Bul!« Jugoslovanske kmft«Ue zvoro. - ( ena 38 Din ta celo loto. — 7.a inozemstvo 00 Din, — Pont-inozna številka 1 Din. — V insprntnem dpln vsaka drobna vrstlra ali njo prostor 10 IHi.
Izhaja vsako s ruto ob f. zjntraj. — Spisi In dopisi naj so [mSiljajo Creilnlllrn ..Dtmoljnba" narofataa, reklamacije la Insaratl |ia llpravniSlrn „llomoljuba" v I.JnbUanl, Kopitarjeva ollna St«T. 6.
Narodna skupščina neozdravljiva.
Naša skupščina nezmožna za delo.
Naša narodna skupščina je bolna. Iz »asilnih volitev 8. februarja lanskega leta sploh ni moglo priti nič dobrega. Umetno narejena in izsiljena večina, kot si jo je ustvarila Pašič-Pribičevičeva vlada, v kateri je sedel tudi dr. Žerjav, ni mogla priti do nikake veljave, ker ni imela nobene za-glombe v l judstvu. Nasilje pač nikoli ne rodi dobrih uspehov. Iz mučnega položaja, uiteroga so zašli radikali, so se skušali izmotati na ta način, da so vrgli Pribiče-viča in Žerjava pred enim letom iz vlade in vzeli vanjo radičevce. Toda tudi ta zveza je bila nenaravna. Radie je moral pljuniti na vso svojo preteklost. Vrgel je žez plot VDe svoje republikansko in vse svoje navdušenje za hrvatsko samostojnost. Kako naj taka grdobija rodi nekaj koristnega? Četudi je sedanja vladna večina velika, vendar je čisto nezmožna za delo. Večina, ki vodi in odločuje, se ne loti ničesar pa- i motnega, pri tem pa država hira, propada njfiio gospodarstvo in pada njen ugled.
Vso delo poldrugega leta.
V poldrugem letu svojega obstoja ni ledanja narodna skupščina sprejela nobenega pomembnega zakona. Izglasovali so ?ač nasilni tiskovni zakon. Po tem zakonu ie ne da v časopisju zapisati tega, kar je totreba. Dobiček iz dolgih tiskovnih pravd, ti zaradi tega zakona nastajajo, imajo le idvokati. Izglasovali so tudi trinajstmili-ardni proračun in tako spet za eno leto »odaljšali izmozgavanje Slovenije. Glasovali so za pogodbe z Italijo, ki bodo pet let 'kodovale našemu gospodarstvu. Govorili |o o izenačenju davkov, pa tega noče in no-!e biti. Spravili so pač v razpravo zakon o zenačenju, toda po tem bi Slovenija še več načala kot doslej. Nazadnje pa še sami tvojega lastnega načrta niso sprejeli v sbornici.
»Kmetska vlada«.
To je delo sedanjih vlad in vladne ve-!1»e v narodni skupščini. Od 18. julija 1. I. 'o radičevci v tej vladi, pokazati pa ne mo-reJ° niti enega pravega uspeha. Vse njih
delo je, da se ponižujejo pred nekaterimi belgrajskimi mogotci.
Tri mesece greje vladni stolček tudi g. Pucelj. Pravijo, da je minister za kmetijstvo. Pod tem ministrom za kmetijstvo se je zgodilo, kar se ni desetletja slišalo na Slovenskem. Davčni pritisk je kmete prignal do obupa in so se s silo uprli ekse-kutorjem. Pod to kmetsko vlado sedaj sede kmetje iz Lanišča v zaporu kot puntarji iz onih časov, ko so na Slovenskem gospodarili graščaki. Eno zna sedanja radičevi-ka in radikalna vluda: pobirati davke. Zato še ni bolna.
Drugi vzrok bolezni — centralizem.
Z nasilstvom pridobljena in iz binav-ščine porojena večina .je torej eden izmed vzrokov nedelavnosti naše narodne skupščine. Drugi vzrok tiči še globlje. Pri nas imamo ustavo, ki daje kakor znano vso moč središču države. Ker je centralizem pri nas še bolj kakor kje drugod nenaraven, zato ne more narodna skupščina nikoli priti do resnega dela. Pod tem centralizmom trpi danes že vsa država. Nekatere pokrajine, kakor Slovenija, so gospodarsko prav zaradi te centralistične uprave danes že na robu propada. Vedno bolj se vidi kako se maščuje strašna krivda onih poslancev, ki so 1. 1921 glasovali za tako ustavo. Pucljevi in Žerjavovi pristaši sami prav dobro čutijo na lastnih žepih, kam je prišla naša država po letu 1921. Grdo je, da te stranke svojega greha ne priznajo in ne obžalujejo. Še grše in neumnejše pa je, da skušajo napraviti za te razmere odgovorne naše poslance.
Kdo jc kriv?
Da bi sami sebe oprali, kadar zagreše kako hudobijo, vpijejo vselej liberalci vseh sort, da so vsega krivi »klerikalci«. Tako so vpili pred vojno, tako med vojno, tako po vojni. In kar se je Janezek naučil, to Janez zna. Povsod torej pripovedujejo v tolažbo svojim pristašem, da je kriva vsega SLS, ki ima 9» poslancev. Kakor da ne bi bilo vseh poslancev v narodni skupščini 315. Žerjavov klub jih ima sam 22. torej
dva več, kakor je naših poslancev. Ti so bili na vladi leta in leta, toda za zboljšanje razmer v naši državi se seveda nihče ni brigal, ampak so skrbeli le za Orjunaše in za koristi velikih bank. G. Pucelj sedi v klubu, ki ima trikrat toliko poslancev kot SLS, vrhutega je še minister, toda kaj more pokazati, da je res storil za Slovenijo? Zastonj so torej izgovori na naše poslance. Ti store kar morejo. Vsa narodna skupščina pa trpi na dveh boleznih, ki sta: na-silstvo in centralizem.
Odkod rešitev?
I/.hod iz teh razmer je le preureditev državne ustave, čim več samostojnosti bomo imeli Slovenci, tem lažje bomo živeli in si pomagali. To načelo avtonomije nI proti državi, ampak smo prepričani, da bo le na ta način država v celoti ozdravela. Če bodo ljudje zadovoljni, bo tudi država res srečna. Čim bolj bo ljudstvo prišlo do veljavo, toliko bolj bo država res ljudska država, toliko težja bodo tudi nasilstva posameznikov. Izhod iz teh razmer, iz nasilj in i centralizma so načela, ki jih zagovarja naša stranka, ki hoče ljudstvu priboriti vedno več «vobo<le in vedno več vpliva pri zakonodaji in upravi, nočemo res ljudsko državo.
Obrekovalci na delu.
•Ko govorimo o krivdi liberalcev na propadanju Slovenije, še ene stvari ne smemo pozabiti. Vsi slovenski liberalci smatrajo za svojo posebno nalogo obreko-vati v Belgradu slovenski narod. Ob vsaki priliki pripovedujejo pravoslavnim Srbom, da smo katoličani »rimski hlapci«, da držimo z Rimom in Italijani. Vse to delajo, da bi katoličane pri Srbih osovražili. Zraven pripovedujejo, da smo proti državi in da se nas da krotiti le s silo. Dopovedujejo srbskemu narodu, da sovražimo vse Srbe od kraja, četudi mi neprestano povdarja-mo, da smo le proti tistim srbskim politikom, ki nas hočejo gc-podarsko izmozgati. Ker svobodomisleci kar naprej zlasti v svojih listih, kot sta »Jutro« in »Domovina«, obrekujejo, se počasi le nekaj prime. Nekateri Srbi so danes radi teh neprestanih laži že res prepričani, da je slovensko ljudstvo nekako upomaško ljudstvo, ki ho-
1*
če državi le slabo, če prav vedo, da nobena pokrajina bolj redno ne plačuje davkov, kakor ravno Slovcnija.To obrekovanje slovenskega naroda, ki ga po načrtu izvršujejo svobodomiselne stranke, napravlja Sloveniji velikansko škodo. Marsikateri udarec proti našemu gospodarstvu se ne bi izvršil, če ne bi svobodomiselstvo uporabljalo laži kot svoje glavno orožje.
Narodna skupščina je torej bolna. Zelo verjetno je, da ne bo mogla nič več de-luii in da bomo morali spet na volitve. Mi fc v olivne ga boja ne strašimo, ker računamo na zavednost našega ljudstva. Ne bojimo se ga pa tudi zato ne, ker vemo da prava načela končno vselej zmagajo. Ko dobimo res pravo ljudsko državo, tedaj bo pri-; !o ozdravljenje sedanjih razmer samo po f-cbi.
KuSuk sope! straši.
Denar doli — kuluk gori. Kar konca noče biti tega nesrečnega kuluka, ki ga hoče Belgrad na vsak način obesiti Sloveniji na vrat. Da je to resnična zamera centralne vlade, o tem ni dvoma. Toda, če se irvn.,aje kuluk po nekaterih južnih krajih in pokrajinah države (med drugimi tudi v Bosni), mora Slovenija iz že tisočkrat obrazloženih razlogov zopet in zopet dvigniti svoj glas in najenergičneje protestirati zoper uvedbo ljudskega dela za popravo <. t. — Ves v ta namen nabrani davčni denar naj sc porabi po mnenju centralne uprave za državo, ljudje pa naj plačujejo za to, kar bi morali potem sami narediti če z ročnim delom. Ali res ne bo uvidel Belgrad te kričeče krivice? — Naj izvršujejo kuluk tam, kjer ne pobirajo prejšnjih deželnih doklad! Kaj se godi drugje, ne briga Slovenije nič. — Nedavno je poslalo ministrstvo za notranje zadeve brzojavke vsem velikim županom, da naj se popravljanje potov ne izvršuje s kululcom ob času, ko je ljudstvo zaposleno s poljskim delom. Iz teh brzojavk se da sklepati, da živi centralna vlada v prepričanju, da se kuluk v Sloveniji tudi že izvaja. Zato ne smemo izgubiti te stvari z vidika in stati moramo vedno na straži s puško ob nogi.
Opozarjati moramo na to-le: Odreditev kuluka spada v področje gradbene direkcije (za celo Slovenijo v Ljubljani), Po čl. 1. pravilnika o uporabi ljudskega dela st. 188 v »Uradnem listu« št. 57 iz 1. 1924, pa gradbena direkcija toliko časa ni upravičena odrediti kuluka, dokler samoupravne edinice (cestni okrajni odbori na bivšem Kranjskem, okrajni zastopi na biv šem Štajerskem) same ne sklenejo, da se uporabi ljudsko delo za popravo cest. — Polikor nam znano, doslej se nobena avtonomna korporacija v Sloveniji ni storila takega sklepa. Prepričani smo, da ga tudi v prihodnje ne bo! — Slej ko prej pa moramo z vso odločnostjo zahtevati, da se nam izplača denar od davkov, ki se pobirajo v cestne namene. S čem pa naj se drugače nabavlja za popravo potrebni materijal, gramoz i. d ? Naj oni tam doli posipajo ceste z blatom, če hočejo. Mi zahtevamo ceste lepe, kakršne so bile popredf
Kmetski upor radi davčne rubežni.
Ogromni davki tirajo slovenskega kmeta v obup. Davki so vsako leto višji, kmel-ski pridelki nimajo cene, dolgovi rastejo, krnet propada. V teh žalostnih časih ni čudno, da se dogajajo stvari, pi jih pri našemu pametnemu in izobraženemu kmetu nismo navajeni. Človeku zavre kri, spoznanje se mu zatemni in storjeno je.
Tako se je zgodilo v Laujšču pri Škofljici. Zadnji petek je prišla tja davčna komisija eksekutorjev v spremstvu najetih gonjačev. Eksekutorji so doum od davčne oblasti strog nalog, da odpeljejo posesuK-koma J a m n i k u in S k u b i c u na La-nišču več glav za dohodninske davke za-bruljene živine. Oba sta namreč ostala dolžna dohodninski davek, proti kateremu sta se tudi pritožila, češ, da je samovoljno in previsoko odmerjen. Eksekutorji so prispeli s svojimi gonjači popoldne v Lanišče in so odgnali najprej pri Jamniku h hleva brejo telico in molzno kravo. Doma je bila samo gospodinja, ki je, kakor trdi, ekseku-torje milo prosila, da naj počakajo, da pride mož domov, ki bo takoj poravnal davek, ker je šel v mesto po denar. Toda ti so se sklicevali na svoj strogi nalog in živinče je šlo iz domačega hleva. Od Jamnika so šli eksekutorji k sosedu Skubicu in so tudi temu odgnali iz hleva dve govedi.
