Stev. 101, _.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne.
Uredništvo: Uilcj Sv. FrenCiflu Asiikegt It 20. L nadrtr. — V* dopisi naj re poHljajo uredništvi lista. Nefrtnklnni pirau M m
sprejemajo ta rokopisi se ne vraCafo. Izda late! i In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik kouaordf Usta . Edinosti V — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruce a otre jen t m poroBvom v Trstu, ulica Sv. Franflika Asllkega K. 20. Telefon uredništva In uprave itev. 11-57.
Naročnina znaSa: Za celo leto.......K 2J—
za pol leta	............... 'f^
rs tri mesece. _ .	- • *........T^m
Za nedeljsko Izdajo za celo leto	... «
ca pol leta
V Trstu, v
Si
1*14.
Letnik I.
VEČERNA
Posamezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po tO vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolona
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za-
vodov...............mn po 20 vla
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K
vsaka nadaljna vrsta.............**—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti'. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. PlaCuje se izključno 1«
upravi .Edinosti*. — Plača in to21 se v Trstu. Uprava In Inseratnl oddelek se nahajala v ulici Sv. PranCISki AsUkega it 20. — PoStoohranllnlSn! račun it 841.651
Bon v Ganem, Karpatih hi no Poljskem se nadaljujejo.
Polotil] m severnem bojlJtu.
DUNAJ, 30. (Cenz.) V zapadnem dela Gozdnatih Karpatov imajo naše čete zaznamovati včeraj zopet znatne vspehe. Napredovale so tako severno od Užoike-ga prelaza, kakor tudi severno od Lup-ko*skega prelaza. Radi te ofenzive ar-tnadne skupine generala Pflanzerja, bodo morali Rusi ojačiti tamkaj svoje čete, kar bi zamoglo vplivati ugodno na položaj v Beskidih.
Armada generala Boroevića Je že zavzel svoje nove pozicije v severnem po-bo Hi vzhodnih Beskidov. Rusi so sledili le i »časi. Najbrže so pomaknili glavno silo svoje osme armade proti ozemlju Gor-Uce Tuchow.
Velike v ažnosti je naša uspešna ofenziva na vzhodnem bregu srednjega in dolnjega Dunajca, kakor tudi ob dolnji Nidi Rusi so včeraj tu obnovili svoje napade z močnimi silami, ki pa so se vsi ponesrečili. Sovražnik Je imel velike izgube.
V ozemlju Cherciny—Opoczno si stoje nasproti enako močne sile. Med Opocznim in lnowlodzom se je napad novih ruskih sil ponesrečil.
Ob Rawki so Nemci z novimi četami prekoračili reko. Ob Bztiri se nahajajo z glavno armado že na vzhodnem bregu. Sovražnik se upira v splošnem samo še pri SochaczewiL — (»Tagcspost«).
Obstreljevanje Iz irtktpivvvf.
KODANJ. 31. (K.) »National Tidende« javlja iz Londona: l u se ne smatra za verjetno. da bi bilo obstreljevanje Cuxhavena napravilo toliko škode, da bi bila v razmerju z rizikom in troski. Z veseljem se pa opaža, da zrakoplovi niso pripravni za to, da bi z metanjem bomb povzročali večjo škodo. Eksplozije zrakoplovov se smatra pripravne le za dosego moraličnega učinkovanja in razjasnila.
BUDIMPEŠTA, 30. (K.) »Ogrska brzojavna pisarna javlja iz Ungvara:
Njegova c. in kr. visokost prejasni gospod nadvojvoda Kari Fran Josip je dospel semkaj zjutraj in se je podal takoj na fronto. Ob 5. uri popoldne se Je povrnil nadvojvoda od fronte semkaj ter ga je aa kolodvoru številno občinstvo sprejelo s prisrčnimi ovacijami.
V imenu prebivalstva komitata je namestnik velikega župana Lorinczi pozdravil prestolonaslednika, ki se je zahvalil na toplem pozdravu ter se je dal nato v pogovoru z županom obvestiti kako daleč so prodrli Rusi v svojem vpadu v komi-tat in ali so napravili veliko škode, in dalje, ali je mnogo oseb pobegnilo iz Ungvara.
Potem se je vršil vhod v mesto, ki je bilo slavnostno razsvetljeno in v zastavah. Na potu je meščanska hramba tvorila špalir. V komitatski hiši je namestnik velikega župana pozdravil nadvojvodo, ki je v svojem odgovoru izjavil, da sporoči Nj. veličanstvu o navdušenem patrijotičnem vedenju prebivalstva v Ungvaru. • Med drugimi so bili sprejeti: grško-ka-toliška duhovščina pod vodstvom škofa Pappa. nekaj kmetov komitata in dauiski odbor Rdečega križa v Ungvaru.
Po sprejemanju je prišla bakljada pred komitatsko hišo, ki jo je meščanstvo priredilo visokemu gostu.
Redarstveni stotnik Bcrzeviczy je v govoru , polnem patriiotičnega navdušenja, tolmačil ljubezen in udanost prebivastva do Njega Veličanstva in do prestolonaslednika.
- Nadvojvoda je v svojem odgovoru na-glašal, da v svojem poročilu Njegovemu veličanstvu opozori na to, da prebivalci Ungvara tudi v teh težkih časih z veliko vnemo izpolnjujejo svojo patrijotično dolžnost.
iMrifcnski nkrlBhMcOc nI wM
WASHlNQTON, 31. (K.) Amerikanska vlada je odposlala Angliji noto, v kateri zahteva skorajšnjega izboljšanja postopanja z amerikansko trgovino od strani angleškega brodovja ter opozarja svareč, da neopravičeno posezanje v legitimno a-merikansko trgovino povzroča v Ameriki veliko občutljivost. Vlada protestira proti zajemanju ladij nevtralnih držav le na podlagi suma, priznava pa pravico vojskujočih držav do preiskave, toda dokaz o sovražni namembi dotičnega tovora treba podati med preiskavo. Sosebno se obdol-žuje Anglija, da s skandinavskimi tovori bakra drugače postopa nego z amerikanskim!. Vlada pojasnjuje, da so živila ie pogojna konterbanda, ker so določena toliko za civilno prebivalstvo, kolikor za armado ter izraža nado, da Anglija izprevidi, kolikega resnega pomena je trajno vmešavanje v nevtralno plovbo.
