Jc »»o prostora dovolj Dopisi. Iz Sinarja. Prvi teden tega rneseca sem bil en dan pii uradu, kjer sern iniel maraikaj opraviti in ker nisem niogel do poldana vse dovršiti, sem ostal do popoldne. Opoldue nie začae želodec opoininjati, da je potrelno mu nekoliko postreči, podam se zato v gostilnico C. Jagodiča, pri kterem se zmirora dobiva dobra juha in tudi druge jedi po prav dobri coni. Stopim v sobo, ki je za bolj proste ljudi odločena, ker je veadar bila že polna gostov, grem v dragosobo , v kteri obedovajo gospodje in v kteri Vsedem se, meni aič tebi nič k mizi in si Haročim neke jedi. Ko se nekoliko okrepim, se začnem z nazočirni gospodi pogovarjati in sicer po zmožaosti v neraškem jeziku, ker 80 vsi gospodje govorili nemški, ia se uisem hotel pokazati aaroduega. Govoril sem , kakor znam ia vee se tudi od meae ni zahtevalo. Prej ko odideni, se še ozrem malo po stenah in zaglodani aa eai cele grablje polne navešeae s časniki tako, da 80 bili drug drugemu ua poti goče presteti. Stopirn bliže , in da jih skorej ni bilo moin začnem pregledovati vse,  misleči, da morebiti ludi najdem med njirai kak slovenski časnik, ali zastoDJ je bilo moje iskanje, ker ni enega sloveaskega časnika bilo raed oao veliko tnnožinn. To me je zlo pobilo in tudi razžalilo, in mislil sem si: Ti presneti krčmar ti, čeravno res skrbia za prav dobro postrežbo, pijačo ia dobre jedi, vendar uisi vreden, da bi toliko gostov, med kterimi so skorej sarai trdi Slovenci, k tebi hodilo in tamo svoj, 8 težkim trudom zaslažeai denar trošili. Više 8to goldinarjev morebiti izdaš na leto za nemške časnike, 8 kterimi se zabavljajo samo gospodje in ne privošiš večini tvojih slovenakib gostov sarao eaega sloveaskega časnika, ki te je stal satno kakib par goldinarčkev, saj tudi kmeti radi berejo, in če bi taino videli alovenske časnike, bi gotovo marsikteri po njib segel ia jib prebirati začel, in se gotovo tudi marsikaj dobrega iz ujib naučil, zdaj pa se kmetje, ki v krčnio pridejo, ali sarno dolgočasija ali marsikaj nepotrebnega in nekoristuega govorijo; pripeti se zato, da sc začnejo večkrat prepirati, več, ko so navajeai pili, in se še k alednjemu celo pretepati, vkar bi gotovo mnogokrat izoatalo, če bi se čitali časniki. Čital sem že večkrat v sloveaskih časnikib, da bodemo to leto imeli v Šmarju slovenski tabor ia npam, da bode ta naše rojake nekoliko zdramil, da bodo bolj marljivo segali po alovenskih knjigah in časnikib, ip tndi nasega krčmarja, ki bo gotovo po teai si tudi naročil kak slovenski časaik. Podučujmo se, Slovenci! v lastnem jczikn, da pridemo do boljaega in do Slovenije! Slovenaki rodoljub. Iz Ponikve. Pri nas narodnost precej oapreduje, možje 80 splob navdušeni za Slovenščiao, samo pri arenjskein predstojniatvu se nam še v tem delajo neke ovire, ker če imamo kako aejo ali zboroTanje, se sicer pogovarjamo v slovenskem jeziku, zapiauje ae pa še vse le y nemškem. Vabilo k pregleda letnega računa je aicer bilo javao na neke table pri crkvi napisano v slovenskem jeziku, in v tem je rečeno, da ima pravico vaak od občiue skoz 14 dai občiaaki račua pregledati, pa kaj mu to pomaga, ker je yes račua tako viaoko-učeno