Ko so gnali gonjači in eksekutorji živino proti glavni cesti, sta jim prišla nasproti posestnik Skubic in njegov sin, ki sta se vračala iz mesta. Ko sla Skubica opazila svojo živino, ju je pograbila jeza in navalila sta v svoji veliki nepremišljenosti na eksekutorje, da bi jim vzela živino. Vikin krik, hrušč in trušč je opozoril sosede in naenkrat se je zbralo na mestu več kmetov iz soseščine, med temi tudi Jamnikovi. Kmetje so v svoji »iopi jezi udrihali po ek-sekutorjih in slabo bi izteklo, da jim niso priskočili na pomoč orožniki, ki so razjarjene kmete zadržali in omogočili gonjačem, da po odpeljali živino proti Ljubljani. Kmetje pa so hiteli domov, napregli vozove in se peljali za gonjači in eksekutorji. Dohiteli so jih pod večer na Laverci. Po krat-ker prerivanju so jim zopet odvzeli živino in so jo odgnali domov.
O tem dogodku so bili obveščeni takoj orožniki. Drugi dan zjutraj je prišla močna orožniška patrulja v Lanišče. Tam so vzeli zarubljeno živino in so obenem aretirali oba sinova in obe hčeri Jamnikovi, Skubi-čevega sina in pa še pet drugih oseb, ki so so udeležili napada na eksekutorje in so vložili obenem ovadbo pri državnem pravdniku.
Ta mučen dogodek se je seveda bliskoma razširil po vsej okolici. Ljudstvo seveda sočustvuje z zaprtimi kmeti. Naravno je, da je kmetu hudo, če se mu odžene živina. Eksekutorji pa, kakor trdijo orožniki, tudi niso mogli postopati 'drugače kakor tako, kakor jim veleva zakon, ki je neizprosen; davkov pa oni ne nalagajo, ampak vlada, oziroma finančni mini-nister.
Finančni minister in z
"jim beli/
ska vlada sta kriva, da danes ljudstvo dat
čnih dajatev ne smatra več pravičnim '
epinu v obramb kakor nekdaj proti grajski gospoS]vi ?
/1 / t I n «,]<\<ln	lr! Vin ^ —______v	' ! Ij
da seže po l-.rampu in cepinu
dela vlada, ki ne pozna naše«a
kmeta, ki ne pozna * našega go^podarshf« pa vendar gospodari nad nami. T« jc .„, tralizem. Tudi pri tej priložnosti se srorn nimo, da sta za centralizem glasovala i<. »» vsa leta zvesto podpirala Pucelj in že,":.^ Sadove centralistične ustave, za katero <ta Pucelj in Žerjav glasovala in še bolj cen tralistične uprave, ki sta jo kot mki-tra podpirala in sama izvrševala, te saciove čuti kmet najhuje na davkih.
Centralizem hoče prignati Slovence do popolnega siromaštva in jih do nagega sleči To je gotovo. Ravno tako gotovo jc, da fc moramo temu upirati z vsemi silami. Toda pri tem upiranju moramo izbirati taka sredstva, ki nam samim nc škodujejo. 1're-tepanjn z eksekutorji in orožniki nič ne izda, pa veliko Škoduje.
Mi moramo vztrajati v ho.iii proti centralizmu za avtonomijo. Ves narod mora v eno avtonomistično stranko! Samo na ta način je mogoč naš boj z eksekutorji. Proč od slrank liberalcev in samestojne/ev, lam je vir rubežnih povelj.
Svarimo naše prijatelje, naj v takem slučaju za vsako ceno ohranijo mimo kri, Pač pa je prav priporočljivo naslednje dejanje laniških kmetov. Ko jo drugi dan davčna oblast prodajala zarubljeno živino v Rudniku, je ni hotel noben kmet kupiti, Poskusili so jo prodati na ljubljanski klavnici mesarjem, pa je tudi lu ni hoiel kupili noben mesar. Končno sta živino na dražbi kupila nazaj zarobljena kmeta.
To je lep znak kinetske vzajemnosti, In nihče ti nič nc more, čo tako napraviš.
miim PEfE IN poiPiAtf
morate nositi ob vsakem času.
Patina" ni »
košje, ker daje elastično, prijetno hojo, f'«"® za vsakega praktičnega in Stedljivega človeita ne hodno potrebna, ker je mnogo trpeznejsa iu nejša kot usnje. En poskus Vas bo lak0Jp",J Poslej ne boste hoteli nositi čevljev brez
..............................................lin.....iiii1iiiiii1ii'""11!!" —<
! I — *

55
> ■ i ii iiiiihifi ni' ■■ i >i ii ......... m j ainii i umnimi«"' i a^EjaEBESSB^aECtranaTESf^r
A.
Franjo Neubauer;
Ob deievlu.
Vali, kadi se po oboku oblakov teninosivi dim, deževje siplje sc in lijc, pologa vitka rž pod njim, otožno sklanja klas pšenica, utihnila je prepelica.
Ne klepaj kose, kosec mladi, ne hodi v travnike nikar, kopic, devojka, ne razstiljaj. ne bo sušil jih topli žar, kar mrvice je pokošene, seboj narasli tok jo žene.
Gospod, ki dahnil je v vodovje, ko ves je bil preplavljen svet, pokaži svetlo nam obličje, nesreče hfti nas otet! Naj solnce zopet nasmehlja se, oznani lepše, boljše čase!
Vprašanje podpore vodovoda na Dovjem is? v Grahovem.
Poslance Dušan Sernec je stavil na gospoda ministra poljoprivrede Ivana Puc-ija v zadevi podpore za vodovode na Dovjem in v Grahovem sledeče vprašanje: Gospod minister! Vodovoda na Dovjem in v Grahovem sta že delj ča?a zagotovljena. Stroški so bili tako veliki, da jih prizadeto prebivalstvo samo no zmore, in bi bilo za posamezne eksistence naravnost katastrofalno, če ostaneta navedena dva kraja brez izdatne državne pomoči. Po zatrdilu domačinov so pričeli v oboli krajih z zgradbo vodovoda, ker so se zanašali na večjo državno podporo, ki ste jo jim Vi, g. minister svojčas tudi v lastnosti minislra poljopri-vrede obljubili. V letošnjem budgetu v take namene predviden krodit, se je za dobo treh mesecev pred kratkim razdelil. Pri tem se je določilo za Dovje 20.000 Din, kar jo veliko premalo, za Grahovo pa ničesar. Opetovano sem sam pri generalni direkciji vode in po svojih kolegih v finančnem odboru prosil za državno podporo za Dovje v znesku 150.000 Din, za Grahovo v znesku 250.000 Din. Oba slučaja, sta Vam g. minister, gotovo osebno znana, radi česar se vzdržujem nadaljne utemeljitve svoje zahteve. To ni strankarska zadeva, ker trpijo prizadeti prebivalci vseh strank. Uso-jam si Vas tukaj vprašati, gospod minister: >>Ali ste voljni skrbeti za to, da dobita tako Dovje kakor Grahovo državno podporo v primerni višini, kakor sem to prej navedel 1,1 lo že pri prihodnji trimesečni razdelitvi Predvidenega drž. kredita, odnosno iz naknadnega kredita, ki ga Generalna direk-c,.ia v ta namen zahteva.« Prosim za pismeni odgovor.
d Današnji številki v Domoljuba c so priložene >Novice v slikah . Na drugi strani pod sliko Gospodinjske šole v Ljubljani se je vrinila pomola: namesto Maribora mora stati Ljubljana.
d Ženska jopica, ki je bila v štev. 15 Domoljuba jovljena kot izgubljena, je najdena.
d Novi livarski škof. Za škofa na Hvaru je imenovan mil. g. Mibovil Pušič, župnik v Supetru. Hrvatsko ljudstvo je dobilo v novem nadpastirju vnetega branilca svojih verskih in narodnih svetinj, ki se je žo doslej žrtvoval za svoje vernike, kjerkoli je mogel z osebno žrtvijo drugim pomagati. V njegovi dosedanji župniji ga je vse ljubilo kot očeta.
d Slovenci v Maroku. Prejeli smo pismo od nekaterih naših legionarjev v Maroku, pisano 29. maja oz. 2. junija. Podpisani so Rudolf Žlindra iz Kozjega, Jožef Praprotnik In Anton Žerjav iz Ljubljane ter Alojz Glušič iz Mokronoga. Za zadnje tri pa je pripisano, da so padli v zadnji bitki. Pisec opisuje trpl jenje legionarjev in sviri rojake, naj pazijo, da ne zaide še kdo tja doli.
d Slovenski novomašniki na Koroškem. Letos bodo vsi peli novo mašo sledeči koroški Slovenci: g. Josip Bostjančič v št. Vidu v Podjuni; g. Ivan Repnik v Selah in g. Aleš Zechner v Žvabeku.
dVažna Slomškova obletnica. Letos v juniju je minilo 75 let, odkar je škof Slomšek ustanovil za versko in kulturno življenje važno nabožno družbo, ko je — da govorimo s Slomškovimi besedami — v-vsadil v predragi vrt naše matere katoliške cerkve žlahtno drevo bratovščine sv. Cirila in Metoda.: Meseca junija 1.1851. so bili 5>lom-škovi duhovniki zbrani pri duhovnih vajah v Brežicah. Pri tej priložnosti je bolel Slomšek duhovščini predložiti novo ustanovo, jih povabiti k pristopu in navdušiti za delo. Toda na potu je smrtno nevarno zbolel in poslal duhovnikom samo pismeno vabilo. Vabilo nevarno bolnega ljubljenega škofa je napravilo globok vtis in je imelo velik uspeh. Izmed 60 zbranih duhovnikov je k bratovščini pristopilo okoli 50 duhovnikov, ki so idejo širili med sobrati in med ljudstvom. Naslednje leto je Slomšek že poročal o uspclni tega povabila: »Veselo in enih misli je bilo povabljenje sprejeto; veliko jih je pristopilo k temu društvu, ne le samo iz moje, ampak tudi iz sosednih škofij, na Ogrskem in v Galiciji je naša bratovščina posebno veselo pohvalo našla. Na tisoče vernih duhovnov in neduhovnov z nami že kvišku srce in roke vzdiguje k Očetu ene edine resnice in ljubezni.«
d Snirl delavnega gospoda župnika. V Gornji Radgoni je preminul v sredo tamos-nji gospod župnik Anton Kocbek po daljšem bolehanju. Pogreb se bo vršil v petek ob 10 dopoldne. Več o smrti in pogrebu prihodnjič.
d llmrl je v ponedeljek v Ljubljani g. Janez Oblak, kaplan v Borovnici, v starosti
28 let. Pokojni je bil posvečen v mašnika leta 1922 in služil od 1923 dalje kot kaplan v Borovnici. N. v m. p.!
d Orjuuc bo v Sloveniji menda le ko-ure. Zadnja orjunaška pretepanja s pol i ri jo v Ljubljani so pa tudi belgrajski vladi malo ( dpi la oči. Ministrski svei je sklenil, da bo Oi juno v Sloveniji razpustil, v celi državi pa Orjuni odvzel orožje. Ta sklep je seveda nepopoln. Ne samo v Sloveniji, v vsej državi je potreba razpustiti in zalreti vse pretepažke organizacije. Tako pa n. pr. Marko (odkar je prestopil v pravoslavje, poprej je bil Ferdinand) Kranjc ne moro bili član Orjune, ker je v Sloveniji razpu-ščena, lahko bo pa še vedno veliki čelnik vseh Orjun v državi. Slovenci ne bodo mogli biti Orjunaši, pač pa bodo lahko prišli taki tiči iz drugih krajev države k nam delat zgago in ubijat ugled narodnih praznikov. Kakšnega pomena je tak rapust? Kaj prida gotovo ne zaleže. >Vsak po svoje/ je dejal tisti, ki je kravo s svedrom drl.
d Pašič bolan. Paširi' se zdravi na Češkem. Njegovo stanje se je pretekli teden precej poslabšalo. Njegovi prijatelji skušajo prikrivati bolezen.
d Zn ravnatelja državnih železnic v Ljubljani je prvič imenovan Srb, inžener Kneževic.
d Poplave in potrosi. Hude so letošnje vremenske nesreče. Po vsem svetu skoraj tožijo o povodnjih. Ponekod so bili zadnje čase hudi potresi. V Hercegovini je voda preplavila polje. Donava, Drava in Sava so v Vojvodini prestopile bregove in povzročile ogromno škodo. V Mehiki traja povodenj ves mesec junij. Sedaj so začele v deželi razsajati kužne bolezni. Voda jc vse odnesla. Ljudje nimajo ne hrane, ne obleke, ne strehe. Težko so prizadeti tudi naši goriški bratje. Vsled vednega deževja se iim grozdje osuje, letina kaže slabo. Nad šempasom se je utrgal oblak. Vse vasi in polja v okolici so bila v trenutku pod vodo. Toča je uničila večji del Brd. Na raznih krajih, zlasti na grških in indijskih otokih, je bilo več potresov.
d Čebelarski kongres. V Dubrovniku se vrši od 22. do 29. avgusta kongres čebelarjev naše države. Pri tej priliki se v Dubrovniku olvori tudi čebelarska razstava.
d Sprejem v konjeniško podčastniško šolo. Konjeniška podčastniška šola v Nišu sprejema gojence do septembra. Kandidatom dajejo pojasnila domača vojaška okrožja.
