Politični ogled. Avstrijske dežele. Minister Lasser je v državnem zboru javuo iziekel, da se sedaj Avstrija ne bode inešala v rnsko turški boj, da ne misli vojakov poklicati pod orožje, dokler se avstrijskoogerskim koribtim na Turškem ne godi krivica. Jeduako je tudi iuinister Tisza odgovoril magjarskiin poslancem v Budimpeštu, kateiih nekoji so cel6 boj proti Rusom zahtevali. Sploh Avstrija ostane za sedaj niirua. V državnem zboru se je spiejela postava zoper oderuhe v Galiciji, čeravno so 3 ustavoveini advokati močno ugovaijali, ti so bili odbiti z 143 glasi proti 86. To je velik udarec na postavodajalstvo našib liberalcev. Bržčas bo tudi sprejeta postava, vsled katerc se bo železnica stavila iz Dunaja do Aspauga, od koder jo bodo pozuej potegnili uad Fitrstenfeld, Radgono v Orninž (?.) Ker so laui konje slabo steli, bo letos drugo popisovanje kooj. —Slovani vogerskem zboru so 8e začeli veudar zopet gibati: dr. PolitjeMagjare ostro grajal, zakaj držijo grbekega narodajaka dr. Miletiča po krivici 10 mesecev zaprtega in zakaj ga ne postavijo pred aodnijo. Hivata Kialjevič in Miškatovič sta tožila, prvi: zakaj so Magjari v pokrajini gozde prodali, denarje pa zapravili, ker pokrajinske železnice ne stavijo, kakor je bilo sklenjeuo; drugi pa, zakaj grauičarjev z Hrvatskim ne zedinijo. Magjarski ministri so ee delali gluhi. Nadvojvoda Albreht obiskuje vojake ua južnem Ogergkeni, v Slavoniji in Hrvatskem; v Zagrebu ga bodo slovesno sprejeli. Nadvojvoda Viljelm pregleduje šance okoli Tista in Pole. Vojni miuister zahteva za 1. 1878 blizu 22 milijonov več, kakor do scdaj; to ne kaže na dolg mir. Vnanje države. Ogerski poslanee Sonasič je ministru Tiszaju v lice rekel, da je slišal o nekej tajnej zavezi, katero je baje Avstrija z neko močno vlado sklenila. Toda katera bi ta vlada bila, tega ui naznanil. Čudnim besedam zamoremo sedaj na fitran postaviti jednako čudue in tibotapne besedice najizvrstnišega pruskega generala Moltke-ja; taje rekel: Francija je z neko veliko vlado sklenila jako ugodno zvezo; zato mora sedaj pruska Neničija brž zbiati toliko sile, da tcga zaveznika z par nagliiui in kiepkimi udaici pobije iu potem z vso silo na Francijo plane. Kdo je neki ta zaveznik, kojenau Moltke tako budo žuga? —¦ Pruska Neručija drži sedaj očituo z Rusijo, ker je odobrila uzroke, zavolj katerih je ta začcla boj zoper Turke: Francija io Italija sle rekli, da ostauete nobeaostraui, le Angleži so se pritožili, zakaj so llusi začeli boj sami; ob enem so tudi Angleži rekli, da ostanejo mirni, ali jihova djanja se nc skladajo z njibovinai besedami, ker Turku pošiljajo »treljiva in oficirjev, zbirajo 60.000 vojakov ua Angleškem ia 100.000 v Indiji, kupičijo v Malti 7 reginicutov konjeuikov in 3 brigadc pešcev in ninogo kauouov, žugajo Grkom iu Pcrzijancem, če bi ti z Kusom potegaili. — Severni Ameiikanci, stari prijateiji Rusov, so odposlali 7 vojuib ladijij v Evropo. — Afganistanski kan ali kralj je sosedom Angleženi v Indiji napovedal boj; pravijo, da so ga