Nace [umi, Ljubljana GRGO GAMULIN (1910–1997) Kdor je Grga Gamulina le enkrat videl, tistemu se je za zme- raj vtisnil v spomin. Pokojni hrvaški umetnostni zgodovinar, eden naj- večjih, kar so jih naši sosedje imeli, je bil namreč zelo izrazit mož viso- ke postave in zgovornega obraza, na katerem so žarele sugestivne oči. Bil je svetovljan, zelo široko razgledan in ponosen človek. Ni pa bil samo zgodovinar umetnosti, marveč hkrati zname- nit likovni kritik. Njegova živa beseda je vselej pritegnila poslušalce, za- pisana pa vselej prebudila razmišljanje. Ker je bil dolga desetletja peda- gog na zagrebški univerzi, je za njim ostala tudi sled v živih ljudeh, ne le v številnih besedilih, med katerimi je kar nekaj samostojnih knjig. Grgo Gamulin se je posvečal pretežno slikarstvu, vendar je hkrati živo spremljal tudi dogajanje v drugih likovnih zvrsteh. Med dru- gim tudi v arhitekturi v najširšem pomenu besede. Nekajkrat se je odlo- čno spustil v boj za neokrnjeno dediščino v naravi in naseljih. Poudar- jal je svoje spoznanje, da ima Hrvaška malo velikih spomenikov, pač pa veliko ambientov, ki jih je vredno kot celoto varovati pred nepremišlje- nimi posegi. Njegovo geslo se je glasilo, če ga posredno navedem, da ni potrebno dopuščati ostrih prelomov v krajini, marveč je vredno streme- ti vselej predvsem za harmonijo starega in novega. Bil je torej med bor- ci za lepoto krajine, preprosto povedano. Bil je človek, ki se je na odpr- ti sceni spustil v boj zoper pretirano razkošje jadranske avtomobilske ceste, kar mu je seveda prineslo tudi kar ostro kritiko. Ta lastnost bo- 285 IN MEMORIAM IN MEMORIAM 281–280 12.12.2005 09:45 Page 285 jevnika je bila nasploh ena njegovih poglavitnih osebnih potez. Boju se je posvetil že v tridesetih letih, ko je končal fakulteto, namreč prizade- vanju za boljšo prihodnost dežele. Zato je dolga leta prebil v zaporih, med zadnjo vojno pa je moral prestati še Jasenovac. Grgo Gamulin je neumorno razmišljal in pisal o umetnosti svoje hrvaške dežele. Kot rojen Dalmatinec je bil seveda prav posebej navezan na njen obmorski del, v katerem so stoletja nastopali poleg do- mačih umetnikov tudi gostje iz sosednje Italije. Zato je velik del svoje- ga opusa nujno posvetil tudi izbranim poglavjem italijanske umetnosti. Postal je pravi specialist za izdelavo atribucij hrvaških, zlasti dalmatin- skih umetnostnih spomenikov. Slikarstvo je bilo zanj posebej privlačna zvrst. Poleg starejših umetnin se je prav posebej poudarjeno ukvarjal z novejšimi iz zadnjih dveh stoletij. Tej temi je namenil dva debela zvez- ka svojih spisov. Poleg krajših sestavkov, ki so izšli ne le pri nas, mar- več tudi v italijanskih publikacijah, je pripravil tudi celo vrsto monogra- fij domačih umetnikov. Napisal je veliko, vendar nikoli sklenjenega velikega teksta. Preveč poglobljeno se je spuščal v umetnost posame- znih avtorjev in posameznih del, da bi ob obsežnosti gradiva lahko di- sciplinirano zaokrožil več sklenjenih del. Kaže, da ga je nemirni duh nenehno gnal v nove podvige, v nova osvajanja in sveže formulacije. Toda že to, kar je dal, je nespregledljivo, saj zajema velik del umetnostnega bogastva Hrvaške. Povrh so njegova besedila pisana v su- gestivnem živahnem tonu, ki ga prežarja intelektualni zanos. Slog nje- govega pisanja je rodil šolo. Nastal je v toku za hrvaško kulturo značil- nega krležajanstva, ki omogoča naglo gibanje misli in prepričljivih formulacij. Grgo Gamulin je bil namreč kot pisec pravi literat. Z literar- nimi pasažami je rad uvajal svoja predavanja, kakršnih eno sem doživel ob neki priložnosti v Beogradu. Kot ptič je krožil nad pomembnejšimi hrvaškimi mesti, ki so kot kulturna središča pritegnila likovne delavce in zaznamovale širša območja. Grgo Gamulin