Hel Japonski h Rnsfio.
LONDON, 30. (K.) — Japonsko poslaništvo priobčuje Reuterjevi pisarni, da govorice, po kateri da Rusija svoj delež na otoku Sahalinu odstopa Japonski proti dobavi težke artiljerije, ni smatrati za resno. Poslaništvo dostavlja: Vsa pomoč, ki jo je mogla in jo nameruje Japonska po* deliti, izhaja iz prisrčnih odnošajev med Rusijo in Jarcnsko, posebno pa iz okolnosti, da se obe borita proti istemu sovražniku. Taka pomoč ne more imeti nič skupnem s kako politično kupčijo ali prisvajanjem ozemlja. Taka kupčija bi le Škodila
posebnim odnošajem in prijateljstvu, ki obstoji že dolgo med obema državama ter bi bilo v popolnem nasprotstvu z razpoloženjem ljudstva v obeh deželah. Obe državi smatrate situacijo, ustvarjeno po miru v Portsmouthu in po pogodbah iz let 1907, 1909, za trajno ter ste povsem zadovoljni z obstoječimi dogovori.
Ptbuujc Mm rt L JiMViiJfl (i 31. Ji"
KM lili
DUNAJ, 31. (K.) »Wiener Zeitung« objavlja cesarsko naredbo od dne 29. decembra 1914 o na dal j nem pobiranju davkov in dajatev in o pokritju državnih troškov v času od 1. januari ja do 30. junija 1915.
mm umm n nnn
DUNAJ, 31. (K.) »VViener Zeitung« objavlja naredbo ministrstva za notranje
stvari od 30. t. m., tičočo se 5. izdaje takse za zdravila avstrijske farmakopeje. —
»Wiener Zeitung* objavlja naredbo od 30. t. m., tičočo se druge izdaje takse za zdravila avstrijske farmakopeje za stranke, ki uživajo olajšave (taksa za bolniške blagajne).
»Wiener Zeitung« objavlja naredbo pravosodnega ministrstva za notranje stvari od 29. t. m., za izvedbo naredbe, od 26. oktobra 1914 drž. zak. št. 299 o izvršilni pravni pomoči med kraljestvi in deželami, zastopanimi v državnem zboru, in med deželami ogrske krone.
Izvedba te naredbe se odreja v spora-zumljenju z ogrskim ministrstvom za pravosodje in onim za notranje stvari na podlagi § 84 zakona od 27. maja 1896 drž. zak. št. 79.
Htvoietii vottik dunajske*
DUNAJ, 30. (Kor.) Župan dr. Weiskirch-ner bo naslovil jutri na nemškega poslanika pismo, v katerem za novo leto izraža željo, da bi Vsemožni obvaroval oba vladarja zavezniških držav in ' posebno podelil zdravje in moč cesarju velike nemške države, da bo lahko branil in ščitil narod in dosegel trajen mir. Župan prosi poslanika, naj blagovoli sporočiti ta vošči la dunajskega prestolnega in glavnega mesta nemškemu cesarju.
Nadalje je odposlal župan dr. VVeislur-chner berolinskemu županu pismo, v ka-
j tereni opozarja na to, da se ob zaključku Na to se je udeležil nadvojvoda slavno- leta dunajska prestolica spominja svoje stnega obeda, ki ga je njemu na čast pri- posestrime ob reki Sprevi, ki deli t njo redil veliki župan grof Szapary.	j, tem resnem času skrbi, želje in sade.
Vrhovnemu poveljniku feldmaršalu nadvojvodi Frideriku in armadnemu poveljniku nadvojvodu Evgenu je župan poslal brzojavna novoletna voščila.
Nadalje je odposlal župan budimpeštan-skemu županu prisrčno brzojavno čestitko, v kateri opozarja na to, da je vojna podkrepila Čustvovanje skupnosti in prijateljstvo obeh prestolic Dunaja in Budimpešte.
General Koropotkln • volni Rusije z Rvstn-Osrsko hi Itemfljo.
Po rusko-japonski vojni je izdal general Kuropatkin med drugimi knjigami o mi-litarični moči Rusije tudi knjigo »Znamenitosti iz rusko-japonske vojne«. Ta knjiga je zanimiva ravno sedaj po marsikaterem nazoru, ki ga vsebuje.
Pred vsem je posneti iz te knjige, da se general Kuropatkin ne izreka za ofenzivno vojno Rusije proti Avstro-Ogrskl In Nemčiji. Sicer pravi tudi on, da je naloga Rusije ta, da si zagotovi pot do Srednjega morja in do Tihega in Indijskega oceana. Meni pa Kuropatkin v svoji knjigi, da Rusija sedaj še ni dorastla tej nalogi, ker je militarična sila nje nasprotnikov prevelika, kajti to stremljenje Rusije posega pregloboko v interese vseh držav, ki bi se — ako bi se ti načrti Rusije uresničili — čutile ogrožene. To svojo trditev obraz-ložuje Kuropatkin sledeče: Če bi Rusija nadvladovala nad irk>rskimi ožinami, bi mogla odločati v egiptovskem vprašanju ter naoraviti iz sueškega prekopa mednarodno vodno cesto. Ako bi bil dohod k Indijskemu oceanu v rokah Rusije, bi bilo to v trajno nevarnos za angleško gospostvo nad Indijo. A kar je glavno za vse narode Evrope in Amerike, ki po vsem svetu iščejo tržišč za svoje blago: po taki izpreinembi bi jin; Rusija postala konkurentima na vseh svetovnih tržiščih. Ako bi gospodarila z železnicami, ki spajajo Tihi ocean z Vzhodnim morjem, in ako bi svojo moč razširita do Tihega in Indijskega oceana, bi portala Rusija s svojimi neizčrpnimi bogastvi nevarna tekmovalka vsem industrijskim državam.