liusi naščuvali. V severnem Kitajskem razsaja strašna lakota vsled lanj«ke slabe letine, na tisuče Ijudi umira, paganska vlada se pa za to pič kaj ne zrneui. V Bagdadu pobira pomor groz,uo ljudi, pa 100—200 na den. k(tijh7. Rnsko-turški boj. -. ' .. Slavjani zauituajoči se za napiedek ruskih juuakov sniejo zadovoljui biti z tem, kar se je pretečeni teden zgodilo, posebno v Aziji. Takaj je general Melibov 30 .aprila došel do turške glavno trdujave Kars, tamošnje Turke v okolici napal ia razpišil tako, da je turški poveljuik Muktarpaša — tisti, ki je laui bil od Crnogorcov tepea v Volčjem dolu — komaj z 9 bataljoni na stran vtekel v Jardiz, na stezi v Ezerumu pa dere sedaj rusko konjeništvo naprej. Kars je od Rusov obkoljen in 5. maja se je iz 24 kanonov začelo Btreljati v mesto, Pri Ardebauu so 8e Turki za- našali na sneg, ki je planine pokiil, a Rusi so sneg pregazili in tudi to raesto obkolili. Pred mestom Batuinum so Turki po svojlh poročilib Ruse Gkrat pobili, ali kaj jim pomaga laž, če naposled veadarle sami priinarajo, da stojijo Rusi pred obzidjem, potem ko so Turkom vzeli tabor pred mestoui! V mestu Bajanidu, katero so Rusi vzeli, našli eo ti zapuščenib 12 kanonov, 25 boleuikov in mnogo streljiva. V Evropi marširajo Rusi vedno naprej proti Turčiji, pešči vsaki den po 10 do 12 ur, koDJeniki pa po 40 ur daleč. Okoli mest: Brajle, Galaca, Reui in Izmaila so uapravili mnogo šanc in nasajajo na nje velikauske kanone. Pri Bukureštu napravljajo stan ali tabor za 20.000 koDjenikov. Slabo vreme dela mnogo sitnob; dva mosta črez Piut in eden črez Dnjeper je povodenj podrla, kar je bipoma 15 hlaponov železni škili in 200 vagonov zadržalo, sedaj je zopet vse popravljeno. Turški sultan se je pioglasil za biambovca vere ia pozivlja vse moliamedanc v boj ter hoče, kedar bode Turki prvokrat tepeui, sam iti na bojišče; če mu le ne bo tedaj prepozao. Ker se Tuvki prav ne upajo črez Donavo, streljajo iz železnib mouiturjev v rumunska rnesta in so v Oltenico, v Reui in v Brajlo 2krat že inetali bombe, ki pa niso uič kaj škodjle Turki streljajo jako slabo. liuski višji poveluik veliki kncz Nikohij je bil ravno došel po železuici, ko je eua bomba padla pred hiaponom na tla, pa ee ni uuela in ne raztrešila in tcdaj bila zaetuuj pognana. Sedaj streljajo tudi iz Vidina črez Douavo v Kalafat. Tudi Iovijo in kradcjo Turki  tnje ladije z živežem; tako so v Bcliometii zaple- nili vec rurnuuskib in 7 angleškib, ki so bile z  kuruzo naložene. Rumunski kuez Karl bo tedaj  prisiljen vojsko začeti, posebuo, ker mu turški  divjaki pogosto v deželo vdirajo iu ropajo. V Bol-  gariji se kristijanoni med tem stiašno godi; iz Ruaiunije se videjo pogosto po Balkauu požari, ker Turki zaporedom kristijauske vasi požigajo, ropajo in ljudi ubijajo. Giki piipravljajo 100.000 mož za boj in vsaki čas utegnejo ga začeti zopcr  Turke, naj rečejo Angleži, kar hočejo. Na črno- gorski straoi se ta tedeu ni uič posebnega zgodilo. V Bosniji je vstaš Amelica blizu Broda pobil 120 Turkov. ,,-.