147. številka.
•BO V ■GOJICU   00    M'J  -GVpi    i    $l>iai»'<'     ' >»rii;''
Ljubljana, v seboto 30. junija.
XXVII. leto, 1894.
Jshaja yaak; dan svečer, izimSi nedelje in praanika, t«r volja po pol ti prejeman a« avstro-ogerike delale aa rae leto 15 gld.f aa pol leta 8 gld., ca Četrt leta 4 gld., ta jeden ■aesec i gin, 4U ar. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom aa vsa leto 13 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. ca Četrt leta. — Za taja deiele toliko več, kolikor pottnma znaša. Za oananila plačuje ae od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oenanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi n»j ■« iavola frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniatvoje na Kongresnem trga st. 12. Upmvnifitvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Mlavno p. u. ohčlnatvo uljudno vabimo aa ■•Te> aaročbo, a tare a-onpode naročnike pa, katerim bo potekla koncem nieeeca naročnina, prosimo, da Jo o pravem caan ponove, da poal-ljan|e ne preneha ln da dobe vae številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja aa L|oblJaaske naročnike brea poAll|a-
n|a na dom t Vae leto . . . gld* 18»— I Četrt leta   . .  gld. 8-SO Pol leta ...     „    6-50| Jeden ineaec.     „ l-lO Ea poftlljauje na dom ae računa lO kr. na meaee, 80 kr. aa četrt leta. S) poAH|anJem po po A ti veljat Vae leto  . . .  gld. l.V— I Četrt leta . . . gld. 4- — Pal leta ...    „    H*— J Jeden meaec . 1*40 fjap"~ Naročaje ae lahko a vaakim duevom, a h kratu ae mora pomlati tndl naročnina, drugače ae ne oziramo na dotično naročilo.
Upravništvo »Slovenskega Naroda". Kranjska hranilnica.
Domoljubni krogi so doslej zastonj čakali odgovora na res vužna gospodarska vprašanju, tičoča se kraojske hranilnice, katera so se v „Slov. Narodu" in v ,SIUhL Post" z dne 30. maja razpravljala. Vsakdo je pričakoval če tudi ne stvarnega in strokovnega odgovora, pa veaj neko če tudi plitvo pojasnilo za brauilničue somišljenike.
Tako pričakovanje je bilo tembolj opravičeno, ker je znano, kako gostobesedni iu mogočni bo gospodje regeutje v Kij. tl.evih ulicnh, kadar se razpravljajo fioasci jelna vprašanja. Spomnimo se samo, kako so postopali, bo je bilo na dnevnem redu vprašanje o konvertovauju zetnljiško-odvezoega dolga. Ne bodemo s številkami dokazovali, kako bi bila hranilnica takrat lahko deželi fioancijelno koristila, in na kak način bi bila to mogla storiti. Saj je od tedaj nabavila ne samo za 6 milijonov prijoritet dolenjske železnice, nego tudi za več kakor 7 milijonov delnic Karl-Ludovikove železnice in zadolžnic ogerskega regalijskega po&ojila. Takrat, ko je šlo za to, da ae kranjski deželi pomore iz zadrege, deželi, ki se je bila povsem neopravičeno ra'up'la kot pasivna dežela, ko jo je bilo moči hkrati premeniti v aktivno, procvitajočo, dobro upravljano, za produktivne in
LISTEK.
F e n i 6 k a.
Povest.
Kuski spisa! G. P. Danilevskij. Poslovenil J. J. Kogoj.
I
(Dalje.)
Oče Bi je opomogel. Približal Be je neki praznik. Sešli so se na pristavi sosedi, deloma da bi posetili ozdravivSega soseda, deloma da bi videli sosedovo hčerko, kar se je že moralo pričakovati. Vsi so bili ženini, dasi nemladi, neznatni in nelepi, vender v okolici prav lepi ženini: umirovljeni plemič (junker) Perepelica, vdovi in jecljajoči žganjar Tjur-jukov, neimovit plemenitafi Gieh s pokvarjenim želodcem, velik prijatelj lova, in gospod Gorihvostov, kateri je bil časih na vseučilišči in učil FeniČko pisati in čitati, a ni delal drugega, nego pil Ta ubogi .pijanček* Gorihvostov, kateri je bil Se v spominu vseh kot vrl mladenič, kojega vedenje in govorjenje je bilo lepo in pametno, dobival je sedaj zaradi pijančevanja kot samec že delirium tremens in predstavljal popolno razvalino. Skoro nikdar se ni več streznil, dasi je malokdaj zgubil zavest in celo pri-
vesticije sposobno deželo, zajedno pa razbremeniti davkoplačevalce s tem, da se zmanjša deželna do-klada, takrat se je predrznilo tedanje glasilo te stranke ,Laibacher Wochenblatt" I. 1886. v štev. 330 pisati o stvari, glede katere bi bilo moralo ponehati vsako Btrankarstvo: „S precejšnjim šumom se je ideja o konvertovanju kranjskega zemljiško-odveznega dolga spravila v javnost,' - potem, ko ne je bila že več mesecev v raznih krogih koTportovala" — h konci pa: „prepričani smo, da se ves projekt ob tej oviri razbije.
Ker so se gospodje takrat, ko je šlo za kon-vertovanje zemljiškoodveznega dolga, tako silno razkoračili in se Sirokoustili, pri tem pa uprav nelojalno postopali, je bilo pač pričakovati, da bodo tudi na gori omenjeni članek v aSlov. Narodu" in v nSUdsteir. Post" odgovorili, če ne drugače pa vsaj s spisom, ki računa na ravnodušnost in disciplovano brezmiselaost njihovih pristašev. Taki spisi se navadno proglase za evangelij in tisti, ki so trdni v veri, jih tudi za to zmatrajo, naj bo v njih razodeva še tolika duševna revščina, naj oblegajo še toliko očitnih neresnic. Pojasnjevanja, ugovori, to nič ne pomaga, ker je, žalibože, Se vedno resnično, da mora prorok priti od drugod, če hoče uživati kaj ugleda. Toda o tem nečemo govoriti, pač pa je v interesu stvari, da pokažemo prebivalstvu in sosebno nemški stranki v naši kronovini v bengalični luči nekatere tistih mož, ki stoje tej stranki na čelu.
Kranjska hranilnica je mimo več drugih dobrih uredb podedovala iz polpreteklega časa tudi uzoren opraviloik. Po tem opravilniku ne sme noben član ravnateljstva, niti posredno niti neposredno, zahtevati ali iskati od hranilnice kako korist ali kakov dobiček. Danes se ne bomo v possmičnosti te določbe vpuščali niti preiskovali, kako si je ta ali oni gospod iz ravnateljstva pomagal do dobička, kako si je preakrbel molzno kravo; tudi lega nečemo pretresati, ali je za cenitev realitet, na katera se hočejo dati posojila, določen strokovnjak (dasi je prav v Ljubljani več izvrstnih stavbenih mojstrov, ni hranilnica za cenitev stavb pridobila Btavbenega mojstra kot cenilca, pač pa ima za cenitev obutal cenilca-čevljarja) ali kak proteže, niti tega, kako bo mej člani ravnateljstva razdeljene posamezne uloge.
Nekaj pa, kar ni znano vsem članom ravnateljstva niti vsem članom hranilnico, kaj Se Širšim krogom, nekaj, kar karakrerizuje »domaČe" razmere v Knaf-ljevih ulicab, nekaj takega moramo vender pribiti kot pravi unicum.
Hraoilaični ravnatelj dobiva razen prostega stanovanja, ki je vredno ua leto 1000 gld., plače 330O gld. in aktivitetno doklade 1200 gld., skupaj torej 5500 gld. Proti temu ni nič ugovarjati, narobe, če je ravnatelj res sposoben, smela bi se mu plača tudi povišati. Neodpustljivo pa je, da se je ravnatelju naklonila plača letnih 500 gld., katero je dobival odvetnik dr. SuppantBcbitsch kot pravni kon-sulent kranjske hranilnice. Ravnatelj dobiva s tem zneskom vred 6000 gld. in je sedaj sam svoj pravni svetovalec, sam svoj pravni konsutentl Će tudi se opravilnik vzlic pravnemu nadzorstvu na razne načine krš«, je vender ta novotarija sub colore juriš tako nenavadna, tako čudna — da ne rabimo ostrejšega izraza — da jo je na vsak način odpraviti.
V tej kratki Črtici kakor tudi v članku z dne 30. maja smo zbrali celo vrsto migljajev, kateri bi morali vlado pač napotiti, da posveti hranilnicam sploh zlasti pa kranjski hranilnici posebno pozornost. Najbolje bi bilo, da nastavi pri večjih hranilnicah stalne komisarje, seveda strokovnjake. Z imenovanjem stalnrh vlsduih komisarjev, za katere bi bili sosebno sposobni kaki pokoja potrebni sekcijski svetniki finančnega ministerstva, pridobila bi vlada več strokovnjaškib referentov viSje kategorije, ki bi jej v finančno-znanstvenem kakor v davčno-tehničnem oziru marsikaj lahko koristili in bi jo nič ne veljali, ker bi lahko zahtevala, da jej hranilnice iz dobička vrnejo dotične troške.
Te komisarje bi bilo seveda le pri večjih hranilnicah nastaviti, ker le te zamorejo prenašati tako breme. Z imenovanjem takih komisarjev bi se razmere pri hranilnicah izdatno zboljšate; dosegel bi se nekak sistem, varovali bi se interesi vlagateljev in vseh tistih krogov, ki so interesovani pri prospe-vanju hranilnic. Potem bi se regulativ iu opravilnik spoštovala, a državni interesi bi bili zavarovani. Sicer pa je dolžnost skrbeti, da ne postanejo hranilnice država v državi, da ne postanejo kakor je pri nas kranjska hranilnica, pravi Bovladar v deželi. Ako gre
I Botoost nekake posebne bistroumnosti. Ko je bil zdrav, je jezdil na Žide, kateri so potovali z blagom, pozdravljal jih s pomočjo svojih hlapcev a praznimi streli iz pušk, zamotaval jih 8 konji in vozovi vred v Bismo in zažigal potem od daleč to slamo z raketami; upijanil je vsakogar, ki je vprvič prišel k njemu, fk s tisočero drugimi budalostmi je slovel v okolici kot vzgled. Nekoč so poslali k njemu pred Štirimi leti, ko je še knjige čital in Še kam Sel, zbadljivo in strupeno govoril ter vsakogar takoj pretuhtal, nekega zaslužnega, vsem priljubljenega pomčščika, katari ga je poznal Se kot otroka, da bi ga pokaral. PomeSčik, resen in trezen človek Se iz mlada, prišel je k njemu, ne da bi Se verojel v njegovo slabost. Ko je stopil v Goribvostovo hišo, je zagledal Čuden prizor: gospodar je sedel na pol oblečen na divanu, pred njim je bila na mizi lesena posoda žganja, a v kotu na atolu je na pol ležala njegova kuStrasta gospodinja Fesjka vsa pijana in solzna. Ko je gospodar zagledal priSleca, bil je ves zmeSan. Otročja in mladeniSka leta, življeuje, vseučilišče, profesorji, tovariSi, uničena bodočnost — vse se mu je hipoma predstavilo. Pomilovalno se je nasmehnil in ves tasopljen dolgo ni mogel črbniti besedice; naposled je rekel:
— To je naredilo žganje, Akim Saveljič; a ta tu je — Fesjka, jaz sem pa pijan!
Zaman ga je opominjal prišlec — nič ni pomagalo. Gorihvostova usoda je bila že popolnem rešena: poginjal je, kakor marsikdo poginja v samotni vasi kot žrtva pohajkovanja, lenobe in brez-delnosti, ki ga okrožujejo.
Taki so bili gosti Ivana Grigorjeviča, kateri bo zahajali časih k njemu iz svojih temnih in samotnih brlogov, da bi tu pa tam delili ž njim in njegovo ženico zadovoljstvo pijač in jedač. Kaj bi rekel, kakor da so vsi lehko gojili in so istinito tudi gojili v srci nado, da bi poiskali in dobili v svojo oblast roko ravnokar prišedSe krasotice J: v-fimije Ivanovne. Zato so bo tudi seSli.
— Dovolite, gospodičina 1 — oglasil ne je prvi is njih Perepelica, hudobno vrteč si brke in drzno približujoč se rokici Jevtimije Ivanovne.
— I — i meni dovoo-olite! — zarenčal je jecljajo debeli žganjar Tjurjukov in rohne* stegoval svoj t>žki trebuh.
Neimoviti plemenitaš Gieb, kateri je bil iz mlada po neki bolezni plašen in pojazljiv pri ženskah, se ni ganil z mesta in samo od daleč napravil poklon. A Gorihvostov hotel je Fenički kot
na Kranjskem za kako Solo in oje učni načrt, gotovo ponudijo regentje v Knsfljevih ulicah kak finan-cijelen efekt, ako ae jim prizna pravica, uplitati na ▼so stvar. Ako je zidati kje kako poštno poslopje, debatirajo in intrigirajo toliko časi, dokler s pomočjo financijelnega efekta ne dosežejo, da se kapi tisti avet, kateri to iibrali soregentje. Ako se nastavi komisar, ne bo več možno, opravljati vsa dela v zatiSju. Komisar, ki bo svojo nalogo razumel, bo o vsem poučen in bo mogel pravočasno preprečiti vsako nerodnost.