O izvedljivosti nalog, ki jih Kuropatkin stavlja Rusiji, izvaja: . »Moči sedanjega rodu bi se utegnile izkazati prešibke v i/, vedenje nalog, katerih uresničenje Je pridržane bodočim rodovom. Kajti že iz primerjanja naše moči z ono našHt verjetnih nasprotnikov izhaja, da sedanji rod nikakor ni dorastel za uresničenje dalekosežnih nalog ter bi se v spopadu se svojimi nasprotniki, ki so v voini pripravljenosti prehiteli Rusijo, morali bati celo za nedotakljivost svoje teritorijalne posesti«.
Uresničenje historičnih nalog ruske države je pa — po mnenj« Kuropatkina — oteženo tudi po nje notranjem položaju. Ruski general izvaja namreč: Razširjenje ruskih mej v vseh smereh vsled prodiranja k Vzhodnemu in Ornemu morju ter Oceana, je privelo do priklopljenja različnih plemen, ki so ruskemu narodu tuja in državi tu pa tam nevarna«.
Zanimivo in sedaj aktuelno je razpravljanje o eventualnostih vojne z Avstro-Ogrsko in Nemčijo. Avtor govori o veliki važnosti Ruske Poljske kot vojnega po-zoriŠča. Potem opozarja na nevarnosti, ki bi grozile Rusom na galiških in poljskih bojiščih vsled militarične premoči centralnih vlasti.
»Ce pa bi bili mi — pravi dalje — glede vojne pripravljenosti na boljem, nego Nemči& ili če bi bila nemška glavna sila zaposleni na katerem drugem bojišču, potem bi teritorij Ruske Poljske tvoril bojišče, daleč naprej potisnjeno med Avstrijo in Nemčijo, od koder bi mogli izvesti silen sunek proti Berlinu in celo proti Dunaju«.
Toda v nadaljniit svojih izvajanjih meni Kuropatkin, da Rusija v militaričnem pogledu zaostaja za Nemčijo, ki da Je izborno oborožena za defenzivno in ofenzivno vojno. Posebno velja to dede na železniško mrežo. Te prednosti ne moreta od-
tehtati ne številna premoč, ne hrabrost ruskih čet.
Tudi avstro-ogrski vojski izreka Kuropatkin vse priznanje: »Dobro oborožena in velika avstro-ogrska armada, operirajo-ča pod vodstvom vrlih zapovednikov na izvrstno izpopolnjenem bojišču, bo mogla zadržavati tudi najbolje moči ruske vojske«.
Tudi se Kuropatkin odločno izraža proti vsem teritorijalnim prisvojitvam ter obsoja njih, ki se bavijo s takimi načrti. Piše: »Ne poljsko, ne malorusko ljudstvo ne želita priti pod rusko gospodstvo. Za Slovane Avstro-ogrske monarhije more Rusija služiti le kot sredstvo, ne pa za cilj. Slovani Avstrije ne potrebujejo naše pomoči Z veliko vstrajnostjo se bore mirnim potom za enakopravnost z Nemci in Madjari. Vzlic nerazveseljivim gospodarskim razmeram v Oaliciji se čuti prebivalstvo s polno pravico na višji stopnji kulture, nego ljudstvo Rusije v neposrednem sosedstvu žnjim. Prehod pod rusko gospostvo bi pomenal za te Slovane korak nazaj in ne naprej. Če bi hotela torej Rusija zaokrožiti svojo posest na način, da bi dosegla naravne meje. ustvarila bi si gotovo neizčrpen vir skrbi in troškov, ki bi jih moralo plačevati prebivalstvo ozemlja, ki tvori nje jedro«.
Socljolizem Tn svetovno vojno.
Dr. M. Rado še v ič priobčuje v „Pokretu" nastopni znamenit članek:
Futuristični ideal je izpolnjen: vojna — ta higijena človeštva, kakor jo oni imenujejo — se je razvnela v divji plamen in pustoši po vsem našem planetu. Potres, ki ga provzroča ta vel ki fakt, deluje že sedaj na vse panoge človeškega znanja in umetnosti; a čm kasneje, tem huje bo delovat. V tem splošnem plamenu so dobro prekaljene tudi ideje socijalizma — in ravno radi tega hočem povedati o tem svojo: iskreno, nedoktrlnarsko, praktično.
AH so socijalisti tudi danes programatično proti vojni? Seveda. Praktično? Izdelujejo po tovarnah šrapnele, topove, s katerimi se. ko so gotovi, faktično ubijajo, a proti katerim so se teoretično borili. Ta paradoks, da je najbolj socijalistična dežela Nemčija ob enem tudi najbolj militaristična; fakt, da - so socialistični antimilitaristi teorije v praksi najmočneji nosilci militarizma, je znak, da je bil socija-lizem v takem dosedanjem na činu borbe na krivem potu.
Duševno vodstvo socijalizma so imeli do danes — to moramo priznati — Nemci v rokah, ti revoluc joaarni romantiki po vsej svoji zgodovioi. In umevno je, da realisti revolucije, v prvi vrsti Francozi, Angleži in Italijani, nikakor niso mogli v vsem odobriti nemške „metafizične dogme*. In moralo je priti do sporov; ali Nemci so vendar v internacijonali imeti glavno besedo ter so v teoriji rešili dve nev držljivi dogmi: socijalisti ne smejo na vlado, in pa princip, da je v zgodovini narodov razredni boj močueji od narodnega; crgo: razredni boj se vodi internacionalno in potemtakem je internac jonalni razredni boj vedno večji in nujneji od nacijonalnega. Dejstva te sedanje velike svetovne konflagracije dokazujejo nasprotno.