pisaa, da zapisuvcc aam vse tako aataako povedati ne ve, da bi ga človek razumeti raogel; čakamo zato rajše do pribodaje arefljske seje, v kteri 8e bode govorilo ia sklepalo o račnaa. Nočem s liin reči, da bi bil zato račaa aepravičen, ker ga vsik ne razumi, rečem rnarveč to, da imamo v našega predstoj lika celo popolao zaupaflje. Zdaj pa vprašam, kaj je aeki krivo, da ae še pri aaaeai sreajskeai predstojaištva zmiron vse piše v nemškeai jeziku? Pravi rzrok mi ai znaa, samo toliko mi je še znano, da so bili leta 1868, če se ae inotim aieseca listopada, aa vae sreBje, ki spadajo pod celjsko okrajno glavarstvo, razposlani listi, v kterih ae je zahtevalo, da ae niora javna aeja v sreDJi aklicati, pri ktori bi se aaj zahtcvalo ia sklenolo, v ktereni jeziku boee sreaja zanaprej piama sprejemati ia izpoiiljati, to 8e naj postavi v zapisaik ter ta glavarstva pošlje. Kolikor jaz (pozaam predstojaike srenjske v našeni kraja, sem prepričau , da je vsak v teai svojo dolžaost 8toril, ia zato se mi čadno zdi, da je pri aaši grenji ta stvar zaoatala. Ker je pa ta stvar pod vrlim glavarjem g. Vratičem tako rekoč zaspala, ki so aloveastvo podpirali, tim maaj je še zato apati, da aas bode k aarodaosti draaiil aedajai glavar Selioawetter, o kterem gre glas, da je aasprotaik sloveaskerau narodu. Meai je siccr vse jedao , aaj bo glavar kdor hoče, ker jaz sd bom zmiroiu držal postav in bom po §. 19 zahteval aarodae pravice. Ako moramo izpolaevati drage Bana aaložeae dolžnosti, zakaj se §. 19 nebi izpolaeval v Sloveaiji. Vaak pa si aaj dobro zapoaiai, če je tudi gospod v najviši službi, da tni aikakor od aaših prhvie odstopili ae boaio, ia si celo Baj ne rnisli, da bi se dragi vsi po Bjem ravuati niorali. Saaio Bog je za vse, nii pa moramo biti drug za dragega! Vsak pa aaj presodi, ali je lože , da se ea glavar ali uradnik uči slovenski, ali pa, da se raaogo tisoč podložaikov uči tiatega jezika , kterega ravno aradaik zaa. Odločba v tem ai težka za vsakega, ki iaia še aekoliko zdravih raožgaaov v glavi. Zvua tega se še aiora premialiti, da ae gospodje zlo Bieajavajo, ia da je araiaik, ki samo svoj jezik v uradih zabteva, daaes tukaj, jutri pa spet Bog ve kde, ib da položaiki zmirom ostaaejo v 8vojeai kraju, dokler se ae preselijo v boljši kraj, kder so v.ii ljudje eaaki. Slcveaaki kmet. Družba sv. Mohora. Dae 7. t. m. je imel družbia odbor diugoletošajo sejo, v kteri se je aied dragimi tudi skleaolo, d» bo dražba letos podala avojim udom šest kajig , ia sicer^te-le: nZivljeBJe svetaikov ia svetaic božjih", 5. saopič; ...Žalost ifl veselje"; rŽivali" a podobami; nPoljedelstvo" ; nJ<nežičeve večeraice" ia nKoledarček za leto 1871"- V oniiko sloveaskega aaroda ia v povzdigo doraače knjiže\Bosti razpisaje dražba za pribodDJo leto sledeča darila: 1) Sto ia petde8et goldiaai jev za aajboljšo gospodarsko delo, a. pr. o živiaoreji, doinačem gospodarstvu, ali o kakem drugem važBejšem gospodarskem predelu (raznn aadoreje, poljedelstva ia bčelarstva). 