je dolga desetletja pomenil eno ključnih osebnosti hrvaške in jugoslovanske umetnostne zgodovine kot izrazita, uveljavljena in široko znana osebnost. Bil je kultiviran svetovljan, ki se je z lahkoto gibal ne le v domovini, marveč tudi v zahtevnem svetu zu- naj njenih meja. Vsekakor je bil ključna osebnost zagrebške umetno- stnozgodovinske šole, v kateri je izklesal svoj osebni izraz in zapustil 286 IN MEMORIAM IN MEMORIAM 281–280 12.12.2005 09:45 Page 286 globoko, neizbrisno sled. Kot učitelj je sprva poudarjeno pritegoval teo- rijo, kasneje pa posejal številne dozorele izsledke svojih razmišljanj in preučevanj. Brez njegovega deleža bi bila podoba hrvaške kulture bi- stveno okrnjena. Ni pa bil samo eden najvidnejših hrvaških intelektualcev, marveč je prav tako vlogo odigral tudi v merilu nekdanje Jugoslavije kot eden stalnih članov strokovnega vrha, ki je dajal ton različnim sku- pnim prireditvam stroke. Njegov vpliv pa je segal še širše, saj je bil vr- sto let član mednarodnega komiteja umetnostne zgodovine (CIHA) med izbranci stroke vseh jugoslovanskih republik oziroma središč. S tem je tehtno prispeval k ugledu naše stroke v širokem svetu in potrdil našo legitimacijo pred mednarodnimi forumi. Gamulin se je izkazal kot izvrsten organizator umetnostno- zgodovinskega dela v Zagrebu, saj je ustanovil na oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete poseben inštitut. Program inštituta je za- jemal vsa odprta vprašanja, neobdelana obdobja in avtorje, s katerimi so se potem ukvarjali njegovi učenci in sodelavci. Z njegovim prispevkom je postal ta inštitut vidna postavka našega dela v zagrebškem središču, ki ga ni mogel nihče spregledati. Bilo je zanimivo opazovati, kako je živost njegovega duha zajela dolgo vrsto aktivnih sodelavcev, ki so us- pešno oblikovali izbrana poglavja hrvaške umetnostne preteklosti ter jih predstavljali domači in širši javnosti. Gamulin se je ukvarjal predvsem z umetnostjo novega veka na Hrvaškem, medtem ko se je njegov kolega Milan Prelog s podobno mero prizadevnosti posvečal srednjeveškim ob- dobjem te umetnosti. Čeravno nisem zasledil kakega ožjega osebnega odnosa med njima, sta bila za opazovalce od zunaj dober par, ki je lah- ko mojstril zahtevne naloge stroke v povojni dobi. Grgo Gamulin je bil potemtakem odličen delavec v stroki, hkrati pa kar se da zaveden Hrvat. Zaradi tega se ni mogel izogniti ne- katerim težavam, ki so spremljale tudi druge osebnosti v nekdanji Jugo- slaviji, kjer je potekal poleg sodelovanja tudi domala neprikrit boj zoper prevlado enega samega naroda. Gamulin je bil eden poglavitnih branil- cev hrvaških interesov v stroki, zato tudi pogosto tarča nasprotnikov. Kaj je mogoče reči o Grgu Gamulinu v luči sodelovanja s Slovenci? Že v petdesetih letih smo bili nanj pozorni, posebej še, ko mu je posebne kvalitete priznal France Stel` e, hkrati pa smo se mlajši lahko 287 IN MEMORIAM IN MEMORIAM 281–280 12.12.2005 09:45 Page 287 celo opajali z njegovimi pogledi. Kasneje je zanimanje zanj sicer neko- liko splahnelo, toda vselej je bil pojav, ki smo ga spoštovali. Posebej se je izkazal takrat, ko smo skupaj s hrvaškim društvom umetnostnih zgo- dovinarjev pripravili kratek pregled slovenske umetnosti v Zagrebu ter pričakovali obratno informacijo. Do nje sicer ni prišlo, imeli pa smo vsaj v nacionalnem komiteju Jugoslavije več plodnih pogovorov. Poleg tega so bila sodelovanja tudi na konkretnem spomeniškem terenu. Tako imam v spominu na primer oceno natečajnih predlogov za spome- nik osvobodilnemu boju na Grobničkem polju. Grgo Gamulin ostaja tudi v zavesti slovenskih umetnostnih zgodovinarjev nepozabna osebnost in spomin nanj bomo ohranili za zmeraj . 288 IN MEMORIAM IN MEMORIAM 281–280 12.12.2005 09:45 Page 288