I. Guesde, E. Vandervelde, D. Tucović stoje proti Wendelu, Franku, Bukšegu in drugim so drugom: ne kot sodrugi, ampak kot sovražniki. To pomenja, da je čut nacijonalnega boja f a k tično mo čneji, nego razrednega. A kaj pomenja to? Nič več in nič manje, nego da današnje evropske družabne razmere niso še zadostno dozorele za čisto socijalno borbo, ampak da so še globoko v nacijo-nalni sferi. To nikakor ne pomenja, da je s sedanjo vojno razredni boj popolnoma izgu-bH svoj pomen, marveč pravi, da razredni boj tudi danes obstoji, toda ne kot primerna, ampak kot sekundarna sila, ki bo Ide v nedogleda! bodočnosti mogla povsod i svetu stopiti na pozorfiče kot sila — prvega reda. Evropa preživlja danes krizo reševanja narodnega
vprašanja. In v tem metežu, kjer si do včeraj sodrugi stoje nasproti do zob oboroženi ko sovražniki — v tem metežu, ko se sploh peva socijalizmu mrtvaško pesem, ko mu zvonovi zvonijo na pogreb, ravno v tem momentu, ko so v teh borbah vsi tako daleč od socijalizma — smo mu vendar bližje, nego smo mu bili kedaj. Zakaj? Nacijonalni problem bo v teh velikih borbah po največjem delu rešen za Evropo, kar ni bilo do sedaj. In primerno mesto, ki je dosedaj pripadalo nacijonalnemu vprašanju — pripade socijalnemu in s tem spojenemu razrednemu boju. Temu primerno ostane tudi internacijonala, ali kaka in v koliko: o tem je danes težko govoriti.
Mi smo se vedno rogali našim Starčevi-ćancem kot političnim zajedalkam, ki branijo svoj program, ker nočejo na vlado, dokler ne pade nagodba (z Ogrsko). Imenovali smo jih politične katastrofalistične romantike. Pak vidimo, da smo jim bili (socijalisti) v tej smeri — enaki. Kar je za Starčevićance nagodba, to je bil za nas socijaliste burzoazijski družabni red. In kakor smo se mi smejali Starčevićancem t adi don-kišotskega antinagodbenjaštva, tako se moremo sedaj smejati tudi sami sebi. Ti veliki dogodki so dokazali, da socijalisti tudi v sedanjem družabnem redu morejo, da — morajo iti na vlado. Saj to |e edini razumen logičen proces, faktor, ki so ga realni revolucionarji Francozi predvidjali in branili že pred to svetovno konflagracijo, in kateremu so najbolj nasprotovali ideologi revolucije Nemci — ter so ti ideologi v internacijonali priftli do premoči. Mej tem na s o dejstva ovrgla frazo in daies vidimo neoporečno dejstvo: socijaliste ministre v popolnem sporazumu se svojimi tovariši volile i. — In to je tudi v redu I Ako socijalisti morejo biti ministri v vojni, morejo biti tudi v miru. Ako bodo na vladi, bodo imeli v rokah silo in moč, a to pomenja, da bodo mogli tudi preprečati vojno; pomenja, da bodo mogli sklepati z drugimi dež> 1 mi miroljubne dogovore itd., to je: ne bo jim samo vla člti domovine iz blata, v katero so jo zavlekli buržoazijci, marveč bodo mogli in znali ladjo dom t vine vod ti mirno in modro tudi v mirnih časih. Mi smo se vedno do sedaj pehali z* ono, kar bo In kako bo, in vsem nam je že postalo zoprno tisto pravdanje in mrcvarenje o končnih ciljih, temeljih itd., a pri tem smo redno pozabljali na svojo sedanjost, ki je zares jako mizerna. Koliko ni debelih knjig o edino pravilni, nepogrešljivi in sveti socijalnodemokratičnl ideologiji! A praktični rezultat vse te socialistične ideolog je ? Danes je enak nuli, a pred malo dnevi malo več. Ves ta rezultat naše socijalistične borbe (razun natezanja za končne cilje) ni rodil praktično v resnici nič druzega, nego povečanje delavskih plač in nekako socijalno zavarovanje. A da se to doseže, ne tre a biti ne socijalist in še manje s cijalni demokrat; za to zadostuje biti trade unionist, da, zadostuje, da si navaden meščanski liberalec. Ker na koncu konca: mari povišanje plač ob socijal em zavarovanju pomenja kolektiviziranje, socijalizacijo; ali pa pomenja dviganje in jače-n e duha privatne lastnine in pa hlepenje za č in večjo inočjo, da si pridobiš privatne lastnine, to je: plače. Socijali-em je s tem ustvarjal parodoks: antiproprijetcrjl so od dne do dne jačili v delavcu vedn<» I^oJj duh poprijeternosti (indlviduvalnega lastništva in ne kolektivnega) ter je po isti logiki misli razumljiv tudi sedanji paradoks svetovne vojne: d a so n a m r e č največji antimilitaristi danes najbolji militaristi!
Socijalistična medalja kaze, kakor vidimo, na eni strani silne, lepe, omamne in velike načrte za bodočnost; v realnosti pa drobno strokovno borbo, za zavarovanje in slično. Ali mi smo poiitiki in fakta veljajo za nas več, nego vsa teoretska natezanja. In ker vidimo vse to, treba opustiti doktrino in preiti k faktu realne pditike — odnehati od sedanjega doktrinamega futurizma ter postati realni praktični prezentisti. To so postali drugi socijalisti; pak ne vidim razloga*
Stran fl
•VEČERNA EDINOST* SL 101.