Dogodbe na Francoskem.
Le roi est mort — vive le roil Umorjeni Garnot leži Se na mrtvaškem odru, a javno mnenje in splošno zanimanje se je že od njega odvrnilo. Novi mož, novi predsednik francoski republiki, Ca-Bimir-Perier je vso pozornost nase obrnil.
Sodbe o Casimir-Perierju so kaj različne. Izvoljen je bil sicer koj pri prvi volitvi, a le z malo večino. Pretirano bi bilo trditi, da ga je zaupanje celega naroda posadilo na najvišje meato v državi. Voljen je bil le kot kandidat oportunističke stranke in nasprotniki le stranke se boje, da bo uveljavil strankarski rćgime.
Radikalni in socijaliatiški elementi so z izvolitvijo Perierja nezadovoljni. Novemu predsedniku očitajo, da je le navidezen republikanec in demokrat, taktično pa da je aristokrat in privrženec orleanistov oziroma pretendenta grofa de Pariš. Pokazali so to tudi pri proklamiranju Perierja predsednikom. Klicali so porogljivo: Vive le roi! Sporočite izid volitve grofa de Pariš.
Perier bo imel vsekako težavno stališče. SkuSal bo na vlado kar največ mogoče osobno uplivati in to bo nasprotstva le poostrilo. Vrb tega pa je Perier posestnik velikanskih premogokopov, v katerih bo štrajki na dnevnem redu. Štrajk v premo-gokopu zasebnika Perierja ni državi nevaren, Strajki v premogokopu predsednika francoski republiki pa bi na vsak način mogli imeti neugodnih posledic. Skratka: Perierova situvacija oi nič preveč ugodna.
*
Novi predsednik se je rodil dne 8. novembra 1. 1847. v Parizu kot sin umrlega državnika Avgusta GaBimir-Perierja iu unuk slavnega bankirja, parlamentarca in ministra. Ko ae je Napoleon lil odpovedal kroni in se je bila Francija organizovala kot republika, je bil sedanjega predsednika oče jeden pivih, ki so se oklendi republike. Bil je za časa Tbiersa minister notranjih del, pozneje pa so ga republikanci volili v senat. Sedanji predsednik je bil ravnokar zvršil vseučiliške studije, ko se je unela fraocoako-nemška vojna. Oglasil ae je kot dobrovoljec in si pri Parizu priboril križ reda legion d'honneur. Ko je bil njegov oče minister, alužboval je sin pri njem v ministerstvu. Oče je spoznal veliko nadarjenost svojega Binu in da mu omogoči politiško karijero, odrekel se je mandatu. Mladi Perier, voljen I. 1876. v poslansko zbornico, se je koj pridružil republikanski atranki. V ministerstvu Dufaure je bil državni podtajnik v nauč-nem ministerstvu. L 1880. je odložil poslanski mandat, ker se ni strinjal s sklepom, da bodi članom rodovine Orleans prepovedano stopiti na francoska tla. L. 1885. je postal Perier podpredsednik
njen prvi učitelj izročiti drug, bolj prijateljsk pozdrav. Še na pragu je razprostrl roki in dejal:
— Moja prva in moja zadnja učenka 1 Krasota našega kraja, cvetica dolin in med skal! sem! — in hotel jo je objeti. Fenička se je prestrašila navidezno mastne Buknje in kosmate brade, umaknila se nazaj in, žalostno potuhnivši se, poklonila se je proti pragu. A OorihvoBtov se ni pomiril.
— Eh, ne, ne-e e?I — je dejal in drugi gosti so ga vzpodbujali z znaki zadovoljnoBti — tako se stare stričke ne pozdravlja!
Fenička bo je še vedno obotavljala.
— Eh, prismoda ti, prismoda, — pristavila je mati in pljunila: — ako te hoče poljubiti Peter Mibajlovič, pa bo poljubi z njim; s takim se smeš, ker on je naSl Tudi njegova pristava je lepa in vsega ima dovolj; kmalu pridem k vam, Peter Ni-kolajevič, po malega bika za pleme I Ali bodete dali za pleme, Peter Mibajlovič, malega bika od vašega temno-j i ve ga bika?
— Dam! kako, da bi mamici ne dal! — pripomnil je prekanjeno GonhvoBtov, pogladil si brke in goreče poljubil zarudelo Feničko. Gospodarjevi eo pokosili. (Dalje prih.)
poslanske zbornice, I. 1893. pa, po odstopn v panamsko afero zapletenega FIoqueta, a je predsednik.
V teh letih mu je Garnot petkrat ponad il mini-stersko predsedstvo, a Perier je ponudbo vedno odklonil. Dne 3. decembra I. I. ae je vdal ia sestavil novo vlado, ker je bila vsaka draga kombinacija nemogoča, ali ostal je le malo Časa na krmilu. Dne 28. maja I. I. je odstopil ia prevzel zopet predaed* stvo poslanske zbornice.
V ■ S-Pi      ■:# ' " ,;
Ćim je bil Perier izvoljen predsednikom, mu je ministerstvo, kateremu stoji na čelu Dupuy, ponudilo ostavko. Perier je ostavko vsprejel in ker je Dupuy nekoliko bolj radikalen kakor predsednik, se splošno Bodi, da pridejo novi možje na krmilo. Najbrž ponudi Perier sestavo nove vlade najboljšemu svojemu prijatelju Burdeau-u. Ker pa je tn bolehen, je lahko mogoče, da odkloni ponudbo. Kot kandidata bo Se imenujeta Žid Ravnal, sedanji minister notranjih del in radikalec Bourgeoia. Kriza bo bo redila Sele po pogrebu Carnota.
riin^rfmdsai aa onb«"*;*; *>ls\9b nndoaor« aH»jiJn«>v Izgredi in nemiri so ponehali. Vlada vzdržuje red in mir s železno peatjo, aaj pa je bil tudi zadnji čas, da je premagala turbulentna elemente. Veati o preganjanju na Francoskem živečih Italijanov so v Italiji prouzročili povsem umevno razburjenost in skoro bi se bile primerile protidemoustra-cije. Italijanska vlada je za avoje oškodovane podanike zahtevala odškodnine in jo gotovo tndi dobi. A če tudi niso nastale mejnarodne komplikacije, bode vender Italija Se hudo čut la posledice teh homatij. Kralj Umberto je govoril golo resnico, rekoč: Umor Carnota je sa Italijo večja nesreča, kakor za Francijo.
Politični razgled.
o t ran Je dežele.
V Ljubljani, 30. junija.
Cesar v Tridentu.
Včeraj se je ceear odpeljal na Trenti neko, kjer sa že celih 23 let ni mndi). Sijajen vzprejem je gotov toliko bolj, ker je cesar lani, na deželni razstavi v Iuomostu deputaciji italijansko-tirolskih mest obljubil, da bode resno uvaževal želje tirolskih Italijanov glede avtonomije Trentina. Italijani se za to avtonomijo že od 1. 1848. poganjajo, a doslej vedno brez uspeha. Nemci no se jim vedno upirali in takisto tudi vlada. Ko je bil Hohenvrart minister, je hotel to vpraSanje rešiti, a moral je odstopiti, še predao je mogel kaj storiti. Niegovi nasledniki niso hoteli nič slišati o avtonomiji, sedaj pa se kaže, kakor da se vlada res pripravlja, nakloniti Tren-tincem neke koncesije. Z vlado v oski zvezi stoječ list pravi, da boče vlada ustreči Italijanom, v kolikor so njih želje pravične in administrativno koristne, neče se pa ozirati na njih državnopravne želje. Is tega bi se dalo sklepati, da se vrše nekaka pogajanja za porazumljenje. Rtsmere bo za to dosti ugodne. Svoj čas sta bili na Trentinskem dve stranki: iredentovaka in avstrijska, sedaj je pa — baje — le jedna, italijansko avstrijska in s to so pogajanja mogoča. S tega stališča sojeno ima cesarjevo potovanje gotovo velik političen pomen.
TFekerle na Dunaj i.
Ogeraki ministarski predsednik Wekerle se mudi že neksj dnij na Dunaji in so posvetuje z grofom Kalnokvjem in z drugimi ministri glede zasedanja na dan 15. septembra sklicanih delegacij. C^sar pride 12. septembra v Budimpešto. Običajni vzprejem delegacijakih članov je določen na dan 16. septembra. Zajedno s delegacijama se bo tndi magnataka zbornica sefila, da reSi cerkvenopolitične predloge. Poslanska zbornica ogeraka se snide Šele začetkom meseca oktobra.
Viiaiije države.
Stambulov morilec Belčova.
Dan na dan prihajajo v javnost nove grozo-vitosti, katere je bil storil Stambulov, dokler je bil na krmilu. Sedaj je prišel umor bivšega finančnega ministra Belčova na dnevni red. Znano je, da je bil Belčov zavratno ustreljen, koje bil šel v .spremstvu Stambulova in žandarja Spasa Andunova mimo mestnega parka. Stambulov je bil takrat začel velikansko preiskavo, ki se je zaključila b tem, da eo bili štirje politični nasprotniki obešeni, mnogi drugi pa zaprti. Spas Andunov je bil desna roka Stambulova, njegov zaupni mož in najljubši prijatelj. On je vadil Stambulova agente, zasledoval nasprotnike, najemal krive priče itd. Lani pa je bil Spas Andunov obsojen zaradi umora in sam Stambulov mu ni mogel pomagati. Od tedaj se je vedno govorilo, da je Andunov po naročilu Stambulova umoril Belčova. Udova Belčova je to javno pripovedovala, vsled česar je Stambulov prisilil Koburžana, da je udovo Belčova, ki je bila dvorna dama, odslovil, drugega pa se Stambulov proti njej ni upal storiti,
a glasilo Stambulova, „Svoboda", je sama javila, da namerava nova vlada radi tega umora začeti preiskavo proti Stambulova. Stambulov je hotel bika za roge prijeti in je v svojem listu rekel, da zaprti Andunov ni zaprt v ječi, nego živi v lepi sobi, kjer pnši in pije, da ga je zaupni mol nove vlade Že dvakrat obiskal in mu prinesel raznih otrovanih slaščic, da bi se potem moglo reči: Stambulov je dal Andunova otrovati. „Svoboda" je morala priobčiti popravek, v katerem prizna vlada, da je zaprt Andunov v sobi nadzornika ječ, ker so Stambulova prijatelji že večkrat hoteli .Andunova otrovati, da tako spravijo s sveta jedino pričo. Vlada ima dolžnost, da stvar preišče in dožene, ali je resnično, da je Stambulov dal Belčova umoriti, ker je sovražil — Belčova ženo.
Mgiptsko vprašanje Egiptski kediv je hotel napraviti potovanja po Evropi in obiskati Dunaj, Pariz in London, a turški sultan mu je to prepovedal, boječ se političnih kon-sekvenci] tega potovanja. Kediv se mudi sedaj v Carigradu in pojde od tod za nekaj časa v Švico. Francoska diplomacija dela z vsemi silami na to, da bi kediv prišel v Pariz in na Dunaj, da bi pa ne šel v London. Sploh ps kažejo razne okolnosti na to, da hoče Francija za vsako ceno v kratkem sprožiti egiptsko vpraSanje in da je kediv s tem zadovoljen.
Dopisi.
©ti Drave 29. junija. [Tzv. dop ] (Naše politično društvo.) Več mesecev je minilo, kar si je slovensko politično društvo izvolilo novi odbor. Čakali in čakali smo, da začne ta odbor delovati, da spravi društvo na tisto pot, kjer bi se moralo že davno nahajati, pa vse zastonj ! Šele najnovejši nemški „parteitag" v Gradci v zadevi paralelk na gimnaziji v Col j i izvabil je naše gospode odbornike na dan. Dolgo smo čakali iu kaj smo pričakali ? Pohlevno resolucijo in čuden sklep, da se naj Slovenci onih krajev, kjer so potrebni in si žele ljudskih shodov, obrnejo do odbora pol. društva, da jim ta priskrbi govornike. Za Boga, ali je to vse? Ali je postal odbor prvega političnega društva na Štajerskem „vermittlungabureau" za politične shode in govornike? Politično društvo za nas Slovence ima vender nalogo, da določi, kje, kdaj in po kakem programu se i m;« j o sklicati ljudski shodi!
Ako so potrebni in tam kjer so potrebni, morajo se sklicati, naj se za to kdo oglasi ali ne, naj za to kdo prosi iz dotičnega kraja ali ne.
In kdo se naj oglaša pri odboru našega političnega društva in naj prosi za govornike in shode?
