(1: Šola in oder. Snvcr raodernih nedasrošiVh stremlieni se ie začrtala nosebno živo v zbližaniu šoie z domoin. v udeistvovaniu vzpoiin:h načei !zven šcle. Poelavitno. kar lahko rnidimo v tem zjuislu mladini in nienlm neoosrednirn vzvoiiteliem. ie vzeoia. ki združuie etične in estetične zakone. Naivečkrat ne vedč reditelii kako b: se lotili te^a dela in kako bi deoo v Drostem času vzeioino zauoslili. Stremiti moramo torei za tem da zanoslimo deco ob nienih orostih iinrah tako. d'a ta čas prikl/če p/ridobi'ene nauke v soomin in ii.h Dotem tudi nraktično udeistvmie. Enn teh zatooslitev ie orosvetno delo izven šole. Prva bodi tudi v tem slučaki nčiteliu mladina. Vse sile. ki wh učiteli dosvečui de-ln izven šole. nai bodeio narneniene nrcdvsem mlad'ni. Polee telovadbe in izletov vpliva na čuvstvenost in na čut leoote v naivečii ;neri oder. Zanimaftie in veselie do od<ra vzbuia že šola sama: učiteli pa pazi in delui na to. da ta oobuda v mladfrii ne zamre. Stoonierna nodaiai otroku vse tisto iz katereea se sčasoma izcimi hotenie do sodeiovania in uvidevaniie potrebe odra. Ko stoni otrok v šolo. oonavlia učitelieve besede. Ko ie otrok nomalem obvladal snov. cit'ra sam dotično besed.ilo in v.čiteli mu le tuoatam oomaca: to memoriranie v velikem lahko primenlamo s nrvimi vaiarmi na odru. Pozneie otrok dfklamira nred razredom: moment. ko se vzbudi v otroku čut sanrostoinosti in odfočnosti. Za tem nas sili k memorirantu odstavek ali Desem s sodejovaniem dveh ali več oseb. ki tudi končno nastoniio pred razredom. Pole? saiirostoinosf in odločnasti se o^lasi v tem slučaiu že čut reda. ki stopi nred vsern dirueim v ospredie: za- kati vso r>ozornost mora učenec Dosvetitf razDoredbi snovi. Vsi ti nastoDi. vse te vaie so oredhodniki čitania drajmatičnih del na višii stoDTiii. Poeoi čitaniu na so dramatlCna dela sama. natisniena v Šolskem listu. V obeh izrišlih številkah ne naidemo nlti eneea oodobne?a odstavka. Naziranie. da višia stoonia ne rabi v učnih kniierah drarnatike. ker mladina nonaiveč že iz knv.žlc samih vadi ie nasačno. Ves rar.red na? se zalnteresira ne srlede na nadarienost: sai 1e tako lahko sooznamn disooziciio učencev do odra Iz tev^a izvaiam: Šolski list višie stoDnie orinašai izvirne mladinske itfre odlomike liudskih ieer ali naiboHše nuomente iz klasičnih prestav (Peoelka. Sneeulčica. Kronaček Trniulčica. Sen kresne no& itd.). Vsaika šolska občina imei otroški oder. Kior deluie že kako dramatično diruštvo. tam si šola zasteural nekai ur v tednu za vaie in nekai dni v letu za nrireditve ,Kier ni odra. se lahko z malim trudom Dreuredi Solska soba. Treba ie le nekaii volie in soretnosti. Generaciia ki izide iz tejra okolia. ne bo ob nrostih urah vatrabundkala. temveč br» vršila svote delo v znameniu nrosvete. V čim večiem obsecu bo v mladosti zalnteresirana. v tem večiem številu se bo Doznele Dosluževala vssh ¦nriietnosti in koristi nrosvetneca dela. Sološno zanitnanie vzbufai šolsko čtivo iniciiativno nn d*>Uri učitelii sam. Zato: tia kier še trl odrov. tia tako učiteHstvo kJ ima smisel do tega dela. — ne oa obratno.