d Tajnik Žerjavove samostojne demokratske stranke dr. Rape se je poročil v četrtek 2. julijr po pravoslavnem obredu. Poročil ga je pravoslavni pop prota Dimitrije Jankovič.
d Vsled nepričakovanih ovir je odkritje spominsko plošče dr. J. Ev. Kreka pri Sv. Gregorju na Dolenjskem odloženo za nedoločen čas.
d Požar v Apačah. Na dan pred svetim Petrom in Pavlom je grozen požar uničil vas Apače. Zgorelo je 27 hiš. 150 ljudi je ob vse. Požarne hrambe so delale kar so mogle, a ogenj se je bliskovito širil. Zažgali so otroci, ki so se igrali z vžigalicami. Večine prebivalcev sploh ni bilo doma, ker so delali na travnikih.
d Kdor zna pa zna. V nekem kraju so priredili žerjavovci shod. Bobnali so skupaj ljudi na vse načine. Ker inmjo tam svojih pristašev malo, so računali na rado-\ ednost pristašev naše stranke. Govorit tia prišla na shod dva zagrizena brezverca iz Ljubljane. Leta in leta žo nista bila v . erkvi. Zdaj'sla prišla med poltene kmete, ki sta jih hotela hujskati proti J5LS. Kaj storita ta dva možakarja, da bi ujela kakega kalina? .Pobožno gresta zjutraj k maši. Postavita se tako, da jih vsakdo vidi. .Na shodu potem najprej povesta, da sta lila pri maši. Mislila sta, da sla sedaj varna in da smeta govoriti v imenu poštenih ljudi. Ljudje, ki j>h poznajo, so se seveda smejali tej pobožnosti. Drugi, ki ju niso poznali, so se čudili, da pripovedujeta o maši, ker v nedeljo vendar vsak poštenjak opra\i svojo nedeljsko dolžnost, ne da bi mislil, da je kaj posebnega storil. iToda kmalu so vsi vedeli pri čem so. Začela sta udrihati po duhovnikih in potem ]>o avtonomiji. Vsak je vedel, da sta (xlpo-klanca tistih, ki izdajajo pobožno ?l)omo-vino*. Shod je bil pametnim v zabavo, ker .so videli, kako neumni so brezverski advo-katje, da pridejo s tako nerodnimi liman-cami nad naše somišljenike. — Spoznali bo pa tudi, da je liberalizem vedna hinav-bčina.
d Ker hočem sani sebi dobro, zulo ne .rmem zamuditi in si takoj kupim srečko izobraževalnega društva na Breznici, p. Ži-viiica, ki stane samo 5 Din, pa z njo lah-j zadenem kompletno sobno opravo iz trdega lesa, politi rano, kolo, slamoreznicv, šivalni stroj, kuhinjsko opravo in še 500 •"»»lih lepih reči. Če pa bom prodal veliko ; -očk, zaslužim še poleg tega 5 zlatih dolarjev.
d Tiskarski škrat nam je v zadnjem ;Domoljubu«, pri notici o lepo počesanem bubikopfu s dvakrat spremenil oliko v fdiko, kar so čitatelji gotovo sami opazili. Bubikopf pa naj .se ne razburja, da bi radi <xl njega zahtevali sliko, pač pa oliko, če bi bilo kolikaj upanja na uspeh.
d Hitra pošta. Zadnji čas smo brali o velikih športnikih, ki pretečejo 160 km na 10 ur. To pa še ni vse nič v primeri z brzino naših pošt. Dne 17. inaja t. 1. cdšla je pošiljatev iz št. Jerneja v Zagreb. To je natančno 60 km. Pošiljatev pa ni prišla v 10 urah, ampak v 10 dneh. Druga pošiljatcv jest vin je odšla dne 17. junija t. 1. iz istega kraja na isti naslov in to ekspresno, pa je hodila samo 8 dni. Ali niso to svetovni rekordi? Razume se, da so bile jest-\ine že pokvarjene, predno jih je dobil naslovnik.
d Za naše srednješolce z dežele. V zadnjih letih opazujemo, da je z dežele vedno manj dijakov na naših srednjih šolah. Vzroki so znani: silno veliki stroški v povojnem času v zvezi z neugodnimi gospodarskimi razmerami jemljejo zlasti našim kmetom pogum, da bi pošiljali — kakor je bila prej navada — svoje najbolj nadarjene sinove na srednje šole. Kolika škoda za našo prihodnost, ako bodo srednje šole več ali manj nedostopne vrlim fantom iz kmečkih hiš, ki so nam dosedaj dajale toliko zdravega naraščaja za izobražene stanove 1
Danes opozarjamo očete in matere z
dežele, da v Ljubljani že dolgo vrsto let dijakom v prid'deluje x Dijaška in ljudska kuhinja«. l'o zelo znižani ceni jim preskrbuje zdrave in tečne hrane opoldne in zvečer. V preteklem šolskem letu je bilo sprejetih 77 prosilccv iz raznih Sol; primeroma malo se jih je oglasilo z gimnazij in realke, četudi bi jim bil odbor rad postregel. Sedanji načelnik odbora Dijaške in ljudske kuhinji « je č. g. kanonik dr. Ivan Svetina. V začetku šolskega leta se je prosilcem treba obrniti do njega z imovinskim izkazom in zadnjim šolskim spričevalom.
d Tlnoletna vinarska in sadjarske, šola na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru prične novo šolsko leto 1926-27 dne 1. oktobra t. 1. S šolo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima namen, da izobr;:zujo kmetsko sinove, ki ostanejo po končani šoli doma na kmetijskem gospodarstvu. Kolkovane, lastnoročno na celo polo pisane prošnje (kolek 5 + 20 Din) za sprejem je poslati direkciji srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 15. septembra t. 1. Prošnji se morajo priložiti: 1. krstni list; 2. domovnica; 3. odpustnica, odnosno zadnje šolsko spričevalo; 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki nc vstopijo v zavod neposredno iz kake druge Šole; 5. izjava staršev, odnosno varuha, s katero te zavežejo plačevali stroške šolanja; 0. obvozna izjava staršev ali varuha, ki reilck-tirajo na državni ali kak drug štipendij iz javnih sredstev', da ho njih sin ali ■varovance ostal na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejele zneske podpore i/, javnih sredstev; prav tako. ako učenec samovoljno predčasno ustavi zavod; stipendist, ki nepovoljno napreduje, izgubi štipendijo. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter vsaj z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni, zdravi kmetski sinovi, ki ostanejo po končani šoli doma. Sprejme sc tudi nekaj eks~ temistov (izven zavoda slanujočili učencev). 0 sprejemu v šolo odloča tudi uspeh sprejemnega izpita iz slovenščine (ali srbohrvaščine) in računstva, ki so ga oproščeni le absolventi najmanj drugega razreda meščanske ali kake druge srednje šole. Ob vstopu preišče mladeniče zdravnik zavoda. Oskrbnina znaša do preklica mesečno 400 Din. Plačuje so v naprej v d voh enakih polletnih (izjemoma mesečnih) obrokih. Pridnim sinovom ubožnih posestnikov se po možnosti dovolijo popolnoma ali do polovico prosla drž. mesta v internatu. V tem slučaju je treba podpreti prošnjo z uradno potrjenim ubožnim spričevalom. Podrobnejša pojasnila daje direkcija srednjo vinarske in sadjarske šole v Mariboru in so razvidne iz tiskanega prospekta, katera tiskovina se pošlje zanimancu proti plačilu 5 Din v gotovini. O sprejemu se obvešča pismeno. — Direktor Andrej Žmavc.
d Uboj radi dedščine. V Stopanji vasi je gospodar Lavrič zapustil svojo premoženje hčerki, poročeni Tomšičevi. Sina Lovrenc« pa ni maral. Menda jc velik nasilnež. Vsled te dedščine pa je Lovrenc Lavrič napadel z nožem svojega svaka Tomšiča. Le-ta so je branil z revolverjem in streljal. Lavrič je bil ranjen in je v bolnici umrl.
A
---—	i '^»acjEiffi-aaffin,
POLITIČNI
utrfckisaaebaMariMi IIIIH iip. , .igraaaarea.-.-^-^
p Interpelacija zaradi volovske afere Dne ,'S. junija letos je bila vložena v narod! ni skupščini interpelacija na predsednika vlade, ki obravnava o tem, kako se je pro'. dajalo živino, ki je prišla iz Nemčije v času, ko je bil prvič kmetijski minister g. iv Pucelj. 25 poslancev vprašuje predsednika' ali hoče kraljevska vlada o tem slučaju odrediti najstrožjo preiskavo in ali ho{ ■ ybe ukreniti, da se krivci, ki so oškodovali državo, najstrožjo kaznujejo. Poslanci prosijo, da se interpelacija izroči onemu odboru l.i ima preiskovati korupcijske zadeve v naši državi.
}) iziirj&vnuje davkov. Kadi dogodkov v Ljuiišču pri Škofljici je poslanec .Sniodej vložil na finalnega ministra inb rpolacijo. V njej navaja žalostna dejsiva. kako se j i i nas predpisuje v silno visoki odmeri dohodninski davek. Zato v prašuje ministra: 1. ali hoče odrediti, da so odmerjanje c: obne dohodnine omili \ duhu in namenu I zakona o ose bni dohodnini ; 2. ali hoie odrediti, da se z neusmiljenim izterjavanjem davkoplačevalci v Sloveniji ne bodo gnali v obup, marveč se bo jemal o/.ir na njihove plačilne zmožnosti; '3. kaj hoče ukreniti, da /, omenjenimi obtoženci ne I .o j .stopalo po krutih določbah zakona.
p Poslanec t m odej se je zavzel za kmete vLanišču. dasi so slučajno, kakor nam poročajo, ravno ti radičevski samo-stojne/i. Usoda je ret; kruta! Mola, ki sta se navduševala za 1'ucljevo stranko, s. žeta v obupu po nedovoljenih sredstvih proti fblasli ravno takrat, ko S', di v vlaoi k>tigospod Pucelj. Boljšega d« kaza, kako dobra jo la vlada, pač ni treba Upamo, da niaU od -samostojnosti' ozdravljena samo ta dva moža, ampak z njima vred še marsikateri) ki je mislil in upal, da bo pod ra:litovsko : kmetsko/ vlado našemu kmetu bolje. Do-brole Kadičeve torbe so vedno i-.itncjse. 13 milijardni proračun, ki so zanj glasovali hrvatski in slovenski radičevci iu rodi svoje krute sadove.
p Potrebna interpelacija. Jugoslovanski klub je vložil interpelacijo na vojnega in notranjega ministra radi orjunaškiii izgredov v Ljubljani. .Naši poslanci zahtevajo od ministrov odgovor kaj mislita ukrenili z dr. Baltičem, ki jo dovolil sprevod oboroženih orjunašev, kaj proti orjunase® samim, odkod so orjunaši dobili orožje m ali je dovoljeno, da vojaške oblasti dajejo orjunašem orožje. Tale vprašanja si je slavil vsak svoboden državljan, ko jo zvedo za zadnja orjunaška divjaštva. Bomo viden kako bosla ministra odgovorila.
p Konvencijo z Italijo je vladna večina sprejela kljub protestom, ki so jih pošiljal v Belgrad številne gospodarske in kultura« organizacije iz Hrvatske in Slovenije, i dela centralizem. Zapomnimo si, da je daj v vladi g. Pucelj.	..
p Stanovanjski zakon je vlada podpisala še za 6 mesecev.	.
p Odbor za preiskavo koruptnih aie dela po polževo in ne pride nikamor »
prej. Sedaj ga bodo poslali na počitnice do jeseni. Da se korupcija tako »krepko« zatira, so krivi tudi slovenski radičevci, ki so so vdali pri zadnji vladni krizi Pašiče-vim zahtevam, ltade Pašic se jo zadnji teden peljal na češko, kjer so zdravi njegov oče.
p Ministrstva. V zakonodajnem odboru belgrajskoga parlamenta so obravnavali zakon o centralni upravi. Zakon uravnava I sestavo vlade in njen delokrog. Zakon, ki | ga je predložila vlada, dajo belgrajskim ministrom vso moč in ne pusti pri miru niti tepia, kar po zakonu o oblastnih sumoupra-vah spada v delokrog samouprav. Belgrad torej jemlje, kar jo že dal. Število ministrstev je po tem načrtu še veilno veliko previsoko. Take zakone predlaga vlada, v kateri je g. Pucelj,
p V »Domovini« na prvi strani vabi dr. Gregor Žerjav novo naročnike. V prilogi >l)omovina« proslavlja sarajevske atentatorje. Tako je — liberalno časopisje. No poznajo nobenih načel, no ločijo greha od dobrega dejanja. Ker jim tako kaže, hvalijo umor rudarja Fakina v Trbovljah, ker jim tako kaže, proslavljajo Principa, ki jc umoril Ferdinanda, kjer jim prav pride, zagovarjajo tatove in korupcicniste. Kdor no ve, da umor ostane umor, pa naj ga napravi narodnjak aH navaden ropar, da jo tatvina tatvina, pa naj krade minister ali pometač, komur so se ti pojmi zmešuli, s tistim pošten človek no bo imel opravka, torej tudi 7, »Domovino.. 110.