Narodni župani imajo dovolj drugih poslov, nemčurski pa njih itak ne marajo, Nihče ne more tajiti, da bi bilo potrebno, da se napravi v mariborskem, zgornjeradgonskem, marenberškera, slo-venjegraškem, kozijanskem okraji več shodov z obširnim programom. Bilo bi pa celo zastonj čakati, da kdo iz občinstva prosi za take shode ! Niti vsi poslanci si doeedaj niso bili kot poklicani voditelji naroda toliko svojih dolžnostij svesti, da bi vsako leto stopili le pred svoje volilce še s tako skromnim poročilom o svojem delovanji, kamo li, da bi bili priredili jeden jedini ljudski shod !
Za tabore so časi minuli, narod potrebuje intenzivnega poduka, politične odgoje. V to svrho služili bi le ljndski shodi z vestno izbranim programom.
Ako smo štajerski Slovenci še res tako nezreli, da bi si za ljudske shode ne znali sami potrebnega programa izbrati, izposodimo si ga lahko pri bratih v Koroški!
Ko bi naša politična društva ne dremala in spala, bi se v trgu Ljutomer ne bila otvorila za slovenske reve nemška šola. Kajti oni narodnjak, kateri ima to šolo na svoji vesti, bi si bil zbal njih pazljivosti, ter obsodbe, katera bi ga bila morala sicer zadeti. Ko bi se mi Slovenci količkaj zavedali svojih dolžnostij, bi ne gospodaril glasoviti Vračko v okraju zgornjeradgonskem, bi ne propadal slovenski živelj od dne do dne v mariborskem, ma-renberškem, slovengraškem okraji ! Uradnike si tudi želimo, kateri so slovenščine zmožni ?! Za Slovence bi radi imeli slovensko uradovanje, v narodnih šolah poduk na podlagi maternega jezika, ka-li?! Ako bomo samo mirno čakali, kakor dosihdob. bodemo vsi okameneli, dobili pa ne trohice ravnopravnosti! Vigilantibu8 jura! se glasi za Slovence: Delati, delati in spet delati! Politično društvo pa mora začeti ex proprio motu in vodstvo prevzeti ali pa Bog in narod!
am4>  Dalje v prilogi. "W
-hq nlto ni .58*/«* 'idii^v labauUm o( fant ,'iasatl«
Priloga ^Slovenskemu Narodu44
St. 147, Ani 30. junija 1894.
Domače stvari.
— (Deželna vlada in javni napisi Ljubljanski.) Uradni list prijavlja danes dopis, kateri je deželni predsednik glede samoslo venski h javnih napisov dopoalal mestnemu Župana. S tem dopisom razveljavila je dež. vlada sklepa občinskega 8 veta glede naprave novih samoslo venskih javnih napisov in sicer: 1) sklep, da je odslej na novih hišah napravljati samoslovenske hišne tablice in to na stroške hišnih posestnikov in da je tako ravnati tudi pri hišah, katere sedaj še nimajo hišnih tablic, samo, da jih v -teh slučajih plača občina; 2.) sklep, da je sedanje dvojezične hišne tablice na občinske troške nadomestiti s samoslovenskimi tablicami, a samo na tistih hišah, katerih lastniki v gotovem roku zoper to ne ugovarjajo in ki se ne nahajajo v ulicah in na trgih, katerih imena so se premenila. Vrh tega je deželna vlada zaukazala, da je takoj preklicati poziv, naj se izjavijo lastniki hiš, ali dovolijo odpraviti sedanje dvojezične hišne tablice, in o tem v treh dneh poročati. Končno se v dopisu navajajo razni pomisleki zoper nova imena nekaterih ulio in trgov, zahteva se pojasnila ali sta se pravilno rešili pritožbi, podani svoj čas zoper samoslovenske javne napise in zoper premembo imena „Pred škofijo", ter se naroča županu, naj tekom osmih dnij skliče občinski svet na sejo, da se o tej stvari posvetuje. Naredba dež. vlade je obširno obrazložena in utemeljena. Ker nam danes ni mogoče o njej obširno razpravljati, navedli smo samo nje vsebino, svoje stališče pa pojasnimo v ponedeljek.
— (Tiskovna pravda Ton kli - „Soča") je končala, kakor smo v sredo povedali. Zadnja „Soča* je priobčila izjavo, ki pa ne obsega druge točke dogovora, katero smo priobčili mi. Vsled poročila iz Gorice moremo to pojasniti, namreč, da ves drugi del je vsled poznejšega sporazumljenja obeh strank izpuščen. Redko kaka tiskovna pravda konča tako ugodno za obe stranki. Zato smemo k takemu sporazumijenju le Častitati. To bo pomagalo k premembi žalostnih porotnih razmer na Goriškem. Svoji zadnji notici o tej poravnavi moramo dostaviti, da je sodba o celi zadevi prišla povsem iz našega peresa in nam ni bila poslana iz Gorice, od kjer Brno dobili le goli točki sporazumljenja. »Slovenec* od srede je govoril tako, kakor bi bila .Soča" šla kar naravnost v Kanoso; celo o notarski pogodbi govori ta vedno dobro poučeni (zlasti ia Gorice 1!) „Slovence". Vsled poročila iz merodajnega vira moremo Slovenčevo poročilo zavrniti kot neresnično in tendeacijozno. Za pomirjenje so veliko delovale najveljavniše in najvišje osebe v deželi, kajti nastal bi škandal, ki bi ponižal ugled deželnega zbora in škodoval na marši kako stran ... a zagrizeni Lahoni bi se smejali. Ker pa ni došlo do javnega škandala, sta se odpovedala dva deželna poslanca prof. će r i d in dr. L i s j a k. Da ae je prvi odpovedal, storil je prav, saj je on največ kriv vseh homatij na Goriškem od leta 1889. sem, ko se je vtihotapil v deželni zbor kar čez noč, ko ga nihče alti poznal ni. V deželnem zboru ni pokazal nikake delavnosti, razun v nasprotovanju svojemu duhovnemu tovarišu dr. A. Gregorčiču. Volilci gotovo ne bodo Žalovali za njim. Obžalujemo pa, da se je njegovemu uplivu udal tudi dr. Lisjak. Počakal naj bi bil še jedno leto, saj prihodnje poletje bodo itak splošne volitve, ki korenito izčiatijo zrak na Goriškem. — Čerin ve* prav dobro, da bi ne bil več izvoljen, če se tudi vsi njegovi somišljeniki aa glavo postavijo, zato je porabil to ugodno priliko, da se je sam odpovedal. Da je tudi dr. L. šel za njim in dal veleposestnikom nepotrebno delo, to iskreno obžalujemo. Ali je bilo to modro in politično, sodijo naj njegovi volilci.
— (OBobne vesti.) Ministerijalni podtajnik Karol De peri e imenovan je ministerijalnim tajnikom v ministerstvu notranjih del, okrajni komisar Egon baron W in klor, sin bivšega deželnega predsednika kranjskega, pa ministeri jalnim podtajnikom v istem ministerstvu. — Finančni praktikant Val. Maruši6 v Gorici je imenovan finančnim konci-pistom in bode namestoval davčnega nadzornika v Tolminu. — Carinski praktikant Alojzij Kalin je imenovan carin ar jem v Nogaredi, carinar v Grado Andrej Baudaz carinskim asistentom v Trstu.
— (Veselici.) Danes soboto zvečer je pevskega društva .Ljubljana" vrtna veselica pri Ferlincu. Vstopnina SO kr. — Jutri nedeljo popoludne bode ljudska veselica gasilnega društva v Šiški na KoBlerjevem vrtu. Vstopnina 20 kr.
— (Pevsko druStvo „Ljubljana") omislilo ai je lepo dekoracijo: raznih zastav in mnogovrstnih velikih in malih lanpijonov, ki se bodo pri današnji veaelici, katera se bode vršila brez običajnih .orehov", prvikrat uporabljali, čestito narodno občinstvo, prijatelji društva in petja se bodo tem gotoveje odzvali uljudnemu vabilu od-borovemu.
— (Desetletnica .Slavca".) Napro-Šeni smo popraviti pomoto, ki se je urinila v zadnje poročilo o desetletnici „Slavca". Zarad nepričakovanih ovir ae bode mogoče sodelovati gdč. Vrhunčevi pri koncertu, kakor bo želeli in bo nadejali prireditelji.
— (Sokolska slavnostvPostojini) obeta postati nepričakovano sijajen vsesokolski shod. — Kakor je namreč razvidno is zadnjega dopisa dičnega dr. Podlipnv-ja, načelnika zaveze Čeških sokolsk h društev in podžupana Praškega mesta, trudi se „Češka Obec Sokolska" odposlati k sokolski slavnoBti v Postoji no dne 5. avgusta večji oddelek češkega S o k o I s t v a. Češka obec sokolska, ta mogočna in silna organizacija Češkega moštva broji sedaj nič manj kot 317 sokolskih društev in nad 34 OOO članov ter bode kot premožna zaveza svoj namen toliko lažje izvršila, ker je bil letos zabranjen vsesokolski shod v B r n u. — Tam bi se bilo zbralo na tisoče slovanskega aokolstva, lahko ji bode toraj odposlati nekaj mladine na bIo-vensko zemljo. Dotični sklep zaveze uaznani se v kratkem, želimo le prav iz bratskega srca, da bi se po sedemletnem odmoru glasil: na slovanski jug! Slovenskemu sokolstvu pa bode toliko resnejša naloga, za shod 5. avgusta v Postoji ni se dostojno pripraviti. Udeležba, nastop, telovadbs — vse naj pokaže, da smo od leta 1887. naprej kolikor toliko napredovali i mi.
— (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista je poBlala: Gospa Vekoslava Banova v Kilovčah 4 krone 60 vin. nabrane v veseli družbi na postaji Kilovče ob priliki godovanja; darovali so gg. Ferdo Soršak, Vekoslsv Agrež, Valentin Repinc in Hinko Ban, vssk po 1 krono in Ivan Tatni 60 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki!
— (Za »Narodni Dom") v Ljubljani bo poslali uredništvu našega lista. Gosp. Peter Strel ml. v Ljubljani 10 kron, nabrane v veseli družbi v gostilni pri Lužarju v Vodicah; darovali bo: gg. F. Casserman, Fr. Krapeš, I. Kajzer in P. Strel ml., vsak po 2 kroni, gg. Al. Kuaat in P. Strel st. vsak po 1 krono. — Dalje je daroval g. J. Ha u p t-mann od izgubljene stave 1 krono. — Skupaj 1 1 kron. Živeli rodoljubni darovalci ia njih nasledniki I
— (Gospodična Ivana Kobilca,) znana naša umetnica, katere slike so bile v Parižkem salonu in, kakor znano, tudi v Pralki izložbi od strokovnjakov jako laskavo ocenjene, naznanila je odboru .Narodnega doma* v Ljubljani, da je pripravljena pokloniti kako sliko zs eventuvelno loterijo ali bazar v korist zgradbenemu fondu. Ob jednem izjavila je domoljubna umetnica, da rada prevzame eventuvalno projek'.ovane slikarije v »Narodnem domu"  brezplačno, ako se jej le troški povrnejo.
— (»Narodni dom" v Ljubljani.) V zadnji seji društvenega odbora oddala so se krovska in kleparska dela za »Narodni dom". Za krovska dela oferirali so trije podjetniki mej temi jeden iz Gradca, isto tako za kleparska dela; kot najeene-jima oferentoma izročil je odbor jednoglasno krovska dela tukajšnji tvrdki H. Kom, kleparska dela pa tvrdki L. M. Ecker v Ljubljani, ki je ponudila zdatno nižje cene, nego drugi konkurenti. V zadnjem obenem zboru nasvetovana prememba pravil izročila se je posebnemu pododseku, ki ima nalogo, v kratkem poročati odboru, da se potem skliče občni zbor ad hoc. Tesarska dela lepo napredujejo in bode podjetnik ž njimi lahko gotov do določenega časa. Odbor je vzel z veseljem na znanje poročilo, da nabiranje doneskov za zgradbo »Narodnega doma" vrlo napreduje; naglašalo se je pa, da bi se dalo mnogo več doseči, ako bi se moči ravno v zadnjem času tako zelo ne cepile. Zategadelj sklenil je odbor, obrniti se do raznih narodnih društev s prošnjo, naj bi z nabiranjem za svoje specijalne namene, če mogoče toliko časa prenehala, dokler se ne izvrši glavna narodna naloga: zgradba „Narodnoga doma". Z obžalovanjem pa je vzel odbor v vednost, da se po nekaterih vnanjih slovenskih listih objavljajo o zgradbi vesti, ki nikakor ne odgovarjajo resnici, ter da se na ta način škoduje temu lepemu podjetju.   Slovensko občinstvo
sme biti zagotovljeno, da odbor postopa po najboljšem svojem prepričanji ter da ima vedno pred očmi jedino le korist tega narodnega podjetja.
