mSr ^ —^, fKf ^ DflnfiRAfHI 7ft /-^s/Ž r^ y/f *^^C%H5L0VEnSK0 flLADinofJjS* \%LJ Štev. 4. V Ljubljani, 1. malega travna 1912. Leto XIII. Pesem moje mladosti. | Pesem mojih mladih let Pa sem zrastel . . . Zaklenila j je vesela, je radostna, mama dolg čas spet je v vfcžo, • ah, prelepa je in sveža, in jaz lahkih nog za njo / pesem moja ta mladostna! sem skakljal v prirodo srežo. Zibalo v zibelki borni Ah, in vzljubil sem prirodo: res me sito ni razkoštvo, gozdek tlhi, trate mirne, svoje tožne pesmi pelo tja čez vas, prebelo cesto, vedno ml je le uboštvo ... sveže njlve, njive širne. Zibko mojo, dete speče ln v vtsoki travi tamkaj v njej — je vzela pod pazduho koncetn njive sem polegal, moja mamka in hitela z murni sem se pogovarjal, ven na polje, v jutro gluho ... se s kobilicami kregal. Med ržjo in med cvetovi, Volka bozjega lovil sem tatn sem sanjal, tam sem spaval, in nadlegoval ga s prošnjo: da čez njive trudne, potne wDaj prinesi, daj prinesl '¦ miren je večer priplaval. m! z Gorjancev zlatkov mošnjo!1* Zibko borno, tnene sinka In metuljčke živokrlle vzela mama spet v naročje, tam po lokt sem naganjal — nesla naju v MSUo drobno končno trudefi in upehan tja po cesti mimo koč je. v travi mladi sent zasahjal ... In zamolkli so korakl Pesem mojih mladih let v veži zdramili tihoto je vesela, je radostna, kot zvonovi presvečeni ah, prelepa je in sveža sveto Veliko soboto. pesem moja ta mladostna! Cvetko Gorjančev. rr^t------~ni ¦ n n n- 11------ ¦¦ ¦¦ ¦¦ 11—¦ 4