}> 18 "uvih avtomobilov. Varčna vlada je naročila Hi novih avtomobilov za ministre in njihovo poniage.ee. Pa nekateri pravijo, da vlada 110 delu in zopet drugi, da ni nekaterim dobro v naši državi.
Dcbro si zapomnite, da je dne 8. sept, velika loterija izobraževalnega društva na Brcznici p. Žirovnica. Dobitkov je nad 500 v vrednosti nad 50.000 Din in poleg tega še 10 nagrad po 5 zlatih dolarjev. Ne zamudite čimpreje naročiti srečke, ki stane vsaka samo 5 Din,
DOBRO BLAGO !	NIZKE CENE !
manuiaktur. trgovina na debelo in drobno
Ljubljana, Miklošičeva cesta 7
una najlepšo in največjo izbiro raznega sukna, hlačevine, volnenega blaga za ženske obleke, barhenta, flanele in drugega perilnega blaga
m Izredno nizkih cenah.
Naročniki »Domoljuba«, kupujte manu-iakturno blago le pri »OBLAcILNICI«.
volneno blago za ženske obleke in bluze
fi. 8KA.11KRNK — Ljubljana, Mestni lig 10
| ^ Ako še niste,8 « pošljite naročnino |
BOHINJSKA BISTRICA.
V nedeljo 4. t. m. smo imeli po tridesetih letih v naši fari zopet novo mašo. Ves Bohinj jo slavil ta izreden dogodek. Zlasti mladina Orli in Orlice ter stanovski tovariši novomašnikovega očeta so storili vse, kar so mogli, da jo slovesnost najlepše-po-tekla. Pevski in tamburaški zbor, gasilci in železničarji so priredili slavJjencu pozdravni večer. Dom, cerkev in društveni dvorana so bili v cvetju in vencih. Visoki mlaji so oznanjali daleč po soiosl■> izreden praznik.
ŠMARTNO PRI LITIJI.
Dne 20. junija jo imela orlovska družina svoj praznik. Imeli smo v naši farni cerkvi pri sv. maši prvič ljudsko pelje. Pristopili so vsi člani in članice in ves naraščaj k sv. obhajilu. Nad vse lepo jo pa bilo petje v cerkvi. Popoldne so pa šli Orli okrog po vaseh prosit mlajo za prireditev ljubljanskega orlovskega okrožja, ki bo letos v Šma rinem. Pravijo, da take prireditve še ni bilo v Šmarhiem. Pogledali bomo in videli, bo li res, kar pravijo.
PETROVA VAS.
Ker jc v naši občini Domoljub zelo razširjen, jo to zbodlo Domovino in je začela prihajati kar v colih kupih, ki so jo pa ljudjo nazaj poslali aii pa ažgali. — V vinotoč (pučel šenk) Katarine Šua v Mihelji vasi so prišli v nedeljo, dne 27. junija fantje iz Kola, Sadinje vasi, Ne-stopljo vasi in IJrstovca. Navalili so na mirnega potnika ter ga začeli tako pretepati, da jo komaj ušel. Preklinjali so tako grde, da «o si pošteni ljudjo zatisnili ušesa. — Lansko leto smo ustanovili gasilno društvo, ki jo priredilo že 3 igro v šoli in eno veselico na vrtu gospoda Šprin-gerja. Društvo ima že 5000 Din v posojilnici. Če bo šlo tako naprej, si drugo leto društvo nabavi brizgaluo.
ŠKOCIJAN PRI D0BU.
13. junija smo na tukajšnjem pokopališču odkrili spominsko ploščo v svetovni vojni preminulim vojakom. Ker je bila ta prireditev do skrajnosti skromna, je ni-
mislil svetu poročati. Da to storim, mo jo privedlo tole: Prijatelj mi jo poročal, da je »Domovina« prinesla o tem dopis iz Škocijana. Že ta dopis iz Škocijana v »Domovini« je škandal za ves Škocijan. Tukaj namreč ni niti enega žerjavovca. Ako bi bil dopis skovan tukaj, ga gotovo ni pisal tak, ki tu stalno domu je. K naši cerkvi spada 50 hiš, pa ni niti ena naročena na »Domovino« in s kakim ogorčenjem so jo spomladi, ko so jo pošiljali cele kupe, metali v stranišča in v peč. Iz tega lahko vsak razvidi, da smo res lahko užaljeni, ako vidimo, da je od nas kaj v »Domovini«. In kaj tam piše? Dopisnik je videl postaviti kamenit križ na grob. Kaj so dejali v grob, ne pove. Mogoče stare čevlje? Ker pa se med tolikimi prebivavci debi gotovo par
takih, ki kolebajo malo semintja, katero navadno podčrtavamo % >nezanesljiva, si je tudi tukaj par srak oskrbelo nekaj pa-vovoga perja, za kar so dopisnik dotičnim pavom zahvaljuje. Vzidala pa se jc podolgovata kamenita plošča z imeni preminulih 12 mož in fantov s spodaj neprimernim napisom. Napis pa «o zakrivili samostojni.
ŠEMPETER PRI NOVEM MESTU.
Orlovska prireditev na »kresno nedeljo« se jo dobro posrečila. Nebo jo blagoslovilo mačkovsko vžegnanje« z najlepšim poletnim vremenom. Ljudstvu je ugajal pestri sprevod organizirane mladine k dopoldanski službi božji, jedrnati so bili govorniki v svojih izvajanjih pri zborovanju. Pri telovadbi smo gledali strumen nastop in resno prizadevanje mladcev-telovadcev, pri prosti zabavi nismo opazili nikakih nerodnosti. V .se je poteklo lepo, — ljudje so govorili: vse jo bilo nekam izbrano... Pri »veselici« je vzbujala obilo prisrčnega smeha — zlasti igra s »kranjsko klobaso«... Uprizoril so jo gg. Ljubljančani — lastniki vinogradov v Trški gori. »Orli« si jo sigurno ohranijo v spominu... Ob večernem Ave so je številno občinstvo mirno razšlo na svojo domove. — Društveni odbor si usoja tem potom izreči zahvalo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu mladinskega slavlja; — imenoma zahvaljuje otoško go. groiico R. Margheri in bajnofškega g. giaščaka R. Oerrna. — Zopet moramo vi l'ari beležiti naglo smrt 23 letnega fanta Iv, Tekstorja iz Je is. Vzrok: vnetja možgansko mrene, prehlad, neprevidno kolesarjenje. Pokojni je bil l jubeč sin inatero-vdove, ugleden zidarski pomočnik, naročnik in tudi marljiv čitateij »Domoljuba«. — V juliju smo tudi pri nas pričeli z dežjem. Krka jo prestopila bregove, žito j« padlo, trta že rumeni in grozdičje odpada. Vse kaže, da bo slaba bodočnost.
BEGUNJE, GORENJSKO.
V nekom nopo! robnem časopisu so jo obregnil nekdo v našega organista, češ da ie cerkveno petjo slabo. Ko smo to izvedeli, smo so zavzeli — pristaši vseh strank nad potvarjanjem resnice. Resnici na lju-bo namreč moramo izjaviti, da jo sedanji organ is t privabil v pevski zbor mnogo fantov in da je s svojimi rednimi in obilnimi pevskimi vajami povzdignil petje na tako višino, kakor že davno ni bilo. Ne vemo, ali jo dopisnik poslal notico iz zavisti ali .iz nevednosti, krivico je storil 3 tem organi-stu in pevskemu zboru. Obenem kličemo: Mi tino vam hvaležni za vaš trud, se veselimo vaših uspehov. Le dalje po tej poti!
HLEBCE PRI LESCAH.
Umrl jo 19. junija v Sarajevu v vojaški! bolnici Jožef Zupan p. d. Brkovčev. Bil jo pri vojakih šele 3 mesece, umrl je zal vnetjem rebrne mrene. Bil je miren in blag mladenič in vnet član domačega gasilnega društva. Težko prizadeti rodbini našel iskreno sožalje,
Stran 426.
»DOMOUUBf 1020
Stev. 27.
V PAPEŽIH P lil OSILNICI
se že gradi nova šola in i>o v juliju že pod streho, je baje pravil te dni neki postopač. »''je sle pa lo slišalismo ga vprašali! sanjalo se mi je tako,, se je odrezal. :vPa kako se vam moro kaj takega sanjati?« smo ga zavrnili. »Vrabca, se mi ne bo sanjalo, ko lani celo jesen nismo od osilniških liberalcev drugega slišali, kakor da bodo v Papežih šolo delali,« je nadaljeval postopač. Sedaj je pa občinski odbor 30. maja celi dan sklepal in nazadnje sklenil, da sa bo šola zidala po treh letih, če bodo seveda Papeščani hoteli čakati. Tega ni bilo prav za prav treba sklepati, ker to je bilo sklenjeno že 1. 1913. Potrebno pa je bilo to skleniti zato, ker bo v treh letih voljen zopet nov župan in bodo takrat liberalci zopet imeli kaj obljubovat Papešča-nom. škoda, da si postopač, ko ei tako moder,' smo zavrnili paglavca in mu naročili, naj gre to povedat na Sela. — Bos-ljivci bodo imeli te dni dogotovljen mostič k Sv. Ani. Dobili so za to 5000 Din podpore. Misiili smo, da jim je to pripravil dr. Sajevec na pobudo Janeza Kovača, pa se nam je dopovedalo, da izhaja to od g. poslanca Škulja. — Mi smo mostu potrebni čez Čabranko, ker je večji in ima večji promet. Te diu se je vozil čezenj sam g. dr. Sajovic.. Morebiti ga bo prišel natančneje gledat ob volitvah. — Novejše pa je to, da je že eno leto Radič gospodar v državi in še nikoli ni bila tako tesna za kmeta kakor je sedaj niti ne vemo, kam je republika predana, kar dela sive lase mlademu Kovaču v Črnem potoku.
DRAGATUŠ.
(Brodarjev shod.)
Na praznik sv. Pelra in Pavla nas je obi-k;il poslanec Brodar, ki je predsednik naše Krnotske zveze. Po julianii in po deseti maši nam je čisto po domače pojasnil sedanje politične razmere. Vsi smo bili z j njegovim govorm zadovoljni. Nekdo se je sicer vmes oglašal, da bi rad tudi nekaj povedal, pa mu je postalo prevroče, pred-no je končal poslanec svoj govor. Ko bi imel pokazati svoj modrost, ga ni bilo nikjer več. Tako izginjajo pri nas zadnji ostanki onih malo poučenih ljudi, ki se dajo od vsake besede zapeljati. Brodarjev shod je pokazal, da postaja Bela krajina vsak dan bolj zavedna in da so pri nas vedno trdnejše vrste odločnih pristašev SLS. Ne Radič in ne Žerjav ne bosta prišla na svoj račun.
ŠMARTNO OH DRETI.
(Katoliško prosvetno društvo.)
Tukaj se je vršil dne 20. junija zjutraj po sv. maši ustanovni občni zbor >Katol. prosv. društvaPni je govoril č. g. župnik Fr. Štiglic, nato je g. pater iz Nazarij razložil društvena pravila. V odbor so izvoljeni soglasno sledeči člani: predsednik: Matevž Šporin, posestnik,• podpredsednik: Frano Purnat, kovač; tajnik: Jožef Slopnik, čevljar; blagajnik: Jož. Šporin, pos. sin; knjižničar: Ivan Poznič, poti. sin; I. namestnik Martin Zavdovšek, pos. sin; II. namestnica Marija Hren, organistinja; za gospodarja je izvoljen č. g. župnik Franc štiglic, kateremu se imamo v prvi vrsti zahvaliti, 61
da se je moglo društvo ustanoviti. — Vse prijatelje izobrazbo in napredka pa vabimo: Pristopajte k našemu društvu in sodeluj te z nami!
ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM.
Dne 20. jim. smo praznovali petnajstletnico obstoja tuk. telovadnega odseka j Orel . Pred litanijami je bil sprevod na pokopališče, kjer smo se spomnili umrlih članov. Po litanijah so telovadili člani in članice ter oboji naraščaj. Starši, pošljite Vašo mladino v katoliška društva! — Pred kratkim se je ustanovila živinorejska zadruga. — Sedaj napeljujejo žarnice za cestno razsvetljavo po vasi Št. Jernej. V kratkem bo vas razsvetljena kot kako mesto. Prav in lepo, samo to ni lopo, da bo to plačevala cela občina, kar bo uživala samo ena vas. — Zadnje čase se ljudje htij-skajo proti kemsumnemu društvu. Tem potom svetujemo obrekovalcom, da naj bodo mirni, kajti sicer bomo sodnijsko nastopili. Če bi konsuma ne bilo, bi nas skubili kakor bi se komu ljubilo. Vsak član se mora zavedati, da je sam s svojim deležem solastnik društva. Kaj bi rekli o trgovcu, ki bi hodil kupovat svoje potrebščine v drugo trgovino? Imamo pa nekaj prav zavednih članov, ki kupujejo \>se svoje potrebščine v društvu. Nekateri so do konca leta skupili o C 00 do 10.000 Din. Dobili so lepo nagrado. Vsem zavednim članom kličemo: Svoji k svojimi
LADJA PRI MEDVODAH.