— (Družba sv. Cirila in Metoda) je imela 14. t. m. ob V,3. uri popoludne svojo 76. vodstveno sejo. Navzoči: Tomo Zupan (prvomestnik), Antoa Koblar, Matej Močnik, Ivan Murnik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Josip Vošnjak (blagajnik), Andrej Zaraejic, Anton Žlogar (tajnik) in nadzornik Ivan Vrhovnik. Prvomestnik Tomo Zupan je otvoril sejo z običajuim pozdravom ter naznanil, da so Litijske Šmartinske Slovenke družbi zopet darovale 100 gld. Odborniki so jim zaklicali: Bog živi! Nadaljuje je govoril: Prav v tem času, ko mi tu zborujemo, neeu k večnemu počitku v Mariboru prelata Frančiška Kosarja, umršega v Iki, kamor si je šel iskat telesnih moČij. Pokojnik je bil blag značaj, uzoren duhovnik in domoljub. Na nekatera prevažna meeta izven ožje domovine kandidiranemu mu je bilo vender usojeno, da je ostal v ožji svoji domovini, kjer je ognjevito deloval ■ peresom in z besedo. Za kar se ga pa tn posebno spominjamo, je pa to, da je bil naši družbi vztrajen dopisovalec in svetnik, Bosebno še ta čas, kar obravnuje z Mariborskimi šolskimi sestrami ob prevzetji naših šol in šolskih vrtcev. Njegove izjave do nas so pisane ne samo črnilom, ampak srcem gorečim za Boga in naš rod! Ker ste se v znak sožalja sami raz sedeže vzdignili, ni mi druzega dodati nego izreči: ker mu po božji previdnosti ni bilo usojeno dalje za nas delovati pod zvezdami, naj pa deluje za nas nad zvezdami! — Iz blagajnikovega poročila se je razvidelo, da je družba v zadnjih dveh mesecih prejela 2600 gld., izdala pa 309O gld., tedaj znaša primankljej 490 gld. — Ko bo se rešile nekatere prošnje o podporah in se je tudi sklenilo o potrebnih ukrepih glede družbenih zavodov in učiteljskega oaobja ter določilo, da bodi letos velika skupščina za leto 1894. v No vem mest u — če bo to naši dolenjski strani po godu — zaključil je prvomestnik sejo ob 6 uri.
— (Prva mestna ženska podružnica sv. Cirila in Metoda.) Vsled smrti nepozabne predsednice gospe Murnikove se je začasni odbor te podružnice v seji dne 27. junija tako-le konstituiral: Predsednica gospa Franja dr. Tavčarjeva; namestnica gospa Lahova; denarničarka gospa dr. Gregoričeva; namestnica gospa dr. Ferjančičeva; za-pisnikarica gospa dr. Jenkova; namestnica dr. Hud-nikova; odbornice: gospa dr. Bleivveis-Trsteniška, gospa Gras8ellijeva, gospa Hribarjeva, gospa dr. Ku-šarjeva, gospa Souvanova, gospa dr. Zupančeva. — Vse članice so obljubile neutrudno in marljivo delovati za našo prekoristno družbo sv. Cirila in Metoda.
— (Proščenje v sv. Petra župniji) se je prsznovalo včeraj ob obilni udeležbi župljanov. Gromenje topičev je naznanjalo cerkveno slavnost. Prostor pred cerkvijo je bil okrašen z mlaji in zastavami v narodnih in cesarskih barvah.
—(Klub slovenskih bioiklistov „Ljubljana") razpisal je, da svoje člane k tekmovanju v vztrajnosti in nagli vožnji vzpodbuja, rekordne vožnje na 12 ur, na 100 in 20 km. Dana je tedaj naloga, koliko najdaljšo progo je moči v 12 urah, nasprotno v koliko najkrajšem Času je moči daljino 100 oziroma 20 km. prevoziti. Jedno teh nalog hoče kot vztrajni, pri lanski veliki cestni dirki Zagreb Celje Ljubljana prvi na cilj dospeli dirkač gospod Zmagoslav Bohinec jutri s tem rešiti, da 100 km. dolgo progo Glince (kilomet. kamen 2 nasproti „Ameriki") — Vrbnika (do 20 km.) nazaj preko Ljubljane (Tržaška, Marije Terezije, Dunajska cesta) do PodBmerečja pri Blagovici (do km. 314) in nazaj do bv. Krištofa (km. 1) kjer je končni cilj, v mogoče kratkem času prevozi. Odhod točno o 7. uri zjutraj iz Gline Na obeh obrattščih, kakor tudi na Btartu in cilju skrbljeno je za nadzorstvo, katero pri zadnjeimenovanih krajih natančni čas odhoda, odnosno prihoda zaznamenuje. Najkrajši za prevo-ženje te 100 km. dolge proge potrebujoči se Čas imenuje se rekord in je ob jednem podlaga nadaljnemu tekmovanju. Za vsak najboljši rekord prisodi odbor koncem leta darila zmagovalcem. — Izid te vožnje priobčimo prihodnjič.
— (Potrjena šolBka knjiga.) Minister-Btvo za bogočaBtje in uk je z razpisom z <lee 3. junija 1894, št. 11.321, odobrilo kot poučno knjigo za Btenogratijo s slovesBkim poučnim jezikom knjigo: Slovenska stenografija po sestavu Fr. Ks. Gabelsbergerja. Spisal Anton Bezenšek. II. popravljeni natis. Ljubljana 1893. Zaloga »Slovenske Matice". Cena posameznim iztiskom 1 gld. *
— (Nemška aolidaosL) Duoajaka firma. „Schrokla Wwe. & C o." je priredila za včeraj zabavne vlake na Dunaj, v Budimpešta, v Trat, na Reko in v Benetke, za katere je znižala voznino za celih 50 odatotkov, kakor je bilo brati na dotičnih lepakih. Ta vrla firma je računala pri tem na lahkovernost alovenskega občinstva, kajti o 50 odstotnem zuižanju voznine prav za prav še govoriti ni. Voznina na Dunaj je pač nekoliko znižana, zato pa se je voznina v Trst in na Reko še podražila. Navadna cena za vožnjo v Trat in nazaj znaša v II. razredu 8 g"d. 50 kr., v III. pa 5 gld. 65 kr., podjetna nemška firma pa zahteva za vožnjo z istim vlakom za II razred 8 gld. 70 kr., za III. razred pa 5 gld. 80 kr. V Reko in nazaj znaša voznina v 11 razredu 7 gld. 75 kr., v III. razredu pa 5 gld. 15 kr., rečena firma pa zahteva za vožnjo v II. razredu 8 gld. 10 kr., v III. razredu pa 5 gld. 40 kr. Za tako „ znižanje" se smemo pač lepo zahvaliti. Opozarjamo občinstvo, naj pri takih .zabavnih vlakih" dobro pazi, da je solidni nemški podjetnik ne opehari, zlasti pa naj si zapomni imenovano Dunajsko firmo.
— (Zasačena tatinska družba.) Mestni policiji Lubljanski poarečilo se je zadnje dni v Št. Peterskem predmestji zasačiti žensku tatinsko družbo, obstoječo — kolikor se je dognalo do sedaj — iz 6 oseb, od kojih najstareja ima 27, najmlajša 14 let. Dognalo se je, da je v teku zadnjih let po tukajšnjih prodajalmcah izvršene tatvine zapisati na rovaš tej družbi. Pri hišni preiskavi našlo se je še ukradenega blaga v vrednosti nad 200 gld. Tatice prihajale so v razne trgovske lokale, zahtevale te in one vrste blaga na ogled ter ga, kjer je bilo mogoče, spravljale v košarice, katere so imele pri sebi; navadno prišla je jedna kot gospa, druga pa kot služkinia. Cela družba izročena je bila v četrtek zvečer deželnemu sodišču.
— (Nanieua utopljenka) Včeraj popo-ludne okolu 3. ure so izvlekli iz Ljubljanice nasproti Karmelitakega samostana v Selu truplo utopljene 16letne Pavle De a ko ve, ki je v nedeljo zvečer skočila v Ljubljanico. Truplo se je preneslo na pokopališče v Stepa nov i vaai.
— (Požar.) V Bizoviku nastal je včeraj po-poludne proti 4. uri ogenj, ki se je hitro razširil. Navzlic napornemu delovanju domaČega gasilnega društva in nekaterih sosednjih gasilcev je ogenj v kratkem času vpepelil jedno hišo i a dve gospodaraki poslopji.
— (.Slovensko pevsko društvo Zvon v Trbovljah*) priredi s sodelovanjem .Tambu raškega društva" Šmartinskega v nedeljo dne 1. ju lija 1894 v gostilni gospoda A. Volavšeka veselico s petjem, tamburaojem in prosto zabavo. Vstopnina za osebo 30, za družino 50 kr. Začetek točno ob 6. uri zvečer.
— (Iz logaškega okraja.) Te dni pričelo je 30 kaznjencev iz Ljubljane z delom pri novoprojektovani okrajni cesti Rovte-Žiri. Gradba trajala bode (pri ugodnem vremenu) kake dve leti. Izpeljana bode po Sovri ter 3 km krajša od one, ki bi se bila gradila po račevski dolini. Dela kaj dobro napredujejo.
— (Tatvina v cerkvi.) V Suhorji v po atojinskem okraji okradli bo neznani tatovi tamošajo župno cerkev. Sneli bo omrežje z okna in vlomili v shrambo v zakristiji in v tabernakel ter odnesli razao cerkveno orodje v skupni vrednosti nad 100 gl. Orožniki zasledujejo tatove. Sum leti na dva ne znana moža, ki sta na večer pred tatvino pila v neki gostilni.
— (S Pivke) se nam  poroča:   V noči od 28 na 29. t m. ulomili ao v vasi Koritnice, županije Knežak, tatje v dve mali prodajalni.   Pri prvi bo močno udelani Železni križ a pomočjo dveh težkih navorov odstranili in si napravili tako pot v prodajalno.   Odnesli so  gotovine do 150 gld. in več drobniue iz prodajalne. Gospodar je ležal v shrambi tik prodajalne, katero ločijo le Bteklena vrata od prve, a čul nt nič.   V drugi prodajalni pobrali ao tatje ves drobiž — okolu 10 gld. — in se oprtili z nekaj sladkorjem, kavo in druzimi drobninami v skupni vrednosti do 50 gld. — Ni dvoma, da se je tatvine udeležila o domačih razmerah dobro poučena oseba. — V vasi Knežak delajo kaj marljivo naprave za vodovod, tako da bode po sodbi strokovnjakov v dveh dobrih mesecih gotov. — Šolo imajo tam sedaj že dva meseca zaprto radi razširjajoče se davice, ki neusmiljeno pobira avoje žrtve mej otroci. Upanja pa tudi še ni, da kmalu poneha.
— (Delavsko bralno in pevsko društvo v Mariboru,) ki ima jutri svojo ustanovno alavaoat, pozdravlja a prav toplimi in simpatičnimi besedami v daljšem članku .Slov. Gospodar", imenujoč je čarobno zoro lepše bodočnosti. Bog daj, da ae uresničijo besede, 8 katerimi zaključuje članek: .Kjer Slovencev moč se v eno stika,
Pade sila — še tako velika!"
— (Sevniška  šulvereinska šola in Sevniški g. župnik.) Te dni smo poročali, da je Sevniški župnik prevzel poučevanje veronauka na Sevniški šulvereinaki šoli.  Z ozirom na to notico nam je g. župnik Edvard Janžek poslal pojasnilo, katero drage volje priobčimo.  To pojasnilo slove: BV prepričanji, da je slavnemu uredništvu resnica nad vse ljuba, se nadejam, da bo priloženo pojasnilo radovoljno sprejelo.  Dopisnik is Sevnice poroča v številki 144, da je mene skušnjava, to je lakomnoat napotila, da sem pouk učencev šulvereinake Šole v krščanskem nauku prevzel. Resnica pa je ta le: Nemški šulverein se je že dve leti z menoj pogajal zastran pouka v krščanskem nauku, in mi ponujal 2 gld. od ure. Toda jaz, jednako svojim prednikom, nisem mogel tega vzprejeti, ker je šulverein zahteval, da ae ima krščanski nauk isključljivo v nemškem jeziku predavati.   Rekel sem, da sem pripravljen, nemške otroke nemški, in slovenske otroke slovenski poučevati, česar pa šulverein ni vsprejel rekoč, da je to zoper njegov  princip, da bi ae v nemški šoli slovenski poučevalo. In pri tem je ostalo. Letoa pa se je zopet oglasil šulverein  in moje pogoje vzprejel. Določilo se je, da novi c kr. okrajni šolski nadaronik, ki je Slovenec, otroke odloČi, kateri se imajo v slovenskem in kateri v nemškem jeziku poučevati. In zdaj sem obljubil, ker bo se moji pogoji vzprejeli, da prevzamem poučevanje v omenjeni šoli.  Predno p* as je to izvršilo, mi je bilo povedano, da pride tudi neki ud od centrale nemškega šulvereina, kadar bo šolski nadzornik otroke razločeval.   Zoper to sem se pritožil in rekel, da je to zoper naše poraz umi jen je, in da valed tega odstopim od svoje obljube.  Na to ao mi rekli, da to ni res, da ne pride nihče iz Dunaja i. t. d. in tedaj sem ostal pri svoji besedi. Razun tega mi je bilo tudi pri veleč, knezuškofijakem ordinarijatu rečeno, naj vzprej-mem poučevanje v krščanskem nauku, ker kot župnik ne smem pustiti, da otroci brez krščanskega nauka izrasejo.   Dopisnik poroča, da sem še le potem, ko so mi 2 gld. od ure ponudili, službo sprejel, ko so mi vendar od kraja še pred dvema letoma ravno toliko ponujali. Tudi ni res, da bi bila župnija dobra, v reanici se mej alabejše šteje; zakaj 436 gld. ima župnik v denarji, in ekonomijo brez drv, brez stelje in brez vina".
