296
SNEŽINKA Mieczys!aw   Jastrun
Snežinka je zvezda snežena, a zvezda snežena je iskra zime.
V tej zvezdi sneženi uzrl sem
svetlobo otroške sobe,
goloba, pismo, košček sladkorja
in deklico, ki me ni nikdar ljubila.
Zagledal sem kraje, koder sem blodil,
pa vrbe in metež in tisti večer,
ko so v samoti premrlega
našli me tuji ljudje
in znova mi dali življenje
s skodelico vročega mleka,
čeprav sem v življenje nerad se povrnil,
saj sem umrl od ljubezni...
Snežinka je zvezda snežena, a zvezda snežena je iskra zime.
O, zvezda, ki hitro tališ se na moji dlani. O, iskra, ki ugašaš hitreje kot moje srce.