Naša prijazna cerkvica sv. Petra in Pavla na Ladji je žo ves čas [*> vojni žalovala za zvonovi. Na splošno željo someščanov smo na sv. Treh kraljev dan pričeli s predpripravami. Sestavil se je odbor /a nabavo zvonov, ki jo takoj pričel z pobiranjem prispevkov. Požrtvovalni soseščani so darovali lepe vsote, tako da smo kmalu naročili 3 jeklene zvonove v tovarni na Jesenicah. Hvalevredno so s<; odzvali naši rojaki v Ameriki, ki so darovali za naše zvonove po Jožefu Križaju Din 1100. Za lep sprejem zvonov so posebno požrtvovalno delovali domači fantje in dekleta. Ko smo cvetno nedeljo pripeljali nove zvonove, je bila pot proti cerkvici na Ladji okrašena z mnogimi mlaji in slavoloki. Domači fantje so od izkupička za mlaje darovali za zvonove Din 150; hvala jim. Posebno zaslugo pri vsem tem pa ima naš vrli ključar g. Andrej Jenko. Vsem, ki so in še bodo kakorkoli pripomogli k našim zvonovom, se Od-bor za nabavo zvonov tem potom javno zahvaljuje. Bog stotero povrni.
Voiaške zadeva,
J. K. Adergas, Cerklje pri Kranju. Pravico do skrajšanega roka imate. Ko boste šli k naboru, vzemite s seboj izpisek iz rodbinske knjige, ki ga dobite pri župnem uradu, 2. potrdilo davčnega urada, koliko davkov plačujete, 3. vojaške listine vašega očeta. Opozorite g. župana, da hočete prositi za skrajšan rok. če bi vam rekmt-na komisija ne priznala skrajšanega roka, vložite prošnjo na okrožno vojaško poveljstvo v Ljubljani.
Dobre knjige.
Spomini, napisal Josip Lavtižar |<wfi 248 str. Dobi se pri njem, Rateče-Planio! p. Kranjska gora in v prodajalni KTl) (Ničnian) v Ljubljani po 35 Din, s no$|0 o (J Din.
Tako imenitni niso kakor bodo Vilje-movi, in ne tako visoko politični kot šuk-Ijejevi, so bolj za človeka, ki po telesnem delu želi počitka telesu 111 hrane duši Kdor rail bere povesti, glej, to je resnična povest; kdor zgodovino: kar nima obina zgodovina in zgodovina slov. naroda, to najdeš tu. Okoli 300 mož: učiteljev, profesorjev, duhovnikov, pisateljev, politikov kolikor toliko važnih za domačo zgodovino je (11 popisanih v njih življenju in znaJaju. Nima abecednega kazala, če si mlad, naredi si ga sam, izpiši na listke može to knjige in posnemaj Lavtižarja, zapiši si kar doživiš, in bereš v dnevnem časopisju in boš imel galerijo slovstvouikov, politi-
In zemljepis! Čc greš ali ne moreš v Rim, če hočeš ali nočeš na špansko in Rusko, v Skandinavijo, v Afriko in Anic-riko, beri prej Lavtižarjeve spomine iz vseli teh potovanj. Ni predrago, ker jo obilno in trajne vrednosti.
Zakleti irrad. Romantična is-ia v petih dejanjih. Spisal dr. Alojzij Remec. Založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani 1928. Cena 22 Din. — Ta igra je lisi iz davnih dni našega naroda, ko je z znamenji na nebu šla ema smrt skozi slovenske dežele, ko so v plamenih grmad umirale žrtve praznoverja, ko je zbegano ljud.tvo iskalo rešitve i/, krutih krivic in iz borbe med luterans-tvom in katoličanstvom. Romantična snov iz burnega 16. stol. daje igri tajinslvon okvir, iz katerega stopajo osebe, kakor da .so oživele iz starih kronik in n narodno pesmi. Grad, razvratni, bistvu pa ne-rečni gospod Ludovik de Vacano, možu nad \m> zvesta grofica Katarina, ljubka spletična Marjetica, ra< ionalistični sofijski pisar — vas, zagonetni večni zid, skopo,šk i krnnar, romarji, tovorniki in llača-ni: to sta oba svetova v igri, vsak s jvojo zgodbo in svojimi ljudmi. Iz daljnega sveta pa je pripeljala bela cesta domov spokor-nika Leon ha rila de Vacano in pop</tnega sholarja iz Padove, očeta in sina, ki ne vesta drug za drugega. Dočim zadene Leon-harda smrtonosna krogla, ki mu jo je poslala v srce prevelika uslužnost njegovega lastnega sluge, se reši sholar z Marjetico edini iz vseh grozot, ki uničijo propadajoči plemiški rod in njih grad. Bujna pestrost Valvasorjevih zgodb in trpka preprostost narodne pesmi dajeta igri poseben čar. Veselje in žalost, tenma tragika in starovesk« humor se menjata s senco in lučjo v igri. Borbe in trpljenje, smrt in zmaga osebnosti v igri ustvarijo občutje, ki raste prekop'^, teklosti v brezčasnost in v boljši, jasnejši svet ljubezni in pravice. »Zakleti grad< bo ko! knjiga našel številno bralce. A tudi kot odersko delo si osvoji pot na naše odre. Izraziti značaji in romantična zgodba bouo zanimali igralce in gledalce do zadnjega. Vse pesmi v igri je uglasbil Zorko I re vec, povsem v skladu z značajem igre-skladbe so izšle obenc-m z igro in j"", Aj uspeh zagotovljen, kjerkoli se bo »Zaklet grad,: vprizoril.
Štev. 27.
iDOMOL,TUB< 1926
Sfran 431.
POSVETU
■—— IIIHIIIIIIU
Potresi po vsem svetu. Iz Egipta, San /rancisea, Angore, Aten, z otokov Jave in Sumatre ter od drugod prihajajo poročila
0	močnih potresnih sunkih v zadnjih dneh. ' 'si povsod je potres napravil veliko škodo m zmešnjav. ?.:'.h>ro ljudi je našlo smrt pod podrtimi mi; tisoči in tisoči pa so ostali brez flrehe.
Prva železniška proga v Albaniji. Naša soseda Albanija je edina država v Evropi, ki še nima nobene železnice. Albanska /lada ne je sedaj odločila, da z inozemskim apitaloni zaradi med Dračem in Tirano >rvo železniško progo in sicer normalno-jrno. Proga bo dolga 44 km. Začetek jo pa le. —
Madžarski gospodarski krogi se v zad-ljem čafiu zelo trudijo, kako bi letos kar lajveč mogoče svojega žita izvozili v Itali-in Švico in na ta način izpodrinili Jugoslavijo in Rusijo, ki sta doslej v pretežni neri zalagali ti dve državi a svojim žitom, iiši carinska politika!
Nova smer v rumunski zunanji politi V rumunski zunanji politiki je v zad-ijem času opažali, zlasti odkar je postal ifitileneu zun. minister, čisto novo smer. Ki lega ministra, katerega so imeii diplo natjo Male antante zadnjič na Bledu prvič bvoji sredi, niso več usmerjene nu Pariz, narveč se obračajo čimdalje bolj proti fa-:stic-nemu Itimu. Vzroki za to so kaj raz-uii. Uazinere v Franciji so se tekom zad-ijih ict tako zasukule, tla ne preostane Ru-niiniji, ako hoče dovolj ščitili svoje čiste umtuiskc interese, da si poišče drugih po-irovituljev I Mussolini, dejanski gospodar so italijanske zunanje in notranje politi-tke fine niti, v katere noče vjeti le svo-p Intinske sestrice Rumunije, marveč še inli koga drugega. Pod precej ugodnimi »goji je Rumunija dobila v Ivaliji 200 mi-Ijonov lir posojila, vojni dolg pa ji je bi) nižan od 207 na 107 milijonov lir. To je ačetelc. čudna darežljivost, o kateri naj l^tiidi naši diplomati nekoliko razmišlje-
NTa Poljskem se v zadnjem času zelo eliko razpravlja o reviziji ustave. Nihče
1	več zadovoljen z dosedanjo ustavo. Vsi i radi drugo, ali vsaka stranka drugačno, aprednejši zapadni kraji bi radi, da bi se osedanja centralistična ustava popravila avtonom is tičnem smislu. Nekateri bi spet idi, da bi Poljska, ki je sedaj republika, J»tula kraljevina. Sedanje poljske vladne ganite svoje na stališču, da naj ima pred-sonik republike večje pravice, kot jih je nel doslej. Bratski Poljski želimo, da se mPiej konsolidira v svoje in obče slo-°nsko dobro!
iajvečja izbira
B.iknvrstuoga sukua in hla*evine (a moške obloke fL?" SKABERNE - Ljubljana, Mestni trg 10
IZOBRAZBI

Fantovski večeri v pismih.
2. Izučiti, izobraziti se ti je torej treba za gotov poklic, dragi fant. To bo za tvojo bodočnost najbolje. Pa kateri poklic? Jasnega odgovora ti ne morem dati, ker ne poznam uprav tvojh razmer. Rečem pa ti dalje: Okleni se samo tistega poklica, do katerega čutiš veselje. Nauk svete vere je, da Bog, ki vsakemu človeku gotov stan odloči, da tudi vsakemu človeku gotovo nagnenje, teženje, veselje do tistega poklica. Pa tudi skušnja kaže, da človek za stvar, ki ga veseli, dela vse drugače kot za ono, ki jo mora le prisiljen vršiti. Še prisiljeno zelje ni dobro, pravi stari pregovor, S tem, da imaš zanimanje za neko stvar, pride v tebe povsem nekaj novega. Pred seboj imaš jasen cilj in ta cilj te tudi žene, da ga hočeš doseči. Ne toliko plačilo, ki je zvezano s tem poklicem, ampak stvar sama te zanima, da se ji popolnoma posvetiš. Zalo zahajaš tako rad v družbo Ijtidij, ki so ti sorodni po poklicu, zanimaš se -/i njih opravila, gotovo z resno-bo o vseh zadevah poklica, ki te veseli. In če se okleneš poklica, do katerega čutiš veselje, potem ne odnehaš zlepa, četudi se ti ne posreči, da ga precej dosežeš.
3. Drugo, na kar morava paziti, ko izbirava tvoj bodoči poklic jc tvoie zdravje. Da je treba gotovo mero telesnih moči za vsak poklic, je stvar sama po sebi jasna; premalo pa pazijo ljudje, ko izbirajo svoj bodoči poklic, da nekateri poklici tirjajo večjih telesnih moči pa duševnih zmožnosti v večji meri kot drugi poklici. Kdor hoče postati kovač, je jasno, da mora imeti dobra pljuča in krepko razvito muskulaturo. Kdor hoče postati izboren mehaniker, mora imeti vsaj izborne oči. Pri telefonu je treba dobrega ušesa, strojevodju spretne roke. Kdor ima slabotna pljuča ni za krojača, lahko pa postane kot vrtnar krepkejšega zdravja. Pa tudi na duševne zmožnosti, sva rekla, bi bilo treba paziti, ko si odbira-mo bodoči poklic. Človek n. pr., ki bi bil rad vedno v se zamišljen in tuhta in tuhta rad razne uganke, ni rojen za trgovca, ker trgovec mora biti redno precej živahnega značaja in zraven jezičen. Nasprotno niso ljudje, ki so živahni v svojih zamislih in velikopotezni v svojih načrtih za kakega krojača, brusača ali kaj podobnega, kjer je treba paziti na vsako malenkost, pač pa bi se izborno obnesli kot pošlo- in delovodje pri raznih podjetjih.
Povsem tem se ne bova čudila, dragi fant, če slišimo, da imajo razna podjetja pa tudi posamezne stroke raznih obrti nalašč nastavljene zdravnike, ki vsakogar, ki hoče vstopiti v uk ali dobili službeno mesto pri dotični obrti odnosno podjetju, zdravniško preiščejo, piedno ga sprejmejo. Včasih se zdi človeku tako
jtamocai
zdravniška preiskava prava sitnost, v resnici pa je velika korist za pravo odbiro bodočih poklicev.
4. Ko izbiraš bodoči poklic, izberi si tak poklic, ki ima gotovo bodočnost. Nič ne rečem, če ima kdo posebno veselje posebej za ta ali oni poklic, le oprimi se ga. Zakaj, če imaš posebno veselje, boš imel tudi posebno vnemo za svoj poklic in ta vnema te bo gnala, da boš lahko konkuriral z vsakomur, ki bo istega poklica, pa bo imel le poprečno zanimanje za svoj poklic. Drugače pa je, če se jih zaleti preveč brez posebnega veselja v en in isti poklic. Včasih hočejo biti v kaki vasi sami in vsi kovači ali čevljarji aH tesači, potem pa nimajo dela. Kako hudo pa je to, če kdo zna delati, pa nima dela, to ve tisti, ki je sam izkusil. So pa tudi poklici, ki so še pred par desetletji cveteli, danes pa jih je mašina že izpodrinila aH pa jih bo v kratkem. So tudi poklici, ki stavijo nekatere predpogoje. Tako se zahteva zlasti v gotovih obrtih precej več znanja, kapitala in rizika kot pa v drugih.