— (Nov nemšk list) bode izhajal od dae
1. julija naprej vaako nedeljo v Ptujem. Izdajal ga bode tiskar W. B laike pod imenom ,Pet-tauer-Zeituug".
— (A kad. društvo .Triglav" v Grade i) priredi v torek dne 3. julija avoje 5. redno zborovanje b sledečim vzporedom:   1. čitanje zapisnika.
2. Poročilo odborovo. 3. Kritika. 4. Slučajnosti. Lokal: Hotel »Robb", Mariahilferatr. Začetek ob 8. uri zvečer- Gostje dobro došli 1
— (Za družbo sv. Cirila in Metoda.) Tržaška moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda razpošilja sledeči oklic: .Bliža se praznik blagoveatnikov slovanskih sv. Cirila in Metoda 1   Koliko spominov vzbujata ti imeni v vsakem rodoljubnem srcu!   Naša šolska druiba vzela ai je po pravici ta dva velika svetnika za pokrovitelja, saj ono nadaljuje njiju za Slovence blagoaoaoo delovanje, braneč vero in narodnost dece naše ob mejah.   In bud boj je, kojega bijemo z narodnimi našimi zoperaiki, oboroženimi s silnimi materijalni mi in kulturnimi sredstvi! Dogodki zadnjega časa sve-dočijo jasno in glasno, s koliko neizprosnim in ne-ozirnim aaaprotnikom se nam je boriti.   Iz našega naročaja trgajo nam mladino, hoteč odtujiti jo veri očetov in jeziku materinemu, ucepiti jej sovraštvo do lastne narodnosti in satreti vaako narodno zavest,! Zapuščeni smo vsestranski — pomagajmo ai samil Slovenska 5 razredaica pri sv. Jakobu uspeva vrlo in ugledno; njo moramo ohraniti in kolikor moč še popolaiti.   Vzdrževanje tega jedinega alovenskega zavoda v Trstu zahteva pa velikih gmotnih žrtev« kojih   ne   zmoremo   sami.   Ker  je pričakovati, da se otvorite slovenska šolska zavoda v Rocolu in na Belvederju — pomnožijo ae še izdatki. Centralno vodatvo družbe ev. Cirila in Metoda v Ljubljani nas hvalevredno podpira, a po njega ponoči kličejo še
drugi obmejni kraji Slovenatva. Podpisana odbora ata prepričana o blagonaklonjenosti Vaši napram naši dražbi in nje nameram in nudita Vam lepo priliko, udeležiti ae najvažnejšega narodnega dela, vzgoje naše mladine, koja dorašča pred Vami, in na kojej vidimo, napredufe-li narod ali nazaduje. Bližajoči ne praznik naših blagovestnikov bodemo praznovali najlepše in najpletnenitejše, ako položimo na žrtvenik domovinski za našo šolsko družbo primeren Cirilo-Metodijski dar! Prepričani, da se Vaše blagorodje odzove rodoljubnemu pozivu, priporočamo se, da bi delovali v ožjem svojem krogu, da bode i letošnji .Cirilo-Metodijski dar4 vreden odsev narodne naše navdušenosti in našega rodo-Ijubjal V to pomozi Bog! Darovi naj se pošiljajo direktno družbi sv. Cirila in Metoda, Trat; imena darovalcev se svoječasno objavijo v .Elinosti".
— (.Tržaški Sokol") priredi veliko vrtno veselico jutri nedeljo dne 1. julija na vrtu ,AI Mondo nuovo". Telovadili bodo člani Sokola in gojenci, sodelujejo pa pevska društva 9 Velesila" iz Skednja, .Zarja" iz Rojane, mešani zbor .Danica" s Kontovelja in .Slovansko pevsko društvo" Tržaško ter vojaška godba 97. pešpolka. Vzpored je posebno zanimiv in bogat. Začetek veselici je ob 5. uri. Streljanje na dobitke se prične ob 2. uri popoludae. čisti dohodek veselice je namenjen za napravo novega telovadnega orodja. Nadejati se je posebno obilne udeležbe vseh domoljubov iz Trsta in okolice.
— (Grozen zločin) se je pripetil v Trstu. V pivarm Depretis ustrelil je 40 letoi vinski mešetar Anton Sossak svojo 28 letno ljubimko Nežo KovaČeviČevo. S dala sta mirno pri kozarcu piva, kar potegae Sossak iz žepa revolver in ustreli svojo tovarišico v prsi, koj potem pa aam sebe v senci. Nesrečuica je umrla kmalu potem v bolnici, morilec pa utegne še ozdraviti, ker rana ai nevarna. Uzrok je bil [baje ta, da je Kovačevičeva hotela ostaviti Soaaaka. Morilec je v bolnici za inkvizite.
— (Podružnica sv. Cirila in Metoda v Podgradu) ima dne 6. julija t. I. ob 2. uri popoludne svoj občni zbor. Vzpored: 1.) Poročilo podružničnega načelništva po § 12. družbenih pravil. 2.) Volitev bodočletnega odbora in delegatov ta glavni zbor. 3) Prejemanje vplačil. 4.) Morebitni predlogi.
— (Novi pošti.) Z dnem 1. julija se odpre v Pasinu eraričaa pošta zdruftena z brzojavnim uradom. Vzprejemala bode tudi hranilne uloge. — Dne 10. julija pa ae odpre nova pošta na Goriškem kolodvoru pod imenom „Gorz-Babnhof", da bi človek skoro moral misliti, da Gorica je nemško mesto.
— (Najdene znamke.) Uredništvu našega lista je poslal neznanec več najdenih znamk (kole-kov in poštnih mark). Kdor jih je izgubil, naj se oglasi, sicer sspadejo po naročilu najditelja za »Narodni dom".
Slovenci In Slovenke! ne stAblto družbe av. Cirila in Katodni
i
Razne vesti.
* (Ceaar in cesarica na Tirolskem.) Dne 3. julija pride cesar iz Tridenta v Madonna di Campiglio, kjer biva cesarica že nekaj Časa. Njih Veličanstva ostaneta potem nekaj časa skupaj na južnem Tirolskem.
* (Z a v r a t n i umori vladarjev.)
V prejšnjih časih je bilo več vladarjev zavratno umorjenih, n. pr. holandski namestnik Viljem Oranj-ski (10. julija 1584), francoska kralja Henrik III. (1. avgusta 1589) in Henrik IV. (14. maja 1610), ter švedska kralja Kari XII. (11. decembra 1718) in Gustav III. (17. marca 1792.) V našem stoletji pa so se dogodili tele zavratni umori: 23. marca 1801. je bil ubit ruski car Pavel I. in 9. oktobra 1831 grški predsednik Kapodistrias. 13. avgusta 1860 ustreli nek Črnogorec iz rodovinske osvete na kotorski obali kneza Danila II., 10. junija 1868 ustreli Radanovič* srbskega kneza Mihajla III. v Top-čideru, 18. marca 1861. je bil razstreljen ruski caz Aleksander II. Dva predsednika zjedinjenih držav ameriških sta bila tudi ubita: Lincoln 14. aprila 1865 v gledališki loži in Garfield 2. julija 1881.
* (Ne mški puristi pred sodišče m.)
V Neuhaldenslebenu na Pruskem je bil te dni obsojen odgovorni urednik tamošnjega tednika na 3 marke globe eventuelno jeden dan zapora. Državni pravdnik je namreč trdil, da je izraz .verantrvvort-licher Schriftleiter" namesto .verantvvortlicher Reda cteur" nedopustljiv in da ee je odgovorni urednik, rabivši ga, pregrešil proti zakonu. Kaj poreko k tej razsodbi nemški jezikovni puristi?
— „Vienac* ima ? It. 25 to-le vaebno: Rad mi lov i ć, pr.poviest, napisao K sa ver Šanđor Gjal-ski*. — O pjesnictvu, poslanica Horatijeva Pisonims;
Kataft Brapp>s sadi o Zoli, priopćio Vladimir Gudel; — Rad dr. Rackoga oko pov jesti unutraš-njih prilika drtave, 55*ftfcta P^'j* MI. vu?K»; — Od Zagreba do mora; — Književnost. — Ilustracija: Prva produkcija, slikao Paja Jovanov'ć
— Islam i kultura. Napisao Osman Nuri Hađžić. (Odgovor prof. Milanu Nedelj ko vicu.) U Zagrebu. Nakladom piščevom. Tisak Dioničke tiskare. 1304. Cena 75 kr. Na to sicer drobno a prezanimivo delo je hrvatska literatura lahko ponosna. Iz nje se razvidi, kako neopravičeno je tradicionalno preziranje islama, katero po nemških spisih tudi v nas Slovencih nekaterniki radi razširjajo. Francozi in Angleži imajo že davno drugo mnenje o islamu, a zadnji čas je, da se v tem oziru tudi pri nas pojmi razbistrijo, saj je veliko hrvatskih bratov, ki so mohamedanake vere. Pričujoča knjiga, ki je pisana v obliki polemike z nekim profesorjem, nam podaja jasno in temeljito sliko o vseh stvareh islama in vrh tega še klasično spisano vsebino korana. Kdor se hoče o islamu nepristranski poučiti, naj si omisli to delo.
— Sokolsko vježbanje. Prva uputa za sokolska društva. Sastavio Hinko Mašek Bosnodolski. U Zagrebu. Tisak Dioničke tiskare 1894. Str. 72. Cena 80 kr. Ta, za Sokole kaj pripravna knjižica, popisuje „Uredjenjo sokolane" in „Sokolsko vježbanje, prinaša „rječnik naziva kod vježbanja" (hr-vat.Hko-nemsko-čiBŠjtf in nemško-hrvatski slovarček), „Osnovna pravila za sokplska društva" in „Popis sokolskih druztava na jugu."
Dunaj 30. junija. Trentinski državni poslanci so bili prosili, naj jih cesar za časa svojega bivanja v Tridentu vzprej me vse ob jednem v avdijeuci, da mu obrazlože* želje Trentinskega prebivalstva. Ta prošnja se je odklonila. S tem je izgubilo cesarjevo potovanje v Trident vsak politični pomen.
Pariz 30. junija. Burdeau je odklonil ponudbo, sestaviti novo ministerstvo. Perier je na to naročil sedanjemu miniaterskemu predsedniku, naj sestavi novo vlado.
Pariz 30. junija. Za Carnotov pogreb se delajo velikanske priprave. Parlament je dovolil za pogreb 110.000 frankov. Elisee je prenapolnjen z venci. Na stotisoče ljudij sili v palačo kropit Carnota. Z dežele in z inozemstva prihaja čedalje več tujcev. Udova Caruo-tova dobi državno penzijo.
Marseille 30. junija. Policija je dognala, da je Carnot umrl kot žrtva neke zarote. Anarhisti v mestecu Cette so bili sklenili umoriti Carnota in žreb je določil, da ima Cesario Santo ta sklep izvršiti.
Rim 30. junija. Poslanska zbornica je vse vladne finančne predloge vzprejela nespremenjene s 160 proti 74 glasom. Glasovanje je bilo tajno.
Carigrad 30. junija. Srbski kralj je dospel sem in bil sijajno vzprejet. Sultan mu je podelil red Btšani el Imtiaz.
London 30. junija. „Times" javlja, da namerava italijanska vlada posamnim državam predlagati, naj se zagotovi mejnarodno zavarovanje anarhistov po posebnem sistemu. Centralna nadzorovalna postaja bi bila v Genevi.
London 30. junija. Listi javljajo, da se je bati, da nastane vojna mej Kino in Japonsko zaradi tega, ker slednja v Koreji intervenira.
Hrvatska Lira.
Zbirka izbranih 16 glasbotvorin za glasovir in pevanje, v narodnem duhu zložil F. S. Vilhar.
Opozorujemo slovensko občinstvo na to moj-atersko delo uašega narodnega skladatelja, ki bode vsacega pravega rodoljuba očaralo.
Vsa kritika je navdušena in je prof. Kuhač nazval Vilharja naslednikom L<sinBkega. Cena knjigi je 1 gld. 80 kr., s pošto 1 gld. 85 kr.
■<666-6)_J. eiarOinijeva knjigarna.
Liatnioa uredništva.
Goap. Alethophilos v Čessoči: Dopisa ne moremo priobčiti, ker bi bil liat prav gotovo zaplenjen.