2)Stogoldiaarjev za štirl krajši izvirae pripovesti; vsaki po 25 gold, v obsegi pol i skaae pole ia 3)Sto goldinarjev za štul krajše podučae Bpiae razaega zapopadka, vsakemu po 25 gold. v obsegi blizo pol tiskaae pole. Vsi spisi naj bodo prav lebkc- umevni ia zaaimivi, da bodo mladiao ia splob 'priprosto uoaiače ljudstvo pošteao razveseljevali ia olikovali. Vsi roko;iai aaj se pošljejo družbi vsaj do 1. decembra tek. leta brez podpisaaega imeaa, ktero se aaj priloži v zapečater rn listu. Prisojeaa darila se izplačajo aa \7odaikov daa (2. febraarja) 1871. 0dbc ;• družbe 8v. Mohora. c iaa Kako se ljudje po svetu pozdravljajo. Mi SloveBci se gotovo prištevamo tistim narodora , ki imajo Bajlepše šege ia navado, s kterimi drug drugega nagovarjamo, kdar se srečujemo. Poleg navadnib pozdravov pa tudi klobuk ali pa kapo z glave potezamo, kdar koga srečamo, posebao če mu hočeaio čast skazati. Niso pa po vsem 8vetn enake šege ia navade, kakoršae so pri nas aa SloveBskem. Mikalo bo torej gotovo marsikterega, ki še ai aičesa slišal o tujih aavadab ia jib ae pozaa, da izve, kako se ljadje po svetu pozdravljajo. LapoBci 8e s brbti skup V8tavijo, pripogaejo se aaspred in skušajo edea drugega 8 sredajim delom života iz ravaoteže spraviti; kdor to aajbolje zaa, tisti drugeam največo čast skaže. Groalandci si aose ribljejo, kedar 8e srečajo. Eskinuojci se aieada sraaiujejo, obličje pokazati, torej vržejo, kedar se srečajo, obleko črez glavo. Nifoaezi poklekaejo pri srečanju aa tla, ia drkajo aa koleaih edea uiiaio dragega. Če pri ajih imeaiten mož podložnega sreča, pade podložai na koleaa ia s čelom tako dolgo aa zemljo trka, da aai odide. V Jesi, kjer so ljudje bolj mlačae krvi kakor v Nifoau, napravi ae tistemn, kteri se sreča, prostor tako, da se pozdravljavec aa zemljo vsede, aai pa ravao to atori, ia le zarobljen človek ae dalje poda, priljudea pa ostaae aa sedeža, zatorej ima leto oadi 80 tedaov, ker se jih 28 na posedanje račaai. Papuas-Zaaiorci v znotraajera otoku nBorneou pa ae pozdravljajo aajbolj korenjaako. Ti aamreč hit6 , kdar edea drugega sreča, kot divji kozli edea aad dragega, butajo ia trkajo z glavami tako dolgo skupaj, da edea ali drugi omedli, ia aa pol mrtev aa zemljo telebi. A. Jurinec. Politični ogled. M i a i s t e r s t v o ae je spet začelo majati, rado bi kaj zaaimivega storilo, pa kaj da ae gre. Giskra boče vpeljati aove volitve v državai zbor, aapravil je veadar taki postavin Bačrt, da se skorej nikdo z ajiai ne zlaga, niti vselej pokorai acaiški zbor ae, ia se tadi zoperstavlja svojemu mojstru. Res prav čadaa slvar, ia veadar je tako. Dalje se pravi, da iaiaiatri spet med seboj biso zložai, ia da je Herbst rekel: ,,Jaz ae morera vzdržati ae ohraaiti miaiaterskega portfelja, aiti še štiraajst dai več". V državaera zboru se predl-og Petriaa, po kterera bi se aaj poaiaožila avtoaomija dežel, ai podpiral niti do tega, da bi se bil izročil posebaemu odseku v pretres, za Bjega so glasovali Sloveaci ia aeki Nemci, Poljaki pa proti ajemu. S tem glasovaajem je večiaa državaega zbora zadost jasBO pokazala, da noče pomirjeaje z vso opozicijo, še meaj aego z eaita delom; ia da ji je vse eao, ali opozieija atoji aa ustavai ali aeustavai podlagi. Ta dokaz je za Česko opozicijo veliki dobiček; Sloveaceai se pa je pokazala s tem pot iz Duaaja, če bi hoteli