Leto 1904.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXV. — Izdan in razposlan dne 13. oktobra 1904.
Vsebina: (Št. 114—116.) 114. Razglas o izpremembi imenika carinskih uradov. — 115. Razglas, s katerim se objavljajo dodatna določila k predpisom o meroskusu in kolkovanju merskih aparatov za mleko. — 110. Razglas, da se glavni carinski urad II. razreda v Beljaku pooblašča carine prosto ravnati s selitvenimi rečmi.
114.
Razglas finančnega ministrstva z dne 21. septembra 1904.1.
o izpremembi imenika carinskih uradov.
Ker je ministrstvo za notranje stvari v pora-zumu z udeleženimi ministrstvi dovolilo mestni občini Pfivoz, da sme poleg imena „Privoz“, ki ostane za češko ime kraja, imenovati kraj v nemškem jeziku „Oderfurt*, imej pomožni carinski urad II. razreda, ki je v omenjenem mestu, odslej v nemškem jeziku ime „Oderfurt“.
Böhm s. r.
115.
Razglas trgovinskega ministrstva z dne 28. septembra 1904.1.,
s katerim se objavljajo dodatna določila k predpisom o meroskusu in kolkovanju merskih aparatov za mleko.
Na podstavi ukaza trgovinskega ministrstva z dne 17. februarja 1872. i. (drž. zak. št. 17) se javno naznanja nastopni po c. kr. komisiji za pravilni ineroskus izdani dodatek k predpisom o meroskusu in kolkovanju merskih aparatov za mleko
(razglas trgovinskega ministrstva z dne 13. januarja 1898. 1. [drž. zak. št. 22]).
Določila tega dodatka stopijo v moč s 1. dnem januarja 1905. 1.
V dodatni meroskus pa se lahko tudi nadalje privzemajo merski aparati za mleko, ki so izdelani še po prejšnjili predpisih.
Call s. r.
Dodatek
k predpisom o meroskusu in kolkovanju merskih aparatov za mleko (razglas trgovinskega ministrstva z dne 13. januarja 1898. 1. [drž. zak. št. 22]).
Deloma izpreminjujé, oziroma dopolnjujé z razglasom trgovinskega ministrstva z dne 13. januarja 1898. 1. (drž. zak. št. 22) objavljene predpise o meroskusu iz kolkovanju merskih aparatov za mleko se razglaša tako:
1.	Taki aparati se pripuščajo v meroskus in kolkovanje tudi tedaj, kadar plavalec pri c (prim. pod. 2 v začetkom omenjenih predpisih [drž. zak. št. 22 iz 1. 1898 ] stran 18) ni zarezan ali vpognjen, temveč je narejen popolnoma v obliki kroga ali je na oznamenjenem mestu v ravni črti odrezan.
2.	Na mesto točke 1, odstavek 3 večkrat omenjenih predpisov stopi naslednje določilo:
„Od te delne črtice, ki mora biti primerno ošteviljena in zgoraj oznamenjena z besedo „liter“, se začne delitev lestvice“.
(Slovenlseb.)
81
3.	Točke 2, 3, 8 in 9 omenjenih predpisov se izpreminjajo tako:
a)	Pri aparatih, kojih lestvica ne sega dalje nego do 10 litrov, mora biti delitev lestvice izvedena po petinkah litra, pri aparatih, kojih lestvica sega do 30 litrov največ, po pol litrih, pri večjih aparatih po celih litrih. V vseh okol-nostih je poddelitve na vsakem posameznem aparatu izvršiti enakomerno.
V prvem spredaj navedenih primerov, pri delitvah po petinkah litra, je vsako celemu litru ustrezajočo delno črtico razločno ošteviliti. V zadnjeimenovanih primerih, ako gre delitev po pol ali po celih litrih, je treba ošteviliti samo delne črtice, ki ustrezajo vsakemu petemu litru.
Številu litrov se lahko pristavi črka
b)	Locenj aparata mora biti narejen iz vsaj 30 mm širokega in 4 mm debelega ploščatega železa in pokositren s finim kositrom. Prav tako mora biti vodilni drog iz ploščatega železa, in sicer širokega vsaj 25 mm in debelega 3 mm ter po-sitren kakor locenj.
4.	Deloma izpreminjujé točko 5 v drž. zak št. 22 iz 1. 1898. objavljenih predpisov in določil o kolkovanju se zaukazuje tole:
Kovinska plošča z oznamenili, predpisanimi v omenjeni točki 5, mora biti na steni posode
trdno pri varjena in s štirimi kositrnimi kapljicami zavarovana, na katere je udariti meroskusni kolek; dvema teh kolkov je pristaviti lelno številko.
Deloma na podstavo (steno posode), deloma na omenjeno kovinsko ploščo segajoče štiri kositrne kapljice se morajo trdno držati tako na steni posode kakor tudi na plošči sami ter biti tako razvrščene, da stojita zvezni črti dveh nasproti ležečih kositrnih kapljic navpično druga na drugi.
Na Dunaju, 16. dne septembra 1904.
G. kr. komisija za pravilni meroskus: Lang s. r.
lies.
Razglas finančnega ministrstva z dne 6. oktobra 1904. 1.,
da se glavni carinski urad II. razreda v Beljaku pooblašča carine prosto ravnati s selitvenimi rečmi.
G. kr. glavni carinski urad v Beljaku se pooblašča carine prosto ravnati s selitvenimi rečmi po čl. VIII, št. 7, odstavek 1 in čl. IX, št. 1, odstavek 2 in 3 zakona o carinski tarifi z dne 25. maja 1882. 1.
Bolim s. r.