Visoko odlikovanj«. Razsodišče higijenične razstave na Duoaji je firmi Jurij Schicht v Ustji nad L »bo prisodilo slato svetinjo sa nje slavnoanano „patentno milo1. Vsi, ki so Schichtovo patentno milo pašno preiskali in poskusili, priznali bodo, da jo ono odlikovanj« saslaženo. Znanstvena preiskovanja v to poklicanih avtoritet dognala so izredno čistilno in raskuievalno moč trga mita. To milo raakninje isto tako korenito, kakor znana ostra, neprijeten duh razširjajoča Ivsolna in karbolaa mila. Volnene in svilene tkanina se korenito očilčajo in desinfi-kujejo, ce se jih namoči v mlačno raztopino Schicbtoveg* patentnega mil a. Ta svojstva so tem večje vrednosti, ker kali boleznim, kakor znano, mnogo lože prenašajo Živalske psaje, nego li rastlinska vlakna, i druge strani pa je pranje z vrelo vodo ali ostrimi snovmi, kot soda, prašek za pranje, vodno steklo, ostra ali mnogo smole v sebi sodržnjoČa mila, jako škodljivo volnenim ali svilenim tkaninam. Če se pa pere jedino Te s pomočjo }edrnatega mila, v mrzli ali mlačni vodi, se ne doseže popolno očiščenje. Za zdravnike in vse, ki imajo opraviti z bolniki, — in kdo ne pride kdaj na kak način ž njimi v dotikoV —je Schichtovo patentno milo najzanesljivejše, naj pripravnoj še in poleg tega najmenj Škodljivo čistilno in razkuževalno sredstvo. Kdor je spoznal visoki sanitarni pomen temeljitega očiščenja in desinfiko-vanja, bode Schiobtovo patentno milo le iz težka pogrešal.
Iz uradnega lista.
Izvršilne aH eksekutivne dražbe: Marije V r a n i ć a r zemljifiče v Rozalnici, cenjeno 33 gld. dne 6. julija v drugič v Metliki.
Matije ia Franje Curi posestvo v Gorenjem Vecenbachu, cenjeno 940 gld. dne 11. julija in 11. avgusta v Koćevji.
Soseske VidoSič zemljišče, cenjeno 166 gld. dne 13. julija v drugič v Metliki.
Janka H r n j a k a zemljišče v BraSljevici, cenjeno 52 gld. v drugič dne 14. julija v Metliki.
Urše Novak zemjiflče v Ljubljani, cenjeno 1000 gld. dne 16. julija in 20 avgusta v Ljubljani.
Frana Wobinca v Ljubljani premičnina (pohigtvo itd.) dne 16. julija v Ljubljani na Res-lievi cesti.
Luke Zajca posestvo v Strmi Njivi, cenjeno 4680 gld. dne 17. julija in 17  avgusta v Litiji.
Janeza Jakopina zemljiSCe v Kivuab pri sv. Vidu, cenjeno 2223 gld 90 kr. potom ponovitve dne 18. julija in 20. avgusta v Luža.
Martina Jntiharja posestvo v Starem trgu, ceojeno 150 gld. dne 18. julija in 20. avgusta v Ložu
Frsoa Zaletela posestvo v Črnovčab, cenjeno 1750 gld dne 21. julija in 22 avgusta v Ljubljani.
Uršule Cvejner-jeve posestvo v Preski, oeojeoo 1425 gld. dne 21. julija in 22 avgusta v Ljubljani.
Mtrtina Belcjana posestvo v Klopcah, cenjeno 2763 gld. dne 21. julita in 25. avgusta na Brdu.
Frana in Franje Štrukelj posestvo v KraŠDji, cenieno 803 gld. dne 21. julija in 25. avgusta na Brdu.
Luiovika Zupana ml. zemljišče v Admontu, cenjeno 2510 gld. oziroma 330 in 160 gld. dne 23  julija in 27. avgusta v Ljubljani.
Katarine Osterman posestvo v Sodevčah, cenjeno 693 gld. dne 27. julija in 27 avgusta v Črnomlji.
Jurija Mušiča posestvo v Dragovanji vasi, cenjeno 1728 gld. dne 27. julija in 29. avgusta v Črnomlji.
Uršule Novak posestvo v Ljubljani, Krakovsko predmestje, cenjeno 1000 gld. in 157 gld. dne 80. julija in 3 aeptembra v Ljubljani.
Amortizacije: Hranilničoa knjižica Katarine Hrovat iz Žužemberka štev. 190.040 z ulogo 690 gld. Ugovori do dne 5. decembra pri dež. sodišči v Ljubljani. — Tirjatve Andr. Vizjaka, Neže Kovč in Lovr. Lenčeka na posestvu Sebsstijsna Novaka v Krea. Poljanah. Ugovori do dne 15. julija pri okr. sodišču v Litiji.
NNnuendo-draŽbt: Za napravo konceotrujoče zgradbe na desnem bregu Save pod Gostincami od kilom. 18.7 do 19 v proračunjenem znesku 3900 gld. 75 novč. dne 14. julija v uradnem lokalu stavbi nekega urada dež. vlade v Ljubljani (baron Lichten-bergova hiša, Turjaški trg).
Umrli so v Ljubljani:
27. junija: Barbara Marija Žgank, usmiljena sestra, 39 let, Kravja dolina št. 11.
28. junija: Ana Vodnik, gostija, 80 let, Kravja dolina št. 11. — Franca Avbel, gostija, 59 let, Sv. Petra ceata it. 64.
29. junija: Jerica Čaks, usmiljena sestra, 24 let, Kravja dolina št. 11.
V deželni bolnici: 2b\ junija:  Jožef Keržič, pekovski mojster, 32 let. 28. junija: Marjana Jelene, posestnika žena, 60 let.
Mete*>rologično poročilo.
Dan j	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem* peratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
28. junija	7. zjutraj 2. popof. 9. svečer	738 5 h. 7878 mm. 738*2 m.	12 0« C 20 8° C 16 0* C	si. vab. si. vzh. si. vzh.	megla jasno d. jaB.	0-00 mm
29. junija	7.ajutraj 2. popof. 9. zvečer	739- 2 mm. 738-8 mm. 740- 6 mn.	14 6° C 22 6° C 16 2° C	si. vzh. si. vzh. si. vzh.	jasno jasno jasno	0-00 m.
3D"u.na.jsls:a. "borza.
dne 30 junija t. I.
Skupni državni dolg v notah. . . Skupni državni dolg v srebru    . .
Avstrijska zlata renta.....
Avstrijska kronska renta 4° •„ . . . Ogerska »lata renta 4°/0 .... Ogerska kronska 'renta 4°/, ... Avstro-ogerske bančne deinice   , .
Kreditne delnice.......
London vista...........125
Nemški dri. bankovci za 100 mark
20 mark..........
SO frankov.........
Italijanski bankovci........44
C. kr. cekini . - . ......
D.ić" 28. junija t I
4°/0 državne srečke iz I. 1854 po 250 gld Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. Dunava reg. srečke 5°/, po 100 glđ. , Zemlj. obč. avstr. 4V,0/0 zlati zast. listi
Akcije anelo-avstr. banke po 200 gld.. Tramwaf drult. velj. 170 gld. a. V. . Papirnati rubelj.........
98	gld.	-	kr.
. 98		-	a
	•	70	■
. 97		90	•
	■	15	•
9o	n	05	*
. 1003	■	—	m
. 351		75	n
, 125	■	35	»
. 61	a	45	m
12	■	29	■
9	•	98	
44	•	90	■
5	■	93	•
. 148	gld.	50	kr.
. 197	■	50	a
. 126	•	75	m
. 123	t.	75	n
196	■	—	m
24	■	30	m
22	•	25	•
. 154	•	50	■
. 298	n	—	•
1	n	34'/	t a
Moj pokojni soprog gospod VfMeni Pressinger je bil pri ilvotnl zavarovalnlol ,,The Gresham" v Londona z'večjim zueskom za Hlučaj smrti zavarovan. Ko sem se izkazala s potrebnimi listinami, je glavni zastopnik v Ljubljani gospod Ovidon Zeaohko meni zavarovano glavnico takoj izplačal j zategadelj si štejem v prijetno dolžnost, izreči javno m-M o najtoplejšo zahvalo in imenovano družbo „The Grešim m" v* svrho zavarovanja pri njej najt6'plbjd priporočati slehernemu, ki hoče bodočnost svoje rodbine za vse slučaje zagotoviti.
V Konjicah, dnč 22. junija 1H94. (720) 3r«i-i|j* PresNlngor.
C. lr. plavnu ravnaieljsivu avstr. drž. Mžihil
Izvod iz voznega reda
vel>vnegfa od 1. j-u.aa.Hefc 1894.
MMtopno omenjani prihajal i| In odhajalni dael oanaoani ao v tnHtnJovmrojfhotn eo*M. Srodujeevropaki 6m je krajnamn ćaeu t Ljubljani n S minuti naprej.
Odhod ta LJubljane (juž. kol.).
Ob 1«. Mri 5 min. J »o noči oaebtii Tlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Frautenafeite, Tjjut.no, <■»» Belathal v Auaaee, Itchl, Oman-den, Soluograd, Lend-Oaatein, Zeli na Jeaeru, Inomoat, Bregeni, ('uriti, Oeneva, Paria, Stejrr, Line, Budejevioe, Plaenj, Marijina vara, Kger, Karlova Tare, Franoove Tara, Prago, Ldpaijo, Dunaj Tla Amatetten.
Ot*> 6. Mri 7 min. *Jutr«i metani vlak ▼ Noto melto, Kočevje.
Ob 7. uri lO min. «Jwrr<^ oaebat vlak t Trbia, Pontabel, Baljak, Oa-Iotbo, Vransenafeata, Ljubno, Dunaj, če« Selsthal t Auiaoe, Iachl, Onunden. Solnograd, L>ond Oaatein, Dunaj vi« Araitetteu.
Ob 11. uri 41 min. dajtoUnln* moiinl vlak v Noto meato, KofieTJe.
Ob 11. uri SO min. ■<</;«ifuiln>' oaebnl Tlak t Trbi*, Pontabel, Holjak, Celovec, Franaanifeate, Iijuimu, Halathal, Dunaj. •
Ob 4. url 14 min. poj>oluiinf oaebnl vlak t Trhia, Holj.-Ut, UaloTM, Franaenifeite, Ljubno, 6ei Selitbal t 8oLuograd, l.ouS-Oaataln, Zeli na jeseni, Inomoit, Breguio, Ourib, OeueTO, Paril, Stcvr, Lino, Gaau«-dun, Iaohl, BudejeTiee, PUenj, Marijina vare, Kgai, Krancova vara, Karlove vara, Prago, Llpiko, Dunaj via Amatetten.
Oh i. »tri nO min. »*H>rr moianl vlak v Noto meito, KooarJ«.
Prihod v Zajnbljnao (juž. kol.).
OS S. Mri OS min. tjutrnf oaebnl Tlak m Dunaja via Amitellan, Lip-aije, Prag«, Franoovih varov, Karlovih varov, Rgra, Mariji«Ih nivf, Plinja, Budajevio, Soluograda, I.inm, stojr... (imiiu.lena, Iacrtk«, Aaf-■eea, Parita, Oenevo, Curlha, Hragonca, lnomoata, Knll» tt* jeiera, Lend-Gaateina, I^jubnega, Oelovoa, Beljaka, Franaenafeata. Trbiža.
Ob 9. Mri 9 mita. •futrttj metani vlak U Novega mesta, Kočerja.
tfb 11. Mri 1tt min. »ipoaMni oeebul vlkk a Dunaja via Amatetten, Lipaije, Prage, FrancoTih virov, Karlorili varov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Badejevio, Soluo»rr*ila, Lino«, Steyra, Pariaa, Oeneva, OurUia, Bregnioe, lnomoata, Zc 11» ua joaeru, Lend-Oaateina, Ljubneg«, Celovca, Lifnaa, PonUbla, TrhUa.
Ob 12. uri 40 min. pojiolutin* meianl Tlak ia Noroga meita, Kočarja.
OS 4. uri 4H min. itapolntln* oiebni vlak a Dunaja, Ljubnoga, Helatbala, Beljaka, Oelovoa, Franaenafeite, Pontabla, Ttbiia
Ob 9. uri 94 tnin. »iwr meiani vlak is Sove« Motta, Koćarja.
Ob 9. Mri 91 min. nwir otebni vlak a Dunaja nroko Amatottena ia LJubnega, Beljaka, Coloroa, Pontabla, TrbUa.
Odhod ls LJubljane (dr*, kol)
Srednja temperatura 159° in 17"8°, za 2*7° in 0'8° nad normaloui.
Ob   7. mri U3 min. tjtttraj       v Kamnik.
■ I,   .   OH     „     i>o]Hilu<lnt> n „
■ O.   m  SO    _    afcec^i1 ■
lO.
IO
(slednji vlak le oli nedelja*
in iirazuikib.)
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
OS   9. mri 99 min. at/urnU*      ia Kamnika.