V Trstu, dne 31. decembra 1914.
zaVnf naj ne bi storili tako tudi m:, da, goče. Obleko očistimo blata, namažemo j lov al kot profesor v Zagrebu. Budinani I Koliko časa bo trajala vojna? Iz Bu-
r m:- : izvršfmo re.-"zr% ki bi nam največ čevlje z mastjo in si počešemo z glavnikom ije bii znamenit učenjak svetovnega manja dimpešte se poroča: Neki tukajšnji tednik k ris i'a- Mi smo internacionalni; ali n a š e; la-e. S tem je jutranja to ileta toliko kakor lin glasu. Bil je tudi dopisovalni člaji car- se ie obrnil na Številne ogrske osebnosti
u d s t j o n a l n o n e t privedeno
je še vedno preveč na-ipri ktajti. Enkrat v tednu je potreben tudi a v e d n o, in prednoi brivec, to se pravi, zaprosi se kakega to-k internacijonall,!varišn, da odstriže glavne lase, za kar se
mu pozneje revanžira enako. Praktična stvar so male peči, ki dajefo imenitno toploto in na katerih je vedao pripravljena gorita voda za kuhanje čaja. Samo, da bi se jih moglo veuno kuriti! Žalibog nam skoro vedno primanjkuje gorilnega materijala. Če nam
J
pr vcdirro je k naciji (narodu), kajti kdor ni nacijonalen, tudi internacionalen ne more biti. Kaj raj storimo torej ?
Mi na Hrvatskem nimamo mnogu menja-\ati. Pri nas, na s eč«», ni užalit nik .k dogmatiiem — mi nmamo fanatikov. Mi
smo tudi dosedaj vedno koope-!kedai Ostane vožnja kuhinja, potem se rira 1 i v vseh splošnonarodaih!raoramo weda zadovoljiti z mrzlimi kon-akcijah, ter se more reči z mirno dušo, «nrami » opečercem, s čemer si potola-
da smo v tej smeri trošili več energije, nego v razredni borbi. Večkrat se je znalo to s strankarskega stališča tudi kritizirati, ali sedaj se viJi, da sta bila pot in smer, ki smo ju imeli v sedanjih naših borbah, prava in zdrava. Seveda bo treba tudi pri nas v do-
žimo najhujšo lakoto. V splošnem ostane človeku za njegove osebne potrebe komaj četrt ure. Še enkrat se pregleda razdeljena municija, nakar vzame sergeant daljnogled v roke, gleda proti sovražnim strelskim jarke m, preceni nove distance, nakar prično
giedni bodočnosti ubrali drugo pot, novo kraalu P°kati P"*** F««« toPO«-
smer, z novimi energijami in novim orožjem. Kako? No, pride čas tudi za to. -
Sličice iz volne.
Prva noč pred sovražnikom. Hočem
opisati svojo prvo noč pred sovražnikom. Oddaljeni smo pol ure od sovražnika in gremo zamenjat neko drugo stotnijo. Pota so sko 3 neprehodna, blato in meter globoke luknje se menjajo med seboj. V svetli mesečini korakamo tiho proti cilju, Yper-tkem u prekopu. Priznati moram, da sem bil zelo vznemirjen, ko sem zvedel, da moram proti in čez prekop, ki je sedaj znan že po ▼sem svetu. Pred prekopom sem cbčudovai Še neki pijonirski oddelek, ki je ponoči popravil pota in zaprl utrdbe z žičnimi ovirami. Takoj nato nas je iznenadilo silno neurje, kakršnih ne poznamo v Nemčiji. Vihar in ledenomrzii dež sta nas močno ovirala na pohodu. Po približno pol ure smo dospeli do prekopa in sicer na mesto, kjer je voda poplavila vse travnike in polja. N^Ša stotnij.i je izmenjala čete, ki so bile
Angleška pisna zbojišča. »Times« objavlja celo vrsto interesantnih angleških vojaških pisem, ki opisujejo na različen način utis življenja na vojni. Neki podoficir piše: »Sedaj smo se že popolnoma dobro privadili na vojno. V začetku smo morali delati noč in dan, da si napravimo kritja. Spati smo zamogli le v majhnih podzemskih luknjah, ki so bile mokre in močvirnate, ker je tekla vanje voda, ki se je odtekala od robov jarkov. Premislite samot kako prijetno je bilo ležati v takih jarkih. Vrh tega je bilo ponoči še jako mraz in moja sreča je bila, da sem imel s seboj dve odeji. Sedaj je že vse boljše in vsaj jaz za svojo osebo se počutim dosti bolje. Najbrže je iskati temu vzroka v naravnem, primitivnem življenju. Naučil sem se spati povsod: med topovi, v barakah, v šolah, v hlevu, na kupih sena, ali v kuhinji kmečke hiše. Slednje je bilo še najboljše, posebno ker so bili ljudje še tako prijazni, da so kuhali za nas. Po treh dneh dolgega hoda smo se dobro okrepčali z mesom in krompirjem, maslenim kruhom, sirom in kavo. Danes dežuje in blato nam
onst-an brega in zasedla njhove luknje. Ža:ibog te luknje ne nudijo zadostne zaščite; stoji v naših jarkih skoro do kolen. 2ali-red mrazom in dežjem in vsak je vesel, če bog ne moremo kuhati, ker je vse omeh-izmenjan, Slcup na po osem mož zasede j čano; zadovoljiti se moramo z mokrimi po eno tako luknjo. En mož je vedno v ■ Piškoti in konservami in s prošnjami k strelskem jarku za opazovanje. Sovražni* ni bogu, da bi dež kmalu ponehal.« ijen več kakor 700 metr v. Desno in

Neki poročnik piše: »Včeraj so nas 1 nas leže druge čete na tostranskem j Nemci močno obstreljevali, ne da bi nam Moja skupina je imela srtčo ali ne-; prizadejali kako posebno škodo. Neki ofi-
ati iti še dvesto metrov t cir $» i« na naravnost čudežen način ro&il
levo o bregu.
srečo, da smo m
naprej pred strelski jarek. Neki podčastnik | življenje. Neki projektil je udaril v naše je zasedel neko popolnoma razstreljeno in sprednje kritje, odietel potem šest kora-cž ;ano hišo. Imel je s seboj devet mož. kov »limc>	m udaril v zadnjo steno.