iti. — Dalje so v državaem zboru volili v odsek za želežaice 15 adov. Za Kraajsko je voljea Klaa, za Štajarako Schlegel, LohaiBger. Tuaer. Volilo se je trikrat. Odsek za poljsko rezulocijo je akleail, da se aaj Poljakom dovoli, da gališki deželai zbor ame postavo dati zastraa premembe kupčijske zboraice ia braailaice. To je tedaj vse, več odsek ai dovolil. Moramo reči, da bodo po takem. Poljaki za svojo ustavoverBost rea prav maogo dobili. (?) Ce bodo Poljaki s tem zadovoljai, ae zaslužijo več. Državai zbor bo koačau kakor se čuje, 14. maja t. 1. Potem bodo sklicaai deželai zbori, ki bodo zborovali šeat tedaov. Po koačaaib deželaib zborih bodo volitve v državai zbor, po novem volilaem redu — če bo sprcjet — ia poteta bo hitro sklicaa državni zbor in se bode volilo v delegacije. Graški mestai zbor ia maogidrugi mestai zbori ia aaaoga društva, so poalale proaaje do mifliaterstva, v kteri tirjajo, naj vzame postavo o pridobniai aazaj, ker ai aihče upal, da bi bil državai zbor tako postavo odobril. Rea prav lepa nezaupaica sedajaeam državaeaia zbora! Praškega mestaega žapaaa g. Fr. Ditricha je veadar Nj. VeličaBstvo cesar potrdil. Ditrich je poštea aarodajak. V Zadru ao se pri občiaskih volitvah tepli do krvavega narodai Dalmatiaci z Lahoai. RaajeBih je 30 Ijudi. Splob še Dalmacija Bi popolaoma pomirjeBa. Izjemai 8tan kotorakega okraja je veadar odpravljea. V Ogerekem državnem zbora je aa vrsti predlog, Baj bi se aa državae stroške podpirali onemogli Honvedi od leta 1848. Vlada je zoper ta predlog ia AndraSi hoče, naj se to opravi z privataimi podporatai. Levičnjaki so za državao podporo, aarodajaki pa bodo glasovali za podporo vseb, ki zarad zgodbe 1. 1848 ne rnorejo delati, tedaj tudi za tiste, ki so se bojevali proti uporaikom! H r v a š k i odvetnik dr. Mrazovič, eden izmed prvib voditeljev brvaške narodae opozicije, je prostovoljao pred sodniji v Petrinji izrekel, da je oa pisatelj člaakov o Ijoaskem polju, zarad kterih toži baa Rauch nZatočaikau. Dr. Mrazovič je prevzel vso odgovoraost aa se. Ta pravda zaa biti velike političae važaosti za Hrvaško. Tirolski Italijaai zahtevajo admiaistrativBO ločitev od Nemcev, ločitev v političaib, deaaraib ia pravosodnih zadevah ia posebea okrožai zbor v Trientu. To zabtevaaje je popolaoma podobao našemu tirjaaju zedifljeaja Sloveacev v ea deželai zbor, ia veadar tirolakemu zabtevaBju nemški listi se ne kažejo tako zlo aaaprotai, kakor aašeniu. Vojvoda bercogovinskib uporaikov Luka Vakalovič je piaal Bekemu italijaaskema domoljabu, ki ga je nagovarjal, da uaj dela do tega, da v spomladi vzdigae hercogoviaski aarod orožje zoper Turka. V tem pismu pravi Laka Vukalovič, da bi vstaaek ae irael aspeba, dokler je vsa Evropa razua Rusije za Tarčijo. nKo bi moj narod samo Tarka za sovražaika imel — pravi — bili bi jutri z njiai gotovi". V R u m u a i j i so se zadaje čase atvari začele tako sukati, da se je bati, da pridejo v kratkem prav resae prekacije. Bavarski miaisterHobealohe jeodpuščea ia aa Bje govo mesto je stopil grof Bray, kot Biiaiater zaaajnib zadev ia kraljevske biše. Vvojaški graaici se bode kolek za časnike od 1. aprila odpravil. Edaj pa pri aas?