„   II.   m   15    u    dojtoiutn* m       „ (4—140JI
„    9.   ,,   SO    ,,    »i'fivf ,, ,,
b    ».   »   95     „     ttvrrr „        „     (alednji vlak lo ob nedoljah
in prasuikih.)
bjsjf~ x^6e bo fan 8 spretnih Žagarjev
ki umejo tavolete rezati in orodje na žagi popravljati; biti
morajo tedaj samostojni delavci. Zaslužek od KM)) tavoltt
po dogovoru ali 15 gld. na uie«ec, prosto hrano in stano-
vsnje. — Dalje se iičo
dobrega kovača
ki zna dobr > podkovati, votove kovati in kovaška dela pri žsgah opravljati. Zaslužek 30 gld. na mesec in prosto stanovanje. — rian**ne ponudbe pošiljajo naj se: A. jLta* vremM«'.!! v Iilpe««>>I*<»ljsna, posta DolhaVf komi ta t IIuriuHroN uh Ogcriikeiii. (7ii2)
SM
BJB1
UBFRALL VORRATHIG17 MEDAILIEN
Na pol pokrit voz
jako fino delo, malo rabljen, prodi ▼ Dolgih Dlfciah Al. 1.
■«* p« nlskl ceni
(723)
Podpisanec priporočam svojo
gostilno „pri stari pošti" v Mokronogu
na Dolenjskem, v katerej se dobe okusna jedila in izborna vina. Na razpolago sta 2 zračna vrta, sobe za prenočišče, pokriti in odprti vozovi s čilimi konji.
(679—5) Ojrisfesjlav Majcen, gostilničar.
jakn dobro situvirana, v velikem kraju blizu neke železniške postaje na Kranjskem, kjer je tudi župnisce, se odda pod Jako ugrodnimi pogoji. — Več se izve v posredovalnici A. KAL18A v LJubljani.     fJJBJB -^)
Tinct capsici compos.
(pain-expkkIxji:r),
•ftsrsveay v H lok travi lekarni v Pran,
▼aeobeeni amassf, bolesti uuflujioi domioi lek k mašini, jest na skladi ve rUšim* lekarsa, ataer pe 1 al.20 kr., 70 a 40 kr.—Pfi kupovini tfeba se miti dobfs na potom a pfijmonti jen lihve ■ oohran-nou znamko« „ketvea" jakosHo prave.     ttaredni ■asjlatsUtvi:
llcttrtva ttkarsa „1 zlitih In" i Pmi.
Dr. Rose životni balzam
je nad 30 let znano, prebavljanje in slast pospe-odstranjujoče ter milo raztop-
snjoče in napenjanja ljsjoče
domače sredstvo.
Velika steklenica 1 gld., mala
50 kr., po posti 20 kr. već. Na vseh delih zavojnine je moja ta dodana, zakonito varovana varstvena znamka.
(424—11)
Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro-Ogrske.
Tam se radi dobi
rasko domače zdravilo.
To sredstvo pospešuje prav izborno, kakor svo-dočijo mnoge skušnje, čistenie, zrnjenje in lečenje
ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V Kkatljicah po 35 kr. in 25 kr. Po pošti ti kr. ver. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana zako-nito varstvena znamka.
Učenca
gnn mm m
UUU tovnoslavnega maltoinega prepa
poltenega vedenja is dobre rodbine, taakej viprejme v kupčijo s Špecerijskim blagom. — Kje? pove iz prijaznosti upravniltvo „Slovenskoga Naroda*. (709—3)
vsakemu, plaoeh
kateri ne uporabi ave-jsrata gotovo ozdravel, ali pa mu ne bi odleglo. —■ Kašelj, hripavost, naduha, katar pluč in sapnika i. t. d. nehajo že čez nekoliko dnij. Mnogo tisoč oseb je ta preparat rabilo s sijajnim vspebom, ter je brez itevila spričeval o tem na vpogled. Prodaja tega maltosnega preparata je v vseh državah redarstveno koncesijo-novana in dobivajo neimoviti, če se izkažejo, da ao brez Bredstev, ta dragoceni preparat brezplačno. Cena 3 steklenicam 3 gld., 6 steklenicam 5 gld., 12 steklenicam 9 gld. — Albert Zenkner, izumitelj maltoznib preparatov, Berolin S. O. 33. (638—7)
1
G-lavna zavloffSb
. FRAONER. • T—m—f
it. 203-201, Mala strana, lekarna „pri črnem orla", rPoStna razpoSiljatev vsak dan.1
sobni slikar ■v ZLiJ-o/tolJo-nl, Breg- Ja.- iSt- 2Q
priporoča se v izvrševanje vseh
v dekoracijsko in slikarsko stroko spadajočih del
z zagotovilom
uknsnomodornega zmerni oenl.
dola proti
(491—12)
Otroški vozički
po vsaki poljubni ceni, najceneje, rezbarijo, izprehodne palloe, koiarloe vsake vrste, igrače, galanterijsko blago, blago Is uanja in dragotlne, mila in parfnmerlje priporoča z zagotovilom strogo solidne postrežbe
Fr. Stampfel
v Ljubljani, Kongresni trg,
To n hal le, (721-1)
Kočevska domača Industrija.
amnik na Kranjskem,
neipp'ovo zdravišče.
postaja državne železnice. — Vestno, individ. zdravljenje pod vodstvom   tipeelj talnega zdravniku, ki
g- je tekom poslednjih 4 let dosegel najboljše uspehe. Zdravisce je odprto od 1. iiia|H «lo 15. oktobra. Ilustrovani slovenski in nemški prospekti se dobivajo pri Ig. pl. Kleinmayr-ju & F e d. Bamberg-u v Ljubljani, natančneja pojasnila podaja zdraviško vodstvo. (3f>9-6)
Prej J. Geba.
Fran Čuden
Prej J. Geba.
-x urar
▼ IJuliljKiil. Cllavnl trs »*
(Podružnica v Trbovljah)
priporoča si občinstvu ter posebno preč. duhovfičin svojo bogato zalogo
švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalom, ur budilnic, verižic, prstanov, uhanov       (120— H v
in \ seh v to stroko spadajočih  stvarij  po na|-
nli|lh eenah. Popravila izvršujejo se natančno pod poroštvom — Zunanja naročila se hitro izvršujejo po pošti.
Ceniki so vedno na razpolaganje zastonj in franko.
Najboljše
se nalagajo glavnice
če se kupujejo
4°o založnice gališkega zemljiško-kreditnega društva.
Iste donu Saj o
dobička več ko 4 odstotke
ter uživajo pravo
pupilarne varnosti,
se ne smejo ob daći t i in niso fatiranju podvržene,
se lahko vlože kot kavcija
in kot vojaška leultna kavcija: rasen tega je vsakih 100 gld. založnic za-varovauih po hipotekami vrednosti 253 gld. 33 kr.
Založnico se dobivajo po vsakokratnem dnevnem kurzu pri
J". O.
banka in menjalnica v Ljubljani. (5«8-is)
SfBČke a 1 krono. |Predzadnji teden!
m mm po 10.000 5»
Srečke priporoča J. O. MATER v Ljubljani.
5
•♦»♦»♦♦♦»♦»»»♦»♦»<t»»»»ees»eie»»»»»»»»e»eeie»e»»»»e»<
Fran Detier
Ljubljana, Stari trg it. 1
priporoča svojo zalogo
kmetijskih in poljedelskih
strojev kakor:  mlatllnlce, vitle, slamo-reznioe, stiskalnice itd. P. n. naročniki smejo se zaupno name obrniti, ker imam že 20 2 let na tukajšnjem mestu svojo zalogo in je bil še vsak popolnoma za-
dovoljen, kdor je pri meni kaj kupoval.
(693—2)
(■lotov o in hitro upi i- v^vA* vajoče sredstvo proti   >^S\ Al^S kurjim oeriom,   .ATJf/, A i olje ni na pod- /a\T*.V^
J Veliko & S priznalnih
platib, petah in drugim trdim
ogled v
glavni razpoKiljalnici:
r •ji%r3*j?/r L. Schwenk-a lekarna
vijb. (40^«i)Meldllns;-DnnaJ.
S v^^^ Pristen samo, če imata navod in
obli* varstveno znamko in podpis,
*§P vpP/' ki ie tn zraven; toreJ nad 86 Da21 ^a in zavrne vse manj vredne ponaredbe.
Dobiva se v lekar nah
H
Pristen v L.|ubl|iuil:
Jos. Mayr, J. »woboda, TJ.
S1.Trnkoczy,O.Piccoli,L. IreČet; v Radolfovetn 9. pl. Kladovič, F. Haika; v Kanaulka J Močnik; v 4'elovcl A. Egger, W. Thurumald, J. Birnba-cher; v Brezah A. Aich-inger; v Trte a (na Koroškem) C. Menner; v Bel|aka F. Scbolz, Dr. E. Knmpf; v CJorlcI G. B. Pontoni: v Wolf»-bergu A. JI ii t h; v Kranj I K Šavnik; v Radgoni C. E. Andrien; v Idriji Josip Warto; v Kadovlllel A. Roblek; v Celjl J. Kupferschmid.
!
Kamnoseška obrt in podobarstvo. Vinko čamernik
lcam.ia.oeelc tt Xjj-u/toljein.l, :3?etrxie ulica 6t. © filijala na Dunajski cesti nasproti Bavarskemu dvoru
(popro) Peter Toman) priporoča se za izvrševanje
cerkvenih umetnih kamnoseških del
kakor oltarjev, tabernakoljev, prlinlo, obhaJUnlh ml*, krstnih kamnov itd., nadalje za vsakovrstna
stavbena kamnoseška dela
kakor tudi za izdelovanju plošč U vsakovrstnega marmorja sa pohištvo.
Ima tudi bogato zalogo _
3MB* aa.a.gro'baa.lja. spomenikov TkWE
iz raznovrstnih marmorjev, napravljenih po najnovejših arhitektonlonlh
obrisih po Jako nlskl oanl. ■aV Oskrbuje napravo kompletnih drniblnaklh rakev ln vaakako
popravljanja. (10-26)
Obrise, načrte ln vzoroe pošilja breiplaono na vpogled. —
52
96
42
Izurjen komi
z dobrimi spričevali ne t a U o J viprejaie. Kje?
povć' upravnifitvo ^Slovenskega Naroda". (707—3)
Vozni listki t Sgy. Ameriko
g? (6—26) pri
nizozemsko-amerisk i parobrodni družbi.
IIolowatrin8VDUNAJ.
IV WeyTingergasse 71
Vsalc dan odprava » Dunaja, Po|a«inila ztiMtoiiJ.
na razstavi sa zdravje in vreda-vsnje bolnikov v Stuttgartu 1890 odlikovana s nagrado, je po zdravniškem izreku in mnogih zahvalnih pismih, ksterih Število gre v tisoče, priznana kot Jedino, zares reelno in neškodljivo sredstvo, s katerim se dosele tako pri gospeh kakor pri gospodih lepa in bujna rast lasij in se prepreči, da ne izpadejo in da se ne dela mej njimi prhotj mladi gospodje dobč po nje rabi močne brke. Za uspeh in sa uelkodljivoBt se garantuje. Lonček 80 kr., če se posije po poŠti ali proti povzetju 90 kr.
K.Hoppc. Wien, XIV., Hutteldorferstrasse 81.
(20^-19)
JVoJbena &oJbotpoi
vsled porabe Jedino pristnih .T. CMupo.vlh ko t> u lil lctapljto.   Stotine zahvalnih pisem o uapehu. (5'25—8;
Cena steklenici 1 gld., steklenici aa posknsnjo 50 kr. Jedino priatno s registrovano varstv. znamko „zamoroeva glava" in napisom J. Csapo's
Zuhntroplen. Pristno se dobiva v lekarni „ruđeoega križa" Iv. r>. Cnupo, Osek (gornji grad), Hrvatska. Zsloge v vseh večjih lekarnah, kjer takih ni, naj se obrne direktno do proizvodite!j a.
Gostilna „Pri Virantu"
na Št. Jakobskem trou v Ljubljani. (708-3)
Podpisanec priporoča slav. p. n. občinstvu to svojo na dobrem glasu stoječo gostilno ■ lepim vrtom x zagot jv ilom, da bode točil lavrstna vlom in samo murino pivo ter stregel vedno z dobrimi jedili, Vse po kolikor možno nizki ceni, pri najboljši uljudni postrežbi. Tudi se odda Itegljiiee če za tri dni v tednu v porabo, kakor tudi hlev, v katerem je prostora za 2—4 konje, remiza za vozove in prostor za seno pod streho. — Na mnogobrojno obiskovanje vabi uljudno        A. vj^. Wolxl.
'    :^    lM šssi   Y V^P
.,'11 :0IA
Nepresegljivo za zobe
I. Trnkoczv-jeva ustna voda
aromatična, upliva okrepćujoće, zabranjuje gnjilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni  duh. Jedna velika steklenica 50 kr.
II. Trnk6czy-jeY zobni prašek
splošno  priljubljen,   upliva  jako   okrepćujoće ter ohranjuje zobe svetlo-bele, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je dofilo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po poŠti pošilja (505—9)
Ubald pl. Trnk6czy
lekar
v Ljubljani zraven rotovža.
Zunanja naročila se s prvo pošto razpošiljajo.
