s pol kile maščobe. Iz te zmesi naredi dolge štručice ali va-Ijarčke in jih ovij s tuljami ali otri ter take potem okrog debla povij in pritrdi. Gosenice na vejah v kratkem času iz drevesa popadajo in nobena več po deblu na drevo ne leze. Tudi metulji se takih dreves ogibajo. „Slov. čebelar in sadjerejec.11 Pomodek zoper zeljne gosenice. Potegne se okoli zelnika in tudi med posameznimi gredami 2—3 prste široka brazda, t ktero se potem konopljino seme poseje. Konoplje se pusté rasti in stati, dokler da je zelje zrelo in zabrani, da gosenice od zvunaj na zelje ne prilezejo. Drugi zopet svetujejo drobnjak in ostrožnik (Delphinium) ob krajih zeljnih gred nasaditi. Ko te rastline cvesti začno, se zeljni belinci tropoma po njih posedajo in po duhu omamljeni obvise ali pa blizo teh rastlin na zemljo počepajo. Po solnčnem zahodu se belinci poberó in poteptajo. Tako se veliko tega mrčesja pokonča. „ Sl. Gosp. “ Smešničar*. V judovski šoli je prašal učitelj svoje učence : „V čem so se pregrešili Jožefovi brati, ko so ga prodali v Egipt ?“ Dolgo časa ni vedel nobeden odgovoriti, nazadnje se oglasi mladi Jakob in reče : „Pregrešili so se v tem, ker so ga dali p r e-do b e r k u p.“ Kaj dela politika. Izmed 353 voljenih državnih poslancev jih bo kakih 190 naše stranke ; okoli 130 je nemškoliberalcev ; blizo 20 jih pripada k srednji stranki, ki jo vodi grof Coronini ; kakih 12 je pa „divjakov“, ki glasujejo danes s to, jutri z drugo stranko. Naša stranka ima tedaj večino gotovo, nemškoliberalci pa ne bojo nič odločevali. Če prav srednja stranka in divjaki potegnejo ž njimi, imajo vender vsi skup še le kakih 160 glasov, če tedaj naši poslanci hočejo, lahko nam pomagajo v marsi-kteri reči. — Minister Konrad je ukazal, da se mora, kedar se oddajajo učiteljske službe, gledati tudi na to, kakšnega obnašanja je tisti, ki prosi za službo. Na Anglež kem je odstopilo ministerstvo Gladstona. K vladnemu krmilu pride spet tako-imenovana Tory- ali konservativna stranka. Ta je pa Kusom sovražna, zato se nič ne vé, če se ne bo na novo vnel prepir med Rusijo in Anglijo. — Tudi Lahi niso zadovoljni s svojo vlado, ker v Afriki ni imela sreče. Govori se, da bo odstopil minister Mancini, morda pa še celo ministertvo. Kaj je novega križem sveta? Na Koroškem. Deželna razstava v Celovcu se začne 25. julija in ostane odprta do 8. sept. t. 1. Opomniti pa je treba, da bo živina raz-razstavljena samo tri dni, od 29. do 31 avgusta; sadje in vrtnarski pridelki samo 5 dni, od 4. do 8. sept. ; mlekarski izdelki samo 6 dni, od 25. do 31. avgusta. Stroji (mašine), umetni in obrtni izdelki, zgodovinski ostanki itd. pa se bojo videli ves čas. — V Velikovcu je pri kopanju utonil učenec Matej Vranek. — Poštarja Uršiča iz Volž-berka, ki je izneveril nad 10.000 gld., obsodili so na 6 let težke ječe. — Za po toči poškodovane v občini Šmarješki pri Velikovcu je dala koroška hranilnica 500 gld. -— Na tri leta težke ječe je bila obsojena dekla Marija Dominik, ki je umorila svojega novorojenega otroka. — V Lipi pri Tinjah pogoreli ste dve hiši in dva