Povdarimo posebej, da je zlasti tako imenovanih akademično izobraženih ljudi vedno več preveč. Že zdravniki tožijo čez medsebojno konkurenco, uradniška mesta so zasedena, inženirji se lotevajo kupčij-skih opravil ob pomanjkanju strokovnega dela in tako dalje,
5, Ko odbiraš svo; bodoči poklic, ne leta/ previsoko. Je neka bolezen sedanjih dni, da bi bil vsakdo rad kaj več kot je v resnici. Prav malo jih je zadovoljnih s svojim stanom. Tako se zgodi, da mati želi, da bi hči nosila klobuk in oče želi, da bi bil sin vsaj kak pisar, dasiravno ve, da mu Bog ni dal za to potrebnih darov. To hlepenje po izpremembi stanu, prihaja pač odtod, ker se premalo zavedamo volje božje. Premalo se zavedamo, da je vsak poklic po volji božji, le da ga v resnici tudi izbereš sledeč volji božji. Prvi bodo ob sodnjem dnevu poslednji In poslednji dostikrat prvi. Ne pride na io, kakšen stan imaš, ampak na to, kaho dolžnosti svojega stanu izpolnjuješ.
Zlasti se današnje dni le preveč zaničuje kmečko delo in vse preveč tišči v mesta zlasti v tovarne, kar pa ni prav. Moški po fabrikah, železnicah in podobno, Za obleko že še zaslužijo, tudi Se za pijačo poleti — pozimi pa stradajo. Posebno pa je tovarna za kmečka dekleta zanič. Koliko bi bilo pametneje, če bi T5 let stara hči šla za deklo služit. Ostala bi zdrava, čvrsta in več bi lahko prihranila kakor v tovarni. Izkušnja uči, da so kmečka dekleta najboljše varčevalke. Če katera želi, da bi se o svojem času orno-žila, da bi ji ne bilo treba zmeraj služiti, ji tega ne zamerim; tista dekle, ki varčuje iz tega namena, je navadno najboljše dekle, pa tudi najbolj pametne in modre ženske, veliko boljše kot tiste, ki se z gizdavostjo nastavljajo moškim.
Stran 432.
>DO.UOLJUTk lf*2ft
No, pa s tem razmotrivanjcm sva zašla v druga poglavja, ki bi jih lahko naslovila: aH za hlapca ali v fabriko, — ali za pijačo in obleko ali v hranilnico — in podobno, kar prihranimo za prihodnji razgovor. Za danes pa se posloviva s prijateljskim pozdravom, ki .11 ga pošilja tvoj vaški učitelj.
Morala In spoved. -
Amerikanski bankir in jasa tel j EcL Higgiuson opisuje dogodek, ki ga je doživel v tovarni v Lowell. Dolgo časa so delale v tej tovarni samo dekieta protestantske vere iz bližnje okolice. Vsled njihove velike lahkoživosti je kmalu cela tovarna prišla na slab glas. Tedaj je vodstvo odpustilo vse delavke in najelo samo Irke-kato ličanke. Takoj se je nravnost v tovarni odločno zboljšala. Vodstvo pa je šlo še dalje. Povsod iu vedno je dajalo prednost delavkam iz vzhodne Kanade, kjer katoliško življenje bolj cvete kot v kateremkoli delu zemlje. Posledica tega je bila, da so izginile vse nerodnosti in da ni bilo prijavljenega nobenega nezakonskega rojstva več. >To je brez dvoma,« tako zaključuje protestantski trgovec svoja opazovanja, > posledica spovedi, ki jo katoliška cerkev tako visoko ceni in svojim udom strogo zapoveduje.-:
Zgfed Iz Bofrnje.
V mladi napredni republiki Boliviji se je nedavno izvršila volitev novega predsednika. Za prvega predsednika republike je bil izvoljen Hermando S i 1 e s , za drugega predsednika pa Abdon Saavedro. Pri slavnostni izročitvi poslov je v imenu zastopnikov zunanjih držav >mel papežki nuncij pozdravni nagovor. Ker je Bolivija odločno katoliška država, se je vsa svečanost razvila skoro v verski obred. Oba predsednika sta v parlamentarni dvorani pokleknila pred podobo križanega Zveli-čarja in pred polnoštevilno zbranimi poslanci in veliko množico drugih prisotnih položila uradao prisego.
Protestanti o češčenju Kristusa - kralja.
Čeprav je božična encikKka sv. očeta, ki je odredila novo češčenje Kristusa-Kra-ija v mnogih nekatoliških krogih vzbudila vznemirjenje, je protestantovski župnik v Trinity Episcopal Church v Newvorku, dekan v Berkelcy Divinity Sehool, Dr. W. P. Ladd zavzel napram novemu prazniku naravnost odlično in naklonjeno stališče. V pridigi je dejal svojim številnim poslušalcem: »Zakaj ne bi vsi kristjani skupno s svojimi katoliškimi brati častili tega 110-novega praznika? Ta praznik lahko združi množice vseh najrazličnejših cerkva bolj kot vsi dosedanji veliki prazniki cerkvenega leta. Namen tega praznika je, da .vsako leto pokliče v spomin vsem kristjanom resnico, da je Kristus kralj vseh narodov na zemlji in da se bori proti temu, kar papež imenuje iajicizem, kar bi pa lahko imenovali brezverstvo, ki po besedah enciklike vatvarja sovraštvo med na-5*
rodi, razvija nizke strasti, vodi k zanemarjanju domačih družinskih dolžnosti, vstvarja prepire in nestanovitnost v družinah ter končno spravlja v pogubo vse človeštvo.«
Dr. Ladd je še povdaril; »Ta praznik bi mogel združiti vse kristjane naj se žc imenujejo še tako različno, vse kristjane vseh narodov, da se skupno bore proti uboitvu, revščini in zločinstvu, da se med s?boj zbližujejo in se zavežejo, da bodo delali za prijateljstvo in bratstvo med narodi.«
Versko matiifestacijsks shod
mež in fantov
VSEH ŽUPNIJ KAMNIŠKE DEKAN IJ ii
? Kamniku, v nedeljo dne 25. julija i'128. SPORED:
Po župnijah: V vseh župnih cerkvah v dekaniji pri jutranji božji službi skupino in slovesno sv. obhajilo mož in fantov.
V Kamniku: A. V dekanijski cerkvi:
1.	Ob pol 10 cerkveni govor: Verske manifestacijo namen,
2.	Skupna posvetitev presv. Srcu Jezusovemu.
3.	Kvišku zdaj dekanija v>a — (Mitterer), poje vsa cerkev.
4.	Sv. maša, ]>ojo združeni moški zbori.
B. N a vrtu pri >K r i š t o f uc :
1.	Povsod Boga (prva kitica), [>ojo združeni moški zbori.
2.	Pozdrav in izvolitev predsedstva.
3.	a) Dr. J. Basaj: Mladeniški vzori nn
potu življenja.
b)	Dr. M. Lavrenčič: Mož v družini
c)	Fr. Terseglav: Mož v javnosti.
4.	Povsod Boga (zadnja kitica), pojo združeni moški zbori.
• Manifestacija so vrši ob vsakem vremenu.	Odbor.
Čitaj.
Otroci kapitana Granta. Spisal Jules Verne. Ljudska knjižnica XXII. zvezek. Založila Jugoslovanska knjigarna. 607 strani. Stane nevezana 48 Din, vezana 58 Din. — Kdo ni bral Carskega sela? Na isti napet način popisuje isti pisatelj grozne zgodbe obeli otrok kapitaua Granta, ki 3ta iskala svojega očeta po Južni Ameriki, Afriki, Avstraliji in Novi Zelandiji. Med pripovedovanjem napete zgodbe ziia pisatelj nanizati vso zgodovino, običaje, navade, naravne pojave, živalstvo dotičnih krajev. Knjigo bo vsakdo bral ne samo z veliko zabavo, temveč se bo tudi mimogrede veliko naučil in obzorje se mu bo znatno razširilo. Knjiga je zlasti primerna za mlade ljudi.
Glasba.
Nagrobnice. Uredil Fr. Marolt. Založila Jugoslovanska knjigarna. Druga izdaja ie že davno pošla, tretjo izdajo je ureditelj
V tej zbirki bo vsak zbor pSffff** račun. Bol| izve/,ban in močne>ši zbor i
----J>|ey. 27,
že izpopolnil ter dodejal nekaj novih Wi nagrobnic, tako da je vseh skupaj «3? 20, ob koncu pa je' pridejan še mLI1 kakor se četveroglasno pojo za pogrel
Svoj
lahko predna-Sal težjo skladbo,'manišTzh^ so bo zadovoljil z lažjo, pa zato nič nu! lepo nagrobnioo. Izbire je več kot dovoli Izrekli bi le željo, da se v prihodnjo dajo nagrobnice tudi za mešani -/bar Z jih imamo nekaj. Zakaj po deželi imamo neprimerno več mešanih zborov — jn „ kaj inošani zbor ne bi bil upravičen prav tako zapoti nagrobnice kot moški zbor"
Meh m smeh.
Zdravnik jo obvezoval berača, ki m je povozil avto: >Toda včasih bi pa vendar lah! io vzeli v roko milo ter se pošteno umili
Berač: »Vidite gospod zdravnik, dan-danes je toliko vrst mila, da se človek težko odloči, katero bi rabil, da bi njegovi koži ne škodovalo;.
I Ved sodnikom: »Njen jezik jo bil tako rabrušen, da io bila moja bluza strganac,
Marija: »Včeraj sem imela dolg in za-upen razgovor s sosedovo Greti .
Lenka: >Se mi je y/Jclo. Zalo mo danes niti n.e pogleda'.
Jakec: »Mama, aii ribo hitro rastejo?«
Mati: >Nekatere že. Oni dan jo očoeno vjel, a vsakokrat, kadar o tem pripoveduje, jo riba eno colo daljša .
K- -PecenSco
trgovina vs«-h vrst USNJA ter čcTijarefeih
potrebščin n.\ a c b c I o in na drobno,
Ljubljana, Sv. Petra ccsta štev, 13.
V -Gazela« milu so našli zlatnike sledeči: g. Frančiška Merhar, Dolenja vas 51. 1 pri Ribnici, kup. milo pri tvrdki Vinko Merhar, Dolenja vas pri Ribnici; g. An. djela Gortan, Zagreb Ciglana, kup. milo pri tvrdki D. Amanovič, Zagreb; g. Joscfa Zidanic, Globoko št. 7 pri Brežicah, kup, milo pri tvrdki Bibič & Vcrstovšek, Globoko pri Brcžicah; g. Ivana Rede, Stranje pri Kamniku, kupila milo pri tvrdki Jos, Klcmencič, Kamnik; g. Marija Splcjt, Ples občina Sv. Peter pod Sv. Gorami, kup. milo pri tvrdki Andrej Mošet, Sv. Peter pod Sv. Gorami; g. Ivana Ccrkvcnik, Žužemberk , kup. milo pri Kmetijskem društvu za dekanijo Žužemberk; g. Katarina | Rcžek, Huje pri Kranju, kup. milo pri tvrdki Ivana Čolnar, Kranj; g. Simončic, mehanik, Ptuj, kup. milo pri tvrdki K. vre-čič, Ptuj; g. Josip Stimac, Županja, kup. : milo pri tvrdki Adolf Kolin, Županja; & . Dorica Sertič, Zagreb, Cvjetna c. br, % \ kupila milo pri tvrdki Cavor i Habazm Zagreb, Ilica; g. Terezija Rabič, Hn®« pri Jesenicah, Gorenjsko; g. Ana MlaKar, Mokronog, kupila milo pri tvrdki lv. j* herl, Mokronog; tf. Marija Mcdjcd, Letw< grad, kup. milo pri tvrdki Milit i D?anoV*' CetingracL
Patrick A. Seehan:
Nocilag,
Povest irskega ilekleta.
Toda jaz sem imel malo časa opazovati, ker so me vzeli iz šole, kakor hitro sem končal abecednik, in ine postavili k nakovalu. Veselilo me je to delo, kajti spominjam se, kako sem se, dasi še prav majhen, silno trudil vzdigniti kladivo od tal in kako mi je oče zaklical ;Hura! in me mati poljubila, ko mi je po mnogodnevnih vajah uspelo. Ko "sem pozneje mogel dvigati in vihteti kladivo, mi je oče dejal, da ;:cm se že dosti učil iz knjig in da se moram sedaj lotiti česa, s čimer si bom služil kruha.