Napravili smo si pot preko razvalin v klet, j kjer se je potem razpočil. Eksplozija je ki je b>la še nepokvarjena. Naše sedan;e bila tako močna, da ga je že samo zračni stanovanje je bilo pr.cej prostorno. Poslali i Pritisk vrgel na hrbet. Mislite si, da je bi-so nas na ta kraj, da branimo stotnijo pred,1° že to dovolj; toda komaj se je revež eventualnimi nenadnimi napadi. Da obvsru- dvignil in se hotel prepričati, če je živ in jemo tudi sebt», smo morali poslati dvojno j zdrav, ko je priletel mimo njega drug projektil in ga vrgel na obraz. Ko se je dvignil v drugič neranjen, je našel za seboj dele projektila. Menim, da je bila to prava čudežna rešitev. Toda povedati imam še neko drugo zanimivo dogodbico. Eden
stražo še sto metrov naprej. V to sem bil do!očen tudi jaz. Postavila sva se s tovarišem ob nekem jarku in nepresrano pregledovala teren. Pri tem igra fantazija zelo veliko vlogo, kajti \ sak grm postane jahalec,
vsak k \ sovražnik in tako seje godilo tudi| naših mladih vojakov je nesel nekega lahni ni. dve t
Prvi trenotek je nekam grozen. Celi j ko ranjenega na obvezovališče, ko je bil r sva vztrajala na imenovani poziciji sani zadet od dveh krogelj, katerih ena tujšem deževju in silnem vetru, tako i "1U ie odtrgala en prst. Toda ostal je hla-
imela na i dnokrven, položil nosilo z ranjencem na
sva bila kljub temu, da sva
Sebi tri hlače, dve srajci, suknjo in pla*č, it,a in st°Pi! v neki iarek-< ~ Neka An*le' prem čera do kože. Ko je nap >čil dan, sva žin*a ie P°slala listu sledeče pismo neke-se umaknila v klet, odkoder smo opazovaiij mladega Francoza: »Čutim potrebo,
potem sovražnika čez dan. Sovražnik je strel al z artiljerijo in infanterijo na vse strani, le k sreči ne na nas.
Zimsko jutro v strelskih jarkih. Inte-
re:anten opis življenja v flandrijskih stre!-
da se naučim angleški. Na vsak način moram znati jezik naših zaveznikov. Mati mi je poslala angleške časopise in besed-| njak. Občudujem stoičnost vaših vojakov, ! ki gledajo vojni tako hladnokrvno v obraz. Ne morem reči drugega, kakor da je moja
skifc jarkih j,- podal neki angleški oficir v il|jubezen do Francije. Anglije in Belgije nekem pismu, ki ga je objavil neki angleški naravnost ncskončna. Kako močni morajo fc spis: Vrt me je mrzlo In čeprav smo j biti Nemci da ^ ^ upirajo to|-ko ^^
zakopani v zemljo, zavarovani nekoliko vsaj pred najhujšimi vremenskimi neprilikami, mrzlimi * harji, Id brijejo neprestano po li^ndrijski nižini, vendar nisem vedel, ko sem se pon« či zavil v svojo spalno suknjo, če vsranem jutri Še Živ ali ne. Če namreč kdo zmrzne ponoči, ni to čisto nič čudnega. Marsikteri vojak, ki je hotel zjutraj zbuditi svojega tovariša, ga le dramil zastonj In
suval zastonj v otrpnjeno truplo___To pet
smo zopet enkrat prebili ledeno smrtno nevarnost. Bilo je okoli 8 zjutraj. Elegantni temome*er, ki je bog ve odkod prišel v n š' strelski j rek, je kaze! 10* Celzija pod ničlo.« M j sergeant me je drgn i po rokah in nogah in me je parkrat prav pošteno sunil v 1 hrbet, postopanje, Id je nazivlje on z ,oŽiv- j len em živcem-. Mali oddelek je bil polno-j številno zbran v strelskem jarku. Pod zaščito ■oči so se poljske kuhinje ponoči približale bojni fronti in zato je dobil vsak mož za zajutrek časico čaja ali kave in kos opeče r ca. Takoj po teh požirkih se razdele tudi posamezne porcije mesa ki sočivja. Kdo namreč ve, če bo tek m dneva imel ie priliko jesti. Po jedi, Se vedno, v meglenem svitu, skušamo nekoliko poskrbeti tmfi za zui anjost,	je to v vojd pat rilo-*
Tudi nje moramo občudovati

Razne politične vesti.
t Pero Budmanl. V Castel Soretti pri Jakinu v Italiji je umrl te dni v visoki starosti 80 let član jugoslovanske akademije Pero Budmani. Pokojnik je bil rodom iz Dubrovnika, kjer je tudi deloval kot srednješolski profesor. Posebno se je posvetil študiju slovanske filologije in se je posebno odlikoval na tem polju. Skozi 15 let je de-
ske ruske akademije v Peirogradu, kralj, srbske akademije v Belgradu, časten član Matice ~ pske v Novem Sadu. Najlepše pa ic ovekovečil svoje ime kot urednik akademičnega slovarja hrvatskega in srbskega jezika. Uredil je z največjim vspehom 14 zvezkov tega dela od črke d. Leta 1900 se je preselil v Jakln, kjer je živel samo sebi in svojim študijam. Ln-naček podaje o njem v »Obzoru« to - ie karakteristiko: »Bil je pravi tip tistih republikanskih Dubrov'ianov, ki so nam o-stavili toliko sijajnih spominov v svojih največjih innžeh. Bil je eden zadnjih tistega tipa renesanse, ki se je vzdržal v tej mali jadranski republiki do početka minulega stoletja. Znali so spajati večno lepoto z vedro in reaino znanostjo; znali so spravljati v sklad želje srca in dalekosežne in globoke misli... Izgubili smo ga v tuji zemlji, v bližini Trajanovega mesta, okoio katerega so bile borbe Gotov, Avstrijcev, Rusov in Francozov. Na tleh, kjer je živel Leonardo, je našel svoj konec — daleč od nas, na drugi strani Jadrana!