skednja. — Pri Pater-nijanu so našli človešk kostnjak s prebito črepinjo; na strani je imel zarujavelo sabljo. Najbrž je kak ubit francozki vojak iz vojske prvega Napoleona. — V Bajdeku na gorenji Žili je znorel in se obesil kmet Kronhofer. — Družba sv. Mohora šteje letos 29.557 udov, tedaj 1055 več, kakor lani. Pobrob-neje poročilo prihodnjič ! Na Kranjskem. Tiskar g. K. Milic v Ljubljani je natisnil lepo knjižico, v kterej se bere povest „oče naš“ ! ki je pripravna posebno za mladino. Knjižica velja vezana 60 kr., po pošti 65 k. — Pisateljsko podporno družtvo ima koncem tega mesca svoj občni zbor. Banka „Slavija“ podarila je družtvu 300 gld. — Ljubljanski Nemci niso zadovoljni, da jim mesto napravi posebno trdo nemško šolo. Oni hočejo še drugo šulferajnsko šolo. Protestantovsko nemško šolo imajo že davno. Po svetu pa trobijo in se lažejo, da nemajo nobene nemške šole in da jih Slovenci stiskajo. Srečni bi bili mi koroški Slovenci, ko bi nas tako „stiskalr‘, kakor v Ljubljani Nemce. — V Novem mestu je padel zidar Pelko s turna in se ubil. — Mrtvega so našli kramarja Andreja iz Blata pri Šmarji. Najbrž so ga ubili. — Kdor želi romati na Vele-hrad, naj se v kratkem oglasi pri g. Ivanu Hribarju v Ljubljani. — V Mokronogu ustrelil se je načelnik žandarske postaje. — Tudi v Sori so poginili vsi raki, — Na Brunku pri Svibnjem je neki kmet kopal pesek in našel človešk kostenjak. Komisija je rekla, da mora biti že 20 let, kar je bil ta človeč ubit in na skrivnem pokopan. — Iz vagona je Skočil J. Bevk, ko so ga po odgonu (šubu) peljali iz Trsta v Ljubljano. Tiho je odprl vrata in smuknil ven ter pobrisal, da ga niso več videli. Pri skoku se mu tedaj ni zgodilo nič. Kopriva ne pozebe. — V Hotemačah se je bahal kmet Kozel z denarjem in metal bankovce po mizi. Neki tat, ko to vidi, je šel ven, odvezal kmetovega konja in ga pognal. Potem je priletel v hišo in zaklical: „Oče, konj vam je ušel.“ Tekla sta potem za konjem, med potjo pa je tat kmetu ukradel vse denarje. Ni pametno, kazati denar! N a Š t a j e r s k e m. Č. g. M. Lendovšek, župnik v Makolah, marljivi zbiralec spisov ranjkega knezoškofa Slomšeka, dal je zdaj na svitlo že četrto knjigo teh spisov. Slomšekovi spisi so kakor nalašč za naše slovensko ljudstvo, zato priporočamo vsem rodoljubom , naj to knjigo širijo med ljudi. Pri pisatelju velja 4. knjiga 1 gld. — Utonil je študent Jager v Mariboru. — Železniški služabnik Dolinšek v Mariboru je prišel med dva vagona, ki sta mu zmečkala glavo. Na Primorskem: Prav lepo in možato obnašali so se pri volitvi tržaški okoličani. Po 100 let stari možje so šli ali se peljali v Trst, da bi oddali svoj glas za Nabergoja. Zmagali so sijajno. — Utonil je mornar Aprile v Trstu. Neki Pecoroni pa je skočil iz tretjega nadstropja na tlak in se pobil do smrti. — V Lloydovem arsenale se je obesil 18 leten mladeneč. Duhovniške spremembe v Krški škofiji. (3. g. dr. Valentin Nemec, profesor bogoslovja , postali so kanonik pri sv. Hemi. — Za župnika v Šmihelu pri Pliberku imenovani so č. g. dr. Josip Somer, dozdaj stolni kaplan v Celovcu. — Umrli so č. g. Franc Fugger, župnik v Šmar-jeti pri Velikovcu. E. i. p. ! Za po toči poškodovane v farah Št. Jur in Šmarjeta pri Velikovcu so darovali: C. g. prof. Einspieler . . . . 