Ah, kako dobro so Se spominjam kovačnice in vsega, kar jo bilo v njej! Velikih, črnih sten, na katerih so visele podkve in vsakovrstna zarjavela že-leznina; globokih, temnili vdolbin, ki jih je razsvetljeval samo rdeči odsev velikega ognja; mogočnih mehov, ki so razpihavali migljajoče iskre po tleh, obilno posutih z ogljem; kako so sc nekateri konji plašili, kadar so jih kovali, drugi stali popolnoma mirno; kako je moj oče dvigal kopito na svoj usnjati predpasnik; kako je zadišalo po rogovini; tap, tap, kludiva; trepetanja ubogih živali, najbolj pa kovinaste godbe, ki je ves dan zvenela z nakovala in mi v duši tak tirala pri mnogi stari pesmi ali baladi o Jrski in nje bridkostih.
Kajti najprej sem se naučil — veliko prej kot sem znal molitve in katekizem — da je irska dežela trpela in da so ji delali strašno krivico ter da je velika, sveta dolžnost vsakega mladega Irca boritC se za svojo bedno domovino, dokler so krivica ne maščuje in ne doseže piavica. Ah, kako mi zopet vse i oživlja v luči izkušnje in spominov in kako sedaj umevam sto malenkosti, ki so mi bile tedaj skrivnost. Kajti zapazil sem, da ni bilo nikdar slišali v hiši mojega očeta onih starih uporniških pesmi, ki sem jih ; jaz momljal, kadar sem razbijal po dolgih železnih drogovih na nakovalu. Moj oče sc ni nikoli udeleže-i val strastnega prerekanja mladih ljudi, ki so se sha-i jali v kovačnici po opravkih ali na pogovor. Bil je molčeč mož, a vendar nisem mogel razumeti, zakaj ni nikoli zabavljal ali se navduševal za Irsko. Poslušal je, delal in molčal.
Jaz pa sem bil besen upornik. V zabavljanju na Angleže sem presegal najbolj zagrizenega Fenijana.1 Vsi so se mi čudili, kadar sem navajal Mitchela, Da-visa, Emmeta.2 Prepeval sem najbolj divje bojne pesmi, ki sem jih mogel iztekniti. Vsakogar sem navduši (vsaj mislil sem tako), kadar sem deklamiral Mea-gherjevo bojno pesem. Ponoči sem bedeč ležal in premišljeval in sanjal, kako bi vrgel bombe in granate v vso angleško vojsko in jo uničil. Samega sebe sem videl kot slavnega junaka v sto bitkah. Toda moje navdušenje jih ni ogrevalo; niti onih mladih mož, o katerih sem vedel, da so zapriseženi Fenijani, ni razvnemalo. Poslušali so moje najbesnejše govore, se sPoglodavali in smehljali. Tedaj tega nisem mogel razumeti, a sedaj umera. Niso mi verjeli. Kako bi tudi spričo vsega tistega, kar so vedeli?
„ Bil sem velik, vitek dečko kakih 16 let, ko se je z^el slavni upor leta sedeminšestdesetega. Prej smo
Irske* I)°l't'čne8a društva, ki je delovalo za osvoboditev
' Vodic irskih upornikov. — Op. prev.
mi mladi fantje bivali cele tedne gori na hribih, sicer ne zato, da bi dejanski posegali v boj, temveč kot ogledtihi in prednja straža, da opozorimo fenijanske čete v dolini ali gozdu, če bi se približali orožniki ali vojaki. Marsikatero mesečno noč smo prestali na straži, trepetajoč v ledeno-mrzlem vetru, ki nam ie pihal do mozga; na nevarnost nismo mislili, temveč lo globoko zavidali zaprisežene vojake veliko Irske Republike in tiho upali, da bomo opozorili nase katerega izmed irsko-amerikanskih častnikov, ki jih je bilo tedaj vse polno v deželi.
Še dobro se spominjam tiste noči, ko so ustrelili ubogega Crowleya v Kilclooneyskem gozdu. Spominjam se njegovega pogreba, ki je šel med gorami, skozi mesta in vasi, sredi žalujočega ljudstva do njegovega groba ob morju. To je bil strašen večer in mi smo skoro zblazneli od sovraštva in jeze. Tedaj sem storil enega izmed največjih grehov svojega življenja.«
Amerikanec sc jo obmil k meni, kakor bi hotel potolažiti mojo nevoljo.
Besno sem proklel,« je nadaljeval, »duhovnika, ki je bogve zakaj prepovedal zvoniti oni večer, ko smo šli v nepreglednih vrstah skozi ulice Fermoya.«
Te besede so naenkrat oživile v mojem spominu sliko, ki je že bila obledela in zabrisana, in ko sem se zopet domislil vsega prizora, sem se zdrznil začudenja in morda malce navdušenja.
:>Bili smo blazni, blazni,« je dejal skesano, :in smo preklinjali vlado in duhovnika.«;
-On ni tega zaslužil, moj dragi,« sem rekel in ga prijel za roko.
Kaj? Ali mislite, da je bil upravičen odreči tako majhno čast umrlemu rodoljubu?«
:: Morda ne. Jaz sem bil tedaj ravnotako brezumen kakor Vi —«
»Kaj \i? Saj vas ni bilo tam!« je vzkliknil začuden.
.1311 sem. Dobro se spominjam tistega mračnega niarčevega večera. Mi mladi, nezreli dijaki smo bili zbrani na terasi svojega zavoda. Spominjam se, kako smo z utripajočim srcem opazovali veliko, nemo ko-rakajočo množico. Toda ko smo zagledali rumeno krsto, ki je zakrivala razmesarjeno telo ubogega Cro-vvleya in ki se je nagibala semintja na ramah pogreb-nikov, smo se popolnoma spozabili. Videli smo, ali vsaj zdelo se nam je, da vidimo krvavo truplo, raztrgano in razmesarjeno od angleških kregelj. Nekateri izmed nas so jokali, nekateri so preklinjali, nekateri so hoteli vpričo duhovnika in škofa prelesti zid semenišča. Toda pozneje, ko smo stopili v razumna leta, sem slišal, da bi se dalo župnikovo ravnanje v tem slučaju vendar nekoliko opravičiti.«
»Morda,« je dejal neverno. Nato je po kratkem presledku nadaljeval:
»Hotel sem le nasproti temu omeniti, da sem vedno skrbno gojil v svojem srcu spomin na onega mladega kaplana, ki je več ali manj s smtmo nevarnostjo pokleknil ob umrlem Fenijanu in si svoje mazil jene roke omadeževal — ne, pri živem Bogu k je vzkliknil in se nenadno kpepko vzdignil, zamahnil z dcsnico in zabliskal z očmi, »ne omadeževal, temveč, posvetil s krvjo, ki je bila prelita za Irsko.«
Razvnel se je tako nepričakovano, da sem onemel in ga le opazoval — njegov bledi obraz in slepečo bojaželjnost v očeh. Nato se je umiril in se zopet osvestil. Toda ta dogodek je zgovorno pripovedoval, kaj bi se nekdaj bilo lehlco zgodilo. S takimi čuvstvi in s takim navdušenjem bi ti možje iz leta sedeminšestdesetega naskočili tudi peklenska vrata.
Nekaj trenutkov je molčal. Nato se je obrnil ter tako "stisnil svojo desnico, da je iz nje izginila vsa kri, ln rekel:
Nevarnost ia snažilce .ievljov. Povsod po velikih' mestih vifiimo pri kolodvoru in po živahnih ulicah snnžilce čevljev. V, Ameriki jim grozi sedaj velika nevarnost, enažil-ni avtomati. V avtomat vrže« določeni novec, spodaj so pokažeta dva okvira; denoš noge vanje, avtomat li odstrga nesnago, namaže čevlje in ti jih napravi bleščeče- kakor jih ne osnaži noben sna-žilec čevljev.
Hcii medved Sam. V londonskem živalskem jKU-ku je bil ljubljenec občinstva beli medved .Sam. Ustrelili so ga, ker je bil prestar, 24 let, za belega medveda žo zelo veliko." Z belo medvedkl-ujo Samo je živel skupaj 18 let, imela je 20 mladičev, ki so pa vsi že po par tednih zapustili to medvedje življenje.
Močen megafon. Megaton imenujemo aparat, ki, ga postavimo na mizo, vanj govorimo in damo s tem glasu veliko večjo moč. V pristanišču Cher-bourg na Francoskem so postavili sedaj ogromen megaton, ki ga goni motor s 30 konjskimi silami in ki ga slišimo na razdaljo 50 kilometrov. Njegov namen je, da svari ladje v megli.
Davki v Zedinjenih državah. V Zediujenih državah se javno razglasi,' koliko plača kdo davkov. Tako izvemo, da je priznal predsednik Coolidge ltj.000 funtov letnih dohodkov in da mora plačati za to 2800 luntov davkov. Fordova družba je priznala 23 milijonov, luntov dohodkov in jo morala za to plačati 8 milijone SOO.OOO funtov davkov. Ogromna vsota, če pomislimo, da je 1 funt, 275 Din. Poleg teda mora' plačati se Ford zase 520 lisoč funtov, njegov sin pa 430.(MX) funtov. Rocke-feller plača 1,250.000 funtov; igravka Svvanson plača za 35.000 brntov dohodkov 11.000 funtov davkov, celo tretjino 1 Igravka Pickford za 23 tisoč funtov dohodkov 6800 funtov davkov itd.
Modema Turčija. Večkrat smo že pisali, da hočo poslati Turčija kar čez noč moderna. ZaSelL so šteti po Kristusovem rojstvu, vpeljujejo latinico, kilograme in metre itd. Paša Kemal je mislil, da je moderno tudi to, če da zapreti vse samostane, kristjanske in moliamedauake. Mohame-danski menihi so imenujejo derviši, v glavnem sta dve vrsti, pri ljudstvu so priljubljeni, a jim ni to nič pomagalo. Morali so se ukloniti Kemalu, Je jih ,10.000. > W
r
Otroška pravljica.
Prevedel dr. Joža LovreuJit.
Osemindvajseto poglavje.
Storžek je v nevarnosti, da bi bil ocvrt v ponvi ko riba.
Tekom obupnega teka je doživel Storžek trenutek, grozerv trenutek, ko je mislil, da je po njem, ker Repetničar (tako je bilo ovčarskemu psu ime) je tekel in tekel in ga je skoraj dotekel.
D^sti je rečeno, če povem, da je čutil dondek somaj ped za sabo upehano sopenje presnete ovear-ščine in celo gorke pulie iz zevajočega gobca.
K sreči ni bilo obrežje več daleč in morje se je ridelo v razdalji nekaj korakov.
Komaj je prišel na obrežje, se je zagnal dondek v lep skok. ko>t bi ga mogla napraviti le še žaba, in je štrbunknil v sredo vode. Repetničar se je hotel ustaviti, a zagon ie vrgel tudi njega v votlo. Nesrečnež pa ni znal plavati in začel opletati s tacami, da bi se olnir/.al na površju, a bolj ko je opletal, bolj mu je šla glava pod vodo.
In ko je dvignil glavo iz vode, je imel ubogi pes oči vse preplašene in zmedene in lajajoč je kričal:
>Potapljam se, jKifupljani se!
• Crkni.' mu je odgovoril od daleč Storžek, ki je že čuiil izven vsake nevarnosti.
ko
je
»Pomaeaj mi Storiek moi. reAi me smrti.--
>Pomagaj mi, Storžek moj, reši me snu ti!...<
Obupni klici so dondka, ki je imel koncem kancev le dobro srce. ganili in obrnil se je proti psu in reke!:
>	Ali mi obljubiš, če te rešim, da me ne boš več iovražil in tekel za mano?.
»Obljubim, obljubim! Samo pohiti za božjo voljo, ker če zamudiš še pol minute, sem lepo mrtev.«
Storžek je nekaj časa okleval, a ko se je spomnil, da mu je očka tolikokrat pravil, kako dobro delo nikdar ne uteče, je zaplaval proti Repetničarju, ga prijel za rep in ga privlekel zdravega in nepoškodovanega na osušen pesek.
Ubogi pes se ni mogel držati na nogah. Popil te proti svoji volji toliko slane vode, da je bil napihnjen ko balon. Storžek, pa ki ni posebno zaupal pasji obljubi, je skočil znova v morje in oddaljujoč se od obrežja zaklical rešenemu prijatelju:
»Z>»?om. Repi-tničar, srečno pot in pozdravi
>	ZV.ip-.aL r.< je odgovoril pes, »tisočkrat ti t-.ui. ui v nfcg -mrti. Veliko uslugo si mi
napn-r m -,„n je v* posojeno, če nanese
prn-Tiurjsft fe. ^	c
atorikft .« pluvHi	držeč se vedno blizu
obrez'a. /..m.uiK. <* uu .* z*vhU>. da je prišel na
-r-r^« i. videl med klečmi nekako voflmo, az	j* -, .-»0l?a Derj?aica
>V votlini mora biti ogenj,« je rekel sam pri sebi. »Ko nalašč! Grem in se osušim in ogrejem in potem — potem naj bo, kar hočeb
Ko se je tako odločil, je plaval proti klečem, a ko se jim je približal in se hotel vspeti nanje, je začutil nekaj pod vodo, ki se je dvigalo, dvigalo, in ga — dvignilo v zrak. Skušal je brž pobegniti, a je bilo prepozno, ker v neznansko svoje začudenje je spoznal, da je zajet v veliko mrežo sredi mrgoleč i h rib različno oblike in velikosti, ki so reputale in ^e bile ko obupane duše.