Židi v angleški armadi. Na Angleškem, kjer budnega očesa kontrolirajo vse sloje ljudstva, ali so »storili svojo dolžnost« in poslali dovolj svojih pripadnikov v armado, kontrolirajo tudi Žide. Kakor poročajo »Times«, je bilo pred vojno v angleški armadi samo 500 Židov, sedaj jih je pa 5000 in njihovo število raste še vedno. Število Židov med častniki v vojski na kopnem in v mornarici znaša 450. Izpočetka se je mislilo sestaviti židovski polk, a to misel so kmalu opustili. Med kanadskim vojaštvom je kakih 200 Židov in so to večinoma izseljenci iz Rusije in Armenije. V angleški armadi služijo tudi sinovi najbogatejših židovskih rodbin, med njimi tudi člani Rothschildove rodbine.
Nova letala Bleriotovega sistema. V
Parizu stavtjajo velike nade na neki nov tip Bkriotovih letal. To so posebno velika le-ta a, ki ima.o oklope, močne reflektorje in tudi mitraljeze. Poizkusne vožnje so se vršile nad Parizom v boži nih dnevih in sicer v večernih urah.
i
Avtomobili v vojni. Avtomobil igra v sedanji vojni vele važno ulogo, ker se ne uporablja samo za aooavijanje materijala, temveč tudi kot bojno sredstvo (oklopni avtomobili možnarskih baterij) ter za prevažanje velikih vojaških mas z enega kraja v drugega. Oovori se, da so Nemci iz Francoske prepeljali z avtomobili nekaj desettisoč mož na rusko-poljsko bojišče, s katerimi sovražnik nikakor ni računal prej. Na Francoskem je dva dni pred napovedjo vojne pozvala vlada vse lastnike avtomobilov in avtomobilski klub, da poročajo vladi, koliko avtomobilov bi za slučaj vojne mogli dati na razpolago vladi. Vojaških avtomobilov vseh vrst, med njimi voz za prevažanje topov, municije in letal, je bilo okoli 18.000. Od zasebnih voz jih je vlada mogla rekvirirati v vojne namene 50.000. Autoomnibuška družba v Parizu je dala na razpolago 1100 svojih voz. Vsega skupaj je dobila francoska armada okrog 70.000 avtomobilov, kar pomenja 65% vseh na Francoskem se nahajajočih avtomobilov. Nekoliko manj, pa vendar še vedno velikansko število avtomobilov imajo tudi Neinci. Neki amerikanski strokovnjak piše, da nemška armada razpolaga s 55.000 motornimi vozovi. 30.000 jih je med njimi vojaških, a zasebnih je bilo rekviriranih 25.000, torej manj nego na Francoskem; toda avtomobil na Nemškem ni tako razširjen, kakor na Francoskem. Angleži so poslali na evropsko bojišče 20.000 avtomobilov vseh vrst. 1000 jih je dala londonska autobuška družba. Vsem trem armadam je torej na razpolago 155.000 vsakovrstnih avtomobilov. Vojaške uprave se po možnosti prizadevajo, da se obrabljeni, razstreHeni in težko poškodovani avtomobili nadomestijo z drugimi. Tudi v avstrijski armadi se zelo m uspešno uporabljajo avtomobili, toda njih število ni točno znano, majhno pa gotovo ni.
z vprašanjem, koliko časa bo trajala vojna. Odgovori, ki so sledili temu vprašanju, so deloma dovolj zanimivi, da jih tu na kratko omenimo. Budimpeštanski nad-župan Barczy meni, da bo vojna končana sredi 1. 1915. Bančni ravnatelj in tajni svetnik Lanczy trdi, da ni dovolj pameten, da bi odgovoril na vprašanje, vendar pa dovolj resen, da ne bi hotel odgovoriti nanje. Vsekakor je mnenja, da se bojuje Avstrija lahko dalje časa kakor druge države, ker je naša odporna sila izven vsakega dvoma. Bivši justični minister Po!onyi gradi vse nade na liindeii-burga, ki ga smatra ne samo za največjega vojskovodjo sedanje dobe, ampak sploh vseh časov in meni, da zamore v zaupanju na genij Hindenburga upati na hiter in zmagovit zaključek vojne. Igralec Ujhazy je nasprotno jako skeptičen: Ta vojna sploh nikdar ne bo nehala. Kdo, pri vragu, bo zahteval mir? — nobena država si ne upa priznati odkrito, da je vojne sita 2e do grla. Pisatelj Marton je odgovoril na vprašanje s protivprašanjem: »Sem-li kak prerok? Ta vojna zamore trajati kvečjemu še dva meseca — kajti dalj Časa ne vzdrže moje finančne razmere I« Angleški dijaki io vojna. Noben kraj v Angliji ni doživel take izpremembe, kakor Oxfoid in Cambridge. Komaj je vojna izbruhnila, je bil glavni stan kar preplavljen z dijaki. Neštevilo mladih ljudi je odhitelo, kakor poročajo „Times*4, iz gimnazije mesto na vseučilišče, kar direktno na fronto. Rezultat je bil ta, da je število dijakov na imenovanih vseučiliščih padlo na polovico. In število pada še vedno. Cambridge je izgubil tekom zadnjega semestra 230 dijakov. Mnogo jih je odšlo na bojišče tekom božičnih praznikov in za prihodnji semester računajo v Cambridge samo še s 50 slušalci, v Oxfordu pa s 25. Oni, ki ostanejo, se ome'u je jo večinoma na vojaške vaje in čakajo na imenovanja. V Študijskih namenih se mude le še dijaki nevtralnih držav in pa Indijci. Raz-ven tega še dijaki, ki so prišli v Oxford in Cambridge zato, ker so jim vrata nemških vseučilišč zaprta, in pa medicinci, ki jitn je bilo priporočeno, naj dokončajo svoje študije, ker zamorejo tako najbolje služiti armadi in domovini. Vsa mladina Anglije je pohitela pod orožje, a nikjer ni opaziti tega tako zelo, kakor v Oxfordu m Camhrideu. Ceste niso več polne mladih, nadutih dijakov, ki hite na vseučilišče. Motorna kolesa so bila odposlana na fronto, igrališča izpre-menjena v vojaška vežbališča. Nogometna tekma vsak teden enkrat, je že zelo velik dogodek. K izpitom prihajajo dijaki v uniformah in morda prvikrat, odkar obstojite imenovani dve vseučilišči, zahaajo slušatelji k predavanjem v vojaških oblekah.