Na prodaj sta 2 zemljišči
v BfabreaJnl in v Sempolstju. — Več se izvč pri A. Saderieha št. 15 v Senipolaja ali pa pri Edvarda Hentsu v Trasa, Plana Cnvavne Št, 2. (713—2)
Pri
nizki ceni
■aveeaoSeeami»eBfl|s>eBBs1»«asBe«Sm
1J m*. Ig. Žargi
lijnbljaua, Sv. Petra cesta Nt. 4 prodaja po Jako sn liani oeni najnovejše |
kravate, srajce in crainto j
m      Dalje dubivajo se tudi sa blrmanoo različni g
j   šopki in venci-(7 J
hoče po nizki ceni in dobro blago kupiti
naj pride k
razprodaji
Albina Sličar-ja   (703 a)
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 9
trgovina z železnim in špecerijskim blagom._
Odlični zvedenci
vseh dežel so na zdravilstve-nih razstavah v Londonu, Parizu in Genevu kot razso-jevalci izloženih preparatov
tinkturo za, želodec
leknrja
G-. Piccolija v IJ ubijani
s rastno diplomo in zlato svetinjo odlikovali. Te odločajoče odlike so najbolj** spričevalo že od nekdaj znanega dijetetičnega sredstva, katero krepća in zdravi želodec, kakor tudi opravila prebavnih organov izborilo pospešuje. — To tinkturo za želodec raz-pošilja izdelovatelj O. Ploooll v Ljabljsni proti povzetju zoeiks. Zaboj po 12 stekl. za 1 gld. 36 kr.; po 55 stekl. za 5 gld. 26 kr. (zaboj telit.i 5 kgr.).
Poštnino plača vedno naročnik.   (5^3—5)
O
^^^^^ \^**£^*Q?*^7*.^^^^ji£^Qi,rQ?T^fiQ7y£^Qf55^^* ^J^^J^O^^v^^v^^^^^^^^v^v*^—«'?-Wx;WW!!f
m
l^ocl Tranflo akf. «. t5£!
Veliko
zalogo
priporoča
J. Soklič.
fJleditllike ultvv nI. «.
(Viktor Kinilli) ■ I >j ut»I |<iiiu,  >Iin*i jin  11-ti"  1 A
5 priporoča veliko /.alogo oprem za kro-1 jače in čevljarje, "bcloprtenega blaga in podvlek, bombaža in ovčja volne, preje za vezenje, pletenje, šivanje ln kavlji-K čanie, tkanega in nogo vi carskega blaga, c ? predpasnikov, životkov in rokovlo, po- V zamentirskega in drobnega blaga, trakov, čipk in petljanj, čipkastih zaves in preprog, umetelnih cvetk in njih delov. $
B sk---auga-----a s g---mia aam
Ljubljana, Židovske ulice št. 4.
Velika zaloga obuval w
lastnega izdelka za dame, goapode in
otroke je vedno na izbere. Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznaiuenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli n»j se vzorec vposlati.
Restavracija „Pri Zvezdi"
cesarja Josipa trg.
Velik zračni vrt, stekleni salon ln kegljišče.
Prisnano izvrstne Jedi in pijače j in skupno obedovanje.
S (22) F. FerlillC, restavrater.
leel
leei
I     Josip Reich ty
S Poljanski nasip, Oske ulioe št. % M priporoča Čast. občinstvu dobro urejeno
♦   kemično spiralnico ♦
I v kateri se razparane in nerasparane ■ J moške in ženske obleke lepo ocedijo. J
■Pregrinjala VBprojinč  so za pranje crem v poharvanje.   V barvariji vspr jetna se svilnato, bombažno in mešano blago.   Barva se v najnovejših modah.
J M}
ie in ■ spre- m tšano T
Mlak, S
(24)
HENRIK KENDA
v Ljubljani.
Najbogatejša
zaloga za šivilje.
(34)
4   Uran & Večaj
4 Ljubljans. Gradišče št 8, Igriške ulice št. 3
4m priporočata p. n. čast. občinstvu svojo j4 veliko zalogo vsakovrstnih t
a pečij in glinastih snovij ^
^ kakor tudi ^
F
štedilnikov
^ in vseh v to stroko
uizkih cenah. ^**^k,
s padajočih del po ^
G-. Tonnies
v Ljubljani. Tovarna sa stroje, ielezo ln kovino-livnioa.
lnlplujc kot poiebnoit:
vse vrste strojev aa lesoresnloe ln iage. (21)
l'rov7.aiiie oelo nnprar« in oakrbnj« imrontl r<»| ti ln kotle po ii iij 1 n. lj h i leatari, slučajno turbine in voiIiim kolemn.
BasmmsBBaaasassar
Maksimilijan Patat-ova naslednika
V» Hlcrtkltk **? JBoncs v Izubijani, sv. Petra eeata it. 32, ali pa av. Petra nasip it. 27
priporočata se p. n. občinstvu za ieuske in molke obleko, razparane in cele, iste se lepo oeetlljo; veprojetnata vsakovrstna pregrinjula, Bvilnsto robce in trakove za pravuje in »obarvanje* kakor tudi svilnato, l>omn>it.no in mešano blago vseh barv. Obleka se eleti, pere . in barv« hitro, dobro in po niski ceni. K
Zajamčeno pristni kranjski
liter po gld. 120 in
aao. edenovec
liter po gld. 1.—, ki ga priporočajo zdravniki, pri (216)
Oroslav Dolenca
trgovina z voSCenino in medom LJablJaaa, Ulednliške ulice lO.
Podobe
umrlih urednikov „Slovenskoga Naroda"
(Ant. Tomšič, Jos. Jurčič, Ivan Železnikar)
dobivajo se na Icartori-jpa^lrjl tiskane
komad po 20 kr.
v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan-u in pri druzih knjigo-tržcih.
J. Kunčič
priporoča p. n občinstvu svojo
izdelovaloico soda-vode
Ljubljana, Sv. Petra cesta 5
(„Pri avstrijskem oesBrju") z opomnjo, da rabi vodo is mestnega vodovoda, a v svoji
Allja.ll TT Lescali
rabi vodo is tekočega studenca
nsd cesto proti Bledu. (64)
Zaaaaja naročila izvrfte se tečno.
°fcr J. J. NAGLAS
tovarna pohištva v IOnblJani, Tnrjaiki trg it. 7 in Gospodske ulioe (Knesjl dvoreo).
Zaloga jednostavnega in najfinejega lesenega in oblazinjenega poliiitva, zrcal, Btrugarskega in pozlatarBkega bluga, pohištvene robe, zavčs, oduj, preprog, za-j3 stiral na vsljcih, polknov (žaluzij). Otroški vozički, železna in vrtna oprava, no-pregoruo blagajnice. (35)
^ Ljubljana, Frauf iškauske ulice 4. \ Slikarja napisov,
L    stavbinika in pohištvena pleskarja.
7$ Tovarna za oljnate barve, lok i in pokost. (20)
Glavni zastop llartlioli-Jev«*ga orl-arlnalaega   karbollueja. Malčoba za konjska kopita in umije.
Šli =N^_A->*"* *^JLJ*^ *^JkJ^T9 i
J. Hafner-jeva pivarna
Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva.
Priznano izvrstna restavracija z vellbo dvorsnd xn Isoucerie itd. iu lepim vrtom. ^36}
= Kegljišče je na razpolago. = Uhod je tudi iz Poljskih ulic.
Čast mi je naznanjati, da Bem prevzela po smrti mojega niuža Frana Toni
kovanko obrt
katero bodem nadaljevala, ter so priporočam za vsa v to stroko epad-doČa dela j ■ po nizkih cenah, zlasti zs nove podkove. t > Dobro delo in točna postrežba.
Z veleHpoltovHiijem (37)
Ivanka Toni
v Kravji dolini «t. 2.
Posredovalnica služb in stanovanj €L Hux
nt l XSr-e>tfu £ t. O (714-2) liče nujno jesdnega hlapen um {rrnftelno, aeer>en sa fino feavnrno, kuharico en fcra«elne>« kuharico *n> goNtllno za tu in Bled, Italijansko peelan|o za jako fino hišo v Ljubljani, hlftlno za Polj, li* gld. place, pestunjo za Trst, lintukarja za Bled in Logatec itd. itd.
.695—3)
Gostilna
se odda v najem ali na račun.
Taista nahaja se hl iza Domžalske postaje na državni Dunajski cesti. Prevzame bo tmli lahko hiša z vsem kmetijstvom. — Več se poizve pri A. Kališ-u,
zavod za posredovanje pri zasobnih opravilih v Ljubljani.
Izurjeno prodajalko
vzprejraem v prodajalnico z mešanim blagom.
(7O0-3) Ivan Žargi v Kamniku.
HZSBBUBEBB
laser-
^fOasB.'r-j
Zahtevajte samo
Zaclierlin
suš.
ker je to najhitreje in najsigurnejo delujočo sro<lstvo, m katerim Ne ugonobijo mreenl vsake vrste.
Kaj paft govori bolj razločno za njega nedoseženo mort in dobro kakovost, DegO uspeh ogromne g h razširjenja, vsled katerega nobeno drugo sredstvo uu eksistuje, katerega razpečava ne bi bila po oni ,,Zaoherlina" nudkriliena vsaj dvanajst in dvanajstkrat
Zahtevajte pa vselej zapečateno Btoklenico in samo tako, ki nosi ime „Zacherl".   Vse drugo jo ničvredna iudtacija.
Steklenice stanejo: 15, 30, 60 kr., 1 gld., 2 gld.; štedilnik Zaoherlina 30 kr.
Dobiva so v nastopnih prodajalnicah: V ljubljeni: Anton Itrisper, Anton Stacul, J. IClauer, Jeglič & Leskovi«, Peter Lassn'k, Ivan Perdan II. L. VVencel, Fian Trdina, Ivan Kabiinn. Karol Karin^er, Mihael Kastner, Josip Kordin, M. Lavrič, Alojzij Lenfiek. Knrol Pla-niušek, Viktor Schilter, M. E. Suppan, Schussingg & W«:ber, J. S ji oljaric, Ivau Jehačin, lekarua Trukoczy, Anton Jeeininek, Jer. tteitz, A. Sarahon.
l*o«to|ini»: Anton Ditrich.
i G. Pikel.
I Fran Kogoj.
Nkoljn Loka: Hedvika Fabiaui.
1'olhov K**a<loe: Ana Leben.
Horovutco: Vel I ne i.•*«*<•«* Urško:
Di or: Hrib: Idrija:
Fran Verl)ič. Ferd. M. Dogauoc. H. Enjrelslierger. Fran Zesser. Anton KI nc. Fr. Kovač. Fiau Ko.i.
Kranj:
I,oi:
li »sinu jev len: l.Hi ju:
Mokronog:
n
Koprlvnlk ;
.Mirim:
F. Dolenc.
K. .SaMiik. lekarna
pri sv. Trojici. Fran Kovač. Aloij/.ij Gatsi-h. Lebuigor  & lierg-
UlIUlU.
Anton Majcen. Sini & Petrovič. Mat. VVucIiNe. Josip Sehuller.
(391-7)
Poslano.
Vzfsjeiinio /iivuiimhIiiii litinkit ..Slavlja**
se priporoča za vzprejemanje >1 vljr nslt ili In ]ioŽnrilill aRll.% rtrovisiij ter daje — ako so pri njej zavarovani —
posojila
proti nizkim obrestim in večletnej amortizaciji p. n. c. in kr. častnikom od stotnika naprej in #g. uradnikom, profesorjem, učiteljem, ako izkažejo najmenj 900 gld. letne služnine, potem gg. penzijonistom in onim, ki imajo pravico do užitka rente kakor tudi gg. častnikom na obresti iz ženitbene kavcije. Pojasnila daje fgCMIfraliil zit*to|)
V   ■Jlllftljlftlli. (311-4)
vm> FRAN CHRISTOPH-ov
ctli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Zaradi teh praktičnih lastnostlj in jednoshivnega rabljen j a sv posebno priporoča, kdor hoče aam lakirati tla. — Sobe »e v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki daje samo svit). — Uzorci lakiranja in navod rabi dobe se w vseh zaloajah.
Dobiva ho v Izubijani pri FRA.N CHRISTOPH,
Ivana  Luokmann-a   naslednika:    izmnitelj in jedini izdelovateli pristnega A lil Oiiii MtnClll-ll* svetlega laka za tla, t'RAHA&l REItOLIM.
F. Wislan
sedlar
v Ljubljani, Rimska cesta št 11
priporoča svojo zalog«) gotovih
,JandauerjeY"f koleselnov in na pol pokritih voz
in izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najlepšem slogu in nizki ceni. <<;r>i-4)
©i©i©i©i©i©i©i©i©i©i©i©i©i©i©i®i®
©
■
®i©i©i©i©i©i©i®
©
©
©
bratov Koslerjev v Ljubljani
priporoča svoja
priznano izborna in najbolje uležana piva
katera so bila pri
mejnarodni razstavi živil na Dunaju I894. leta
e z zlato svetinjo
oclli l%:o\r«aiiLa
kakor
iS1 uležana, marčna in izvozna piva hS§
piva v steklenicah
x zagotovilom točne ln najsolidneje postrežbo.
(680-3) j
©|®l©,©l©|©l©l©l®
Izdajatelj in odgovorni urednik: J o a i p No II i.
Lastnina in tiak „ Narod ne Tiska rne