Istočasno je zapazil, da prihaja iz votline grd ribič, pa že tako grd, kot bi bil povodnji mož. Mesto las je imel na glavi gost grm zelenih rastlin, zelena je bila njegova ko/a, zelene o*i. zelena dolga brada, ki mu je segala prav do tal.
Bil jc kot velik kuščar, ki se je postavil na zadnje noge.
Ko je potegnil mrežo iz morja, je \sklikuil ves zadovoljen:
>0 sveta previdnost! Tudi danes se lahko nažrem | rib do grla!
»Dobro, da nisem ja/. riba! je reke! Storžek sam 1 pri sebi, dajajoč si poguma.
Mož je odnesel mrežo z ribami v volino, ki je bila temna in zakajena; sredi nje se je cvrlo v veliki I ponvi olje, ki je dišalo liki stenj, ko dogoreva.
>0, zdaj pa poglejmo malo, kakšne ribe smo | ujeli! je rekel zeleni ribič in je segnil v in režo z | rokačo, ki je bila ko pekova lopata, in j»- privlekel ; iz nje pest trilj.
Dobre triljeL je rekel, ko jih ji pogledal in j povoha! zadovoljno. In ko jih je povohal, jih je vrg^-! j v latvo. v kateri ni bilo vode.
So neštetokrat je ponovil taisto tj vilo, in ! je tako prebiral in prebiral vsako vr-to rib /ase ■ začutil v ustih sline in redovni-- se, je > -kol.
-Lepi kleni!
»Izbrani menki!
>Okusni jeziki!
»Tzborni pajki'
"»Dražestne sardole z glav !
Misliti si morete, da so šli vsi kleni, m. iki. jeziki. pajki in sardele v latev in se pridružili trilje-m.
Zadnji, ki ie ostnl v mreži, je bil Storžek.
Komaj ga je ribič na dan privlekel, jc razširil od začudenia svoje zelene oči in je skoraj p«\"stra*< n zakričal:
Kaka vrsta rib pa je lo? Ne spominjam se. da bi jedel kdaj ribo, ki bi bila na ta način ustvarjena!
In znova ga je pozorno ogledoval In ko si ga ie ogledoval dobro od vseh strani, je končal z besedami:
»Kakepa, morski rak mora biti!«
Ko je slišal Storžek, da ga je zamenjal z rakom, je prepaden spregovoril z ostrim glasom:
»Rak ali ne rak, glej. da mi kaj ne napraviš! Jaz pravzaprav nisem drugega ko navaden lesenjak.«
»Lesenjak?« je ponovil ribič. iRes, priznati moram, riba lesenjak ie zame nova riba. No. zato te tem rajši pojem!'
»Poješ me? Razumi vendar, da jaz nisem riba! Ali ne slišiš, da govorim in hočem imeti svoj prav kakor ti?«	1
»Res, res.« je pritrdil ribič, »in ker vidim, da si riba, ki govori in hoče imeti ovoj prav, bom imel napram tebi potrebne obzire.t
»Kakšni obziri bi to bili?...«
»V znak prijateljstva in posebnega spoštovanja ti dovolim, da si sama izbereš, kako želiš biti pripravljena. Hočeš li biti ocvrta v ponvi ali kuhana * loncu s paradižnikovo omako?«
»Da ti po pravici povem,« je odgovoril Storžek, ce bi smel izbirati, bi si izbral prostost, da bi se lahko vrnil domov.«
h anutoskcgg ,
vaU v aiiBletekai 7
kn,t i« Kla^VaH*
^ "'1 kral iJofjl Rlasov.il ob mleml' tiunuir«. ■ ,
2®s naa
I" i kot Ji l.ra! v! v* vpr -iiiij ,.a vb|0' stavil planer |(eim,
•I V-'."	ie Rov«
ril Churchill, ijjfoJ?
v enem nnitg 2 sedanju.
Krrolun-n ii?fr. y ok
Hei menit AJahifed
Indiji io Mz-sjii| ki »o g.i j., vse balo: lo kom svojega sedemMr.e p.« tdelovanjac ji noK
ta poirl 200 ljudi Vao potietjetdb jn Voj» škili ekspHictj, ki % ji) poslali njFij, .v je vrnili l»r« u.-;, ■ , i, ni« ga n* gte dobiti Se v ndnjcn času r 7'rpal ligor j ljudi. Po -^Infticin taho du »i dom.' i-ji uuo vel upali ven h a lig« jo bi' ;> v i tat-o predr zon, d i je -".-»zbil slabi vrata v kof.ili in ni J ode. i.',, i i rt ve h kot m S.'lij i ji- vendarle« i ,t:' »i krogla, p«, slal mi.i je »np!?Žld kapitan Itvtl
.Strj-aa Vorku jo
toraobi! hramba, so doVli (jorf-C p..; ra hrb*u jo bila s po jena V. bi I :> j.'1 01 r r -tn.d-:. a vili, da najv ";i-i fincev
-mrl. V Nei
go: »I ?. ;irt sr lit je ptJhrm ■ | lojasili nol ■ iloveki rok.- je infl - »ne, oV»t ; -'rolejem prt ■ i k na a^oi« t.:i M-tf.Tju ■ l.it \ef ; r w upiJto-jr lil to eto ' ;iiii.'rtiWh «1»
. Naj vpr jj elilliima 1» : komolira V irdovi Al? j b:i v littroMn je i««™ lokomotivo, »i ni dole®; ' gotovo ie najdaljii » m tu. Lahko p»'i» • pni k'lome' i dol? tovor-y »lak. telita	kf
in iiiia 5ikonjem »
Zadovoljni k«iajenei.' neki kazni Ink"! v K^J ifor nifi je napravilo de-el 1 v dosmrtno jefo obsof nili kaznjencev orteni« ki igra drugim bini« cem pri obflu.
Obljub«. Pred Hejeli" leti so se ndadem« A« kancu Konkleju usta in mu jih niso odpreti. Ove je obljub, da bo v -lutaju. «£ ozdravi, sezidal poslopje in da^lr hodkov iz poslopja d«i; misijonske namene, je ozdravel m J*efc sedaj v New Vorku I si op je s f.5 poslopju bo hptel s || sobami, jedilnica » » oseb. cerkev, bohi.S« banka, po strehah ^ streSnih vrtov. I' dohodkov gre v nn«fl ske namene
Naročite .»Slovenca"!
0ES0Sj
Kaj se prištedi z uporabo
Prištcdl se milo, kajti večji del nesnage razkroji TRI.
2Prištedl se delo In čas. Nt več potrebno, si
■	kvariti prstov, da se dobi čisto perilo, kajti mencčsiije perifa je odveč. T«! razkraja sam od sebe umazanost.
3Prištcdl se tudi na trpeinosti perila, kafti
■	TRI ne vsebuje kiora ali drugih razjedajoči!) snovi, temveč TRI Je produkt nafte.
[Lldlldlidi
Naftrpežnejše strešno kritje!
— Združene opekarne d. d. Ljubljana —
Miklošičeva cesta 13
preje VIDIC-KNEZ tovarne na Viču in Brdu nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljše preizkušene modele strešnikov, z eno ali dvema zarezama, kakor bobrovcev (biber) in
* Vidino opeko *
Na željo se pošlje takoj popis in ponudba!
Stekleni strešniki stalno na zalogi 1
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi	UMET-
NOSTI HRANJENJA	ki je že mnoge rešila.
Ona pomaga pri vsakem načinu življenja, da se bolezen hitro premaga. — Nožno potenje in kašelj prestane, telesna težina sc poveča ter po splošnem poapnenju olajša bolečine.
Resni možje
r/iravniške znanosti potrdijo prednost moje metode ter jo rudi priporočajo. Čimprej začnete z mojim načinom prehranjenja, teinbolje bo za va6
Popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo, iz katere boste izčrpali nmogo koristnega znanja. Ker bo moj založnik izdal vsega skupaj samo
10.000 komadov zastonj
in razposlal, pišite takoj, da so boste mogli tudi vi prištevati krogu srečnih dobitnikov to knjige,
Naslov:
Aupst Marzke - Berlin,
iVVilaiersdori, Bruchsalcrstr. 5, Abtl. 869,
tMtUBII
S Prfli
lllllllillil!lilllilllllllllllllllllllllllllllHIIUIIIhlilllllllllllll
i Fronieliji zevod za premop i 1 v Liiililiani I
n
iani I
prodala
u slovenskih pokrajin
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in raz-pečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvorstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog in brikete.
Naslov: Prometni zavod za praniog
c3. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/1.
MMillHIllllItlllllllllllllllllllllllHtlllllllllllllillllllllllllllinilll_
Edino najboljši ŠiVtiilit Sir® jI tli hOlCSA
za rodbino, obrt in industrijo so le
los. Pe&liisca
(iritincr, Adlcr
Najnižje cenel Tudi na obroke I
ljubljena
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačuo. Večletna garaucija.
nfanasdiBSiaaHHsiaBDimaHUMHatfBM
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živin« je brezdvomno
»MASIIN«
ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne iivine. Jasen dokaz neprecenljivo vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pismal Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (trav, rotovia), Uubllana, Mestni tri 4
CARINA

Znaša že sedaj povprečno 50 Predlog je stavljen, da se še poviša To bo povzročilo povišanje cen obutvi
Podjetja, ki čakajo na to povišanje carine, bodo brez truda zasluzila vsled svojih zalog
Ne pripadamo podjetjem, katera izkoriščajo ljudsko bedo Njim ne gre za blagostanje svojih odjemalcev
Da omogočimo vsakomur nakup dobre obutve prodajamo od danes poletno zalogo po znižanih cenah
Naš odjemalec naš gospodar
»■»»*****»
Naprodaj lepo vinogradno POSESTVO
2 minuti od farne ccrkve in trga: 2 njivi, velik gozd in kotosek Pridela se letno 9—12 hI vina. Gospo-darsko poslopje z inventarjem. Proda se radi odhod a pod ugodnimi pogoji. Cena 30.000 Din. Naslov pove uprava »Domoljuba« pod številko 4250.
M*
SEMENSKO AJDO Srno in siv0.
KORUZO belo za sejanje — in RDEČO DETELJO ima oddati FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. 40%
		
	KOKB-emmiM MRJBOLJSI p n NAJCENEJŠI i	■ j
■	Skladišče : LJUBLJANA, METELKOVA 19 Odprt« vel dan. skladiščnik stalne tam.	
Hrastov okrogel LES
»udi CELE PARCELE ali GOZDOVE, KUPUJE »ZORA« d. z o. z. r Črnomlja.	1537

NajpopolnajS'
STOEUiER
Šivalni stroji
te llvllje, kroje£e ID tevlinrfe ter Ek
T tU k dom. Preden >1 npbevilv ftroj, oglejte ■< to izrednott pri Ivrdki
L. Baraga,
Ljubljana Setcnbilrg. ni 6/1. BrciptiCn pork. 15 letno jamstvo.
TVRDKA
F. in I. Goričar, »Pri Ivanki«
LJUBLJANA - SV. PETRA CESTA 29
vabi vse svoje dosedanje kakor tudi nove odjemalce. da si ogledajo novodošlo krasno izbiro letnega blaga za moške in ženske obleke, cetirjev in oksfordov za srajce, bele. rujave in pisane ko-tcninc, platna za rjuhe, gradlna za postelje, prešitih odej, konjskih kocev, delenastih in svilenih rut, izgotovljcnih moških srajc, otroških obleke, predpasnikov itd. Kdor pošlje Din 10.— za poštnino — la vsota se pri naročilu povrne — dobi vzorčne knjige od cele zaloge za tri dni na ogled.
PIŠITE NATANČEN NASLOVI
K. Pečenko
trgovina vseh vrst USNJA ter čcvljaiskih potrebščin na debelo in na drobno.,
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 13.
M9
Tel, št. 57, 979 in 47Q.
Rm«u poitnega Čekovnega urada xa Slovenijo it 11,945
Zadružna gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 BrZOjav.: cospobanka.
▼ lastni palači (vis k vis hotela „Union"). Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled. Kapital in rezerve skupno nad Din 16,ooo.ooo -, vloge nad Din 25o,ooo.ooo -.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, »prejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoji
Amerlkanski oddelek:, Direktne zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje ameriških zapuščin.
Prodaja srečk Državne razredne loterije. "M
Izdajatelj: Dr. Frue Kaloree.
Urednik: Franc Zabret
Sa Jugoslovansko tiskamo: Karel Ce«.