Domače vesti.
»Sokol«- vabi še enkrat svoje prijatelje in tržaško občinstvo sploh ;ia nocojšnjo slovo od starega leta v dvorani Narodnega doma, da si sežemo v roko, združeni v želji, da nastopajoče leto čimprej zaceli rane, ki jih je vsekalo minolo vsemu na-šemn snovanju: našemu družabnem« življenju, našemu kulturnemu napredku, našemu narodno-političnemu in gospodarskemu razvoju. Naj nam nocoj zašije v srce žarek take blažilne in tolažilne nade.
Slovensko gledališče o Trsta.
Na Novega leta dan, ob 7 in pol zvečer se uprizori burka s petjem v 3 dejanjih (6 slikah)
„BREZ DENARJA".
(Spisala JL. Krono in K. Lindau.) Uglasbil L. Kuhn.z Režijo vodi g. DuneS-Gradte
Z ozirom na to, da je predstava v nedeljo v vsakem oziru sijajno uspela, se nadeja odbor „Dramatičnega društva", da naše slavno občinstvo tudi pri reprizi napolni gledališko dvorano. Cene so iste kakor zadnjič. Vstopnice so v predprodaji pri g. Bičkovf, vratarici Narodnega doma.
Oglase, poslana, osmrtnice In vsa naznanila je pošiljati »lnseratnemu oddelku« »Edinosti«. Trst. ulica Sv. Frančiška št 20
8 "I
U
OdUkovMd tef^anU
Viktor Schenk
aiaffttoU »Hikli t. k*. r •roluttift y#M||atT» n
H priporoča svojo zalogo resno-obuvala sa gospe, ga-kakor tudi se otroke,
Prodaja najboljfega votčUa Predla, Olo-fete, eavaUer In Cir. Metodovo
trst Belfttfere 32
TURDKA G. BIAGGIH1 - TRST
je nakupila več}o množino
pečene kave
In jo vsled tega prodaja po K 3 60 kg na dom.
Zaloga suhega grozdja, orehov, fig,
In svežih sliv.
IzboM promet v m oostilnl
z izvrstnim cenim pizessKi® pivom
is Češke deSnlike pivovarne v Čeških Budjefevicah. Najveća slovanska pivovarna.
Zaloga v Trstu: Schmld & Pelosl, via della Crociera.
Pokusite pivo v slovanskem
SJHnof-ra
vojaški trg in v slovanskem hotelu „Lacroma" v Gradežu.
Zaloga v Ljubljani, Zagrebu, Puli, Zadru itd. itd.
Ljubljanska kreditna banka
■	podružnica v Trstu
Centrala : Ljubljana.
PndrnlnKns Split, Celovec, Sarajevo Goric« in Celje.
DalnISka glavnlcat
K 8,000.000.—
ii zakladi: K 1,000.000.-
ulica Caserma St. 11.
TMafon: 5-18.
■vpP Mi li 9-127. il 27,-5	_
= Izvršuje najbolje ose v Končna stroko spadajoče tranzakcUe.	g
i Vloge na knjižice obrestuje s 5 °U netto	I
B (rentni davek plača bauka iz svojega).	S
S Vloge m tekočI In žlro-rnfon najbalje po dogovora,	i
| Sprejema borzna naroČila za vse tu- m inozemske borze	g
~ Brzojavni naslov: Ljubljanska banka.	^
ii^^i vrnmnmmnmm	»MMiimi9f**i
i

JADRANSKA BANKA (
titttttt
Trst, Via Cim dl Risparmlo Stev. 5 (Lastno poslopje)
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete. delnice, srečke Itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papir e in blafo ležeče v lavnih skladiščih ITS.
SAFE - DEPOSI"
Brzojavi: JADRANSKA.
PROMESE.
MENJALNICA
4
VLOGE HA KNJIŽICE %
od dnm vloge do dntri radin. Bntai šMk pla&^j« taka is
OBRESTOvijfjE VLOG
dogorora.
ITLLJALKE:
DUBROVNIK KOTOR
LJUBLJANA
METKOVIĆ OPATUA .SPLIT ŠIBENIK KADAR
AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA.
Živahna mu s AMERIKO.
REMBOURSNI KREDITI.
PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERfJE.
MM: od • do 11/,
In od 27, do S pop
ESKOMPTUJE : srečke, devize in pap rje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS KREDITI
Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA.	1NKASO.
Teleioni: 1463, 1793 in 2676.
m« ESKOMPT MENIC
e
I