10 gld. „ župnik J. Škerbinec v Kamnu . 5 „ „ Filip Haderlap, vrednik . . 1 „ „ J. Vrhovnik, kapi. v Naklem . 1 „ skupaj 17 gld. Darove prejema vredništvo „Mira“. 7vnnm/A Janez Deneelnovi sinovi bVUiiUVC y Mariboru, kakoršno težo in kakoršen glas kdo želi. Deneelnovi zvonovi so od nekdaj na dobrem glasu. Zahvala. Mi smo za našo cerkev pustili uliti tri zvonove pri Dencelnovih sinovih v Mariboru na Štajerskem. Zvonovi so lepo uliti, imajo lepo obliko in opravo, in prav lep, veličasten glas. Iz prijaznega hriba v Lipi prepevajo čast Bogu, pa tudi čast poštenega mojstra Dencelna, kterega z dobro vestjo priporočamo cerkvenim predstojnikom po Koroškem. Cerkveno predstojništvo v Lipi pri Vrbi 11. novembra 1884. Janez Marinič, župnik ; Primož Košat, Anton Kovačič , cerkvena ključarja. Hiša za usnjarja na prodaj V Doslovčah blizo farne cerkve na Breznici je dobro zidana hiša s sadnim vrtom na prodaj. Pripravna je posebno za kakega usnjarja (ledrarja), ker je bilo to rokodelstvo več let v tej hiši. Več se izve pri županstvu na Javorniku na Gorenjskem (Jauerburg, Oberkrain). Za darila se posebno priporočajo moji vsakovrstni šivalni stroji, ki se lahko plačajo tudi na mesečne obroke. Dober stojim za to, da je blago pošteno. Kdor precej plača, dobi stroj ceneje. Cenike pošljem zastonj. Tudi se take maši ne pri meni popravljajo. flnhro cwafifì za cerkve izdeluje svečarica UUUI C oVCL»G gospa Marija Criinther v Slovenjem Gradcu. Cena je: 2 gld. 40 kr. kila. V4 kile gori 22 ur. Do zadnje pošte plača ona stroške. Filllt me<* ^e^om se sprej1116 ^ poduče- ralll yanje v orgljanju in petju, zato pa mora plačati 6 gld. na mesec. Za hrano in drugo oskrbovanje mora pomagati v cerkvi pri mežnariji. V dveh letih se lahko nauči orgljanja in mežnarije. Terja se, da je fant lepega obnašanja in da ima dober sluh za godbo ali muziko. Ponudbe do 15. julija pod napisom: J. E. organist in mežnar pri sv. Križu (Villach). Mlinski kamni daja jih pa Tone Božič, gostilničar v Apačah; (pošta Freibach, Kosenthal). Loterijske srečke od 20. junija. Line 55 67 41 37 13 Trst 26 22 36 82 19 Tržna cena v Celovcu. Ime blaga na tirne na hektolitre gld. kr. gld. kr. pšenica 5 60 7 rž 4 80 6 — ječmen 4 70 5 90 oves 2 80 3 50 hej da 4 — 5 — turšica 4 20 5 25 pšeno — — — — proso — — — — grah — — — — leča — — — — fižol — — — — krompir — — — — na kilo gld. | kr. goveje meso _ 58 telečje meso — 66 svinjsko meso — 65 koštrunovo — 44 maslo — 96 puter — 94 prekajen Špeh — 82 frišen Špeh — 70 mast — 74 100 kil sena 2 30 100 kil slame .... 1 30 100 kil deteljnega semena — V tretjič pridejo na dražbo: 30. jun. Živina in hišna oprava Pavla Zweimùllerja, v pivarni v Spodnjem Dravbregu. 4. jul. Šalejeva p. d. Šebejeva’ kmetija v Drabonaiah, cenjena 2137 gld. pri okr. sodniji v Doberlivesi. Izdajatelj in urednik Filip Haderlap. — Tiskarna družbe